LETO III.
MURSKA SOBOTA, 25. FEBRUARJA 1941.
ŠTEV. 1—366.
Naročnina se plača enkrat na leto. PORGE NEGA ! CENA OGLASOV PO DOGOVORU
Uredništvo in uprava:
LIPIČ JOSIP, bančni ravnatelj, M. Sobota
Rokopisov ne vračamo. — Izhaja enkrat na leto. Tel. štev. 1-100.	CENA DIN 3—
To je uvodnik
Preljubi moji Sobočani, Turopoljčani, Mali Kanižani, okoličani in drugi ani ! Jaz kot oblastno dovoljeni ,,Düplin“ Vas v začetku svojega skromnega pisanja najlepše pozdravljam in Vas vprašam kako se kaj imate ? Eno leto in triindvajset dni je minulo, kar smo se zadnjič srečali za ceno treh dinarjev. Od takrat pa se je že marsikaj tako spremenilo iz fundamenta gor in se je nabralo toliko novic, da bi jih lahko podnevi izvažali in to po najprometnejših ulicah iz našega ljubega glavnega mesta, ki se od prekmurskega tedna dalje imenuje tudi — metropola. Vseh seveda ne morem našteti, ker si ne želim, da bi v prihodnjih dneh iz bolnišnice skozi okno gledal, niti da bi dobil anonimna pisma. Jaz sem zelo miroljuben in se vsemu izogibam, kar bi dalo dobremu sosedu ali prijatelju povod, da bi s svojo pestjo zasedal mojo glavo, hrbet in ostalo človeško zemljišče. Taka zasedba je vedno nerodne, ker pri tem edino veš kdaj se začne, nikoli pa kdaj se bo nehala. Zato pa: Previdnost in korajža in bežati ko je za to čas.
Kljub temu, da smo vino podražili, popravili ceste in sekali kostanje, lani nismo imeli Prekmurskega tedna. Imeli tudi nismo pasjega zapora in skoraj nobenih veselic in majališev s konfeti, serpentinami, s prvovrstno godbo in s priskrbljenimi dobrimi jedili in pijačo ter s priporočujočim se odborom. Vse to je izostalo. Radi tega so skoraj kunkurs napovedali Baranja eins in cvei, ki imata obrt ter Baranja harom, ki nima obrti. Tepli se skoraj nismo nič. Pri tem mislim na tepeže, ki spadajo pod naslov ,,Javne prireditve“. Umiki in napadi, pozicijsko
bojevanje, bombardiranje, torpediranje in miniranje v tihem družinskem krogu ,,pod streho hiše ene" je pri tem izvzeto. Kulturnih prireditev je bilo precej, še več pa jih ni bilo. V pomanjkanju in v izobilici tega se celo tako društvo ustanavlja. Jaz ,,Düplin“ nisem zraven, ker je že drugih preveč. Imeli smo tudi razne razstave, le cirkusov in ringišpilov hi bilo od nikoder. Oh kako je bilo včasih lepo, ko smo se v krogu podili in se zadaj suvali in ščipali. Zdaj se kaj takega lahko samo privoščiš okrog naših prometnih otokov s predhodnim dovoljenjem veterinarske in policijske oblasti. Precej je bilo lani tudi banketov, otvoritev, krstitev, zaročitev in tu in tam ženitev za spremembo ločitev, nekaj spreobrnitev, selitev in vrnitev, nočnega miru motitev, policijskih ur prekoračitev, vina, špricerjev in piva podražitev, vžigalic sfalitev in mačkov zdravitev. V teh množici „itev“ sera resno prisiljen, da pisanju temu naredim zaključitev.
Mala soboška abeceda
„DüpIin“ to le konstatira: Abecedo „A“ odpira Brizgancev preveč smo spili. Copata nam bilá ovira Črne kave vase vlili.
Dolge smo noči bedeli. Eksekutor ni nam brat Fajercajgi so brez žiga. Gojdno smo hodili spat „Hanzel“ bil je mesto piva. Inkasant je prazni rok Jodlati smo tud' hoteli. Koncem tedna bil je krok. Lilije je fant preziral
Mladih parov malo bilo Nohte štrihali si, glavo Oje se je preskočilo.
Plesali smo kdajsibodi
Rešpekt ni vzbujal policaj Salamo jedil smo ob petkih „Šmorn“ pa le redkokdaj. Tašče nismo spoštovali Urha klicali v sili Vino z vodo zapacali Zaloge ná podstrešja Skrili.
Mnogo mnogo je še grehov Düplinu od njih se blede. za to res srečo vsi imamo da „Ž“ je  konec abecede.
Prejeli smo:
P. n. Uredništvo „Düplina“
Murska Sobota.
Sklicujoč se na sklep našega rednega občnega zbora z dne 31. novembra 1940 Vas prosimo, da blagovolite objaviti v Vašem cenjenem listu na vidnem mestu sledečo
resolucijo:
Organizirane žene in možitvene pripravnice, včlanjene v neorganiziranem društvu, ki si je nadelo nalogo, vedno in povsod zastopati upravičene ženske interese v okviru in izven okvira zakonskih možnosti odobravamo:
1.) Novo uredbo o policijski uri, ki bi se pa naj še v toliko spremenila, da bi se kavarne in gostilne zapirale po možnosti že ob 19·30 uri, če se že ne bi upoštevala naša upravičena zahteva, da se slični apokaliptični lokali odprejo samo ob nedeljah in tu in tam ob praznikih, seveda s predhodnim dovoljenjem naše organizacije;
2.) Uvedbo krušnih kart, ki odpira široke možnosti, da bodo naši podrejeni soludje moškega spola ob njih pozabili na ostale karte, ki kvarno vplivajo na zakonsko življenje.
3.) Da ni bil letos Prekmurski teden s konvojem pevačic, ki nam je načenjal žolčni rezervoar. Pripominjamo, da znamo peti tudi mi ob manjših stroških in brez spremljevanja godbe.
Zahtevamo:
1.) Da se poleg ostalih življenskih potrebščin maksimirajo cene : ružu, pudru,
parfemu, trajnim kodrom, lakiranju nohtov i. t. d.
2.) S politiko naj se peča samo žena.
3.) V Rakičanu naj se ustanovi kuharski tečaj za moške.
4.) Mož sprejme' po poroki ženin priimek.
5.) Plača državnih, samoupravnih in privatnih uslužbencev naj se dostavi vedno in izključno njihovim ženam, ker so one poglavarji družine.
6.) Uvedbo kart za cigarete in tobak za moške.
7.) Pri kino predstavah naj bo ženskam dovoljeno imeti klobuke na glavi, ne oziraje se na velikost in obliko. Kdor bi se radi tega razburjal, naj se ga odstrani iz dvorane.
Če se ne bi upoštevale naše upravičene zahteve vsaj do 1. aprila 1941, bomo prisiljene sklicati nov občni zbor, ki bo obravnaval o še ostrejših ukrepih.
Sledijo podpisi 2245 žensk.
Gospod Düplin!
Znate ka ? Autobus vozi z Maribora v Soboto, pa tüdi nazaj. Vej znan, ka Vi to ešče ne vejte. Kak bi znali? Pride pa odide prle, kak se Vi, gospod Düplin, v kancelariji ednouk obrnete. Zdaj pa dosta brbrajo lidje od toga, kak bi naj vozo, ka bi Človik pri Benki lejko pojo par klobas, pri Fafleki eno pivo spio, pri Baci en špricer, pa še lejko küpo pri Čehi sou, pri Hahni Mörsko Krajino, pri Hekliči en lanc, itd. Nikši zlodi pa je tüdi že pisao v cajtingaj od toga. Pa na vse to, ka lidje melejo pa želejo, se vsi pofüčkajo. Jaz pa san si pri ton mislo, vej so mariborčani nej tak nori, ka bi autobus držali za naše kmete, da je v maribori puno bautošov... Vejpa, zato san samo poslüšao, kak je to eden pa ov povedao, mislo pa san svoje. Na zadnje pa san že nej mogo se zadržati, pa san njim pravo: Vi düplinge!
Düplin
2
25. februarja 1941.
Prepozno.
V	kinu se začne predstava gong udarja na ves glas, ko ugasne razsvetljava med gledalce dela gaz.
Suva levo, suva desno
v čevljih so zmečkani palci, ko konča on hojo plesno se oglasijo gledalci:
,,To je strašno, to je grozno vedno pride ta prepozno.“
Pride drama in gostuje je dvorana razprodana, on med ljudstvo spet zapluje ko je igra že igrana.
Glasno si svoj sedež išče v temi tipa naokrog, suka sem in tja hrbtišče in misli, da so vsi brez. nog. To je strašno, to je grozno zopet prišel je prepozno.
Pa je ljubi Avguštin šel nekoč na potovanje, tokrat pa se mu spomin sprožil je v obratovanje. Časomer svoj naravnal si jo po cerkveni uri in ko je na peronu stal vlak je žvižgal že ob Muri To je strašno, to je grozno vedno nekaj gre prepozno.
Je v kavarni dirindaj Avguštin se rad zabava, polnoč je že davno kraj žena v misel mu pritava ....
V	nogavicah luč privije strah mu v srce moško seže, mu iz duše se izvije
ko ga žena z metlo reže: ,,Avguštin to res je grozno zopet prišel sem prepozno.“
Dvá düplina si pogučávata
Velki düplin: Znáš že, ka mo na kárte geli?
Máli düplin: Ti pa to ne veš, ka je cejlo Prekmurje maksimirano ?
Velki düplin: Ka pa je zlodi to ?
Máli düplin: To telko zadene, ka pšenico musáj moreš tak odati kak ti zapovejo, pa Ti küpiš, pa či je rávno kranjski sir ali kranjske klobase, pa košta telko, kak ov ščé za to meti.
Velki düplin: Znáš düplinček, ti to ne razmiš, da blágo delajo z elefrikov, tüdi kranjski sir, pa vse drügo. To pa košta, moj drági düplinček, to košta pa lepe-lepe peneze.
Máli düplin: Ka pa na plüg železo, pa brana, pa vsakši vrag, šteroga mi prekmurski kmetje nücamo, ne košta lepe peneze?
Velki düplin: Pa tebi nej trbej vnoči orati, Ti ne nücaš eleftrike. Či nemaš rdaše, pa vlejči plüg sam, pa te nede koštalo nikaj.
Máli düplin: Ti máš mené za velkoga düplina, či tak misliš. Ka pa petroli, ka je to figa ?
Pa kelko ga dobin ! Te pa resan misliš, do moremo mi mali duplinge živeti vsigdar v krnici ? Vej smo nej mački, ka bi vidli tudi večer.
Velki duplin: Ti meni neguči duplin, zato ka si samo Ti duplin, pa še kak velki. Či pa misliš, ka si nej, potegni si drot okoli palca, pa sveti žnjin ali pa vleči plug. Eleftriko tah naleci ne dobiš, ka to košta lepe-lepe peneze, tej pa Tebi falijo.
Vrnitev
Dügnjašev Šandor se je vrnil iz Francije. Tam je bil več let. S seboj ima težko prtljago. Usnjeni kovček, košara i. t. d. Do Fokovec je daleč. Kako bo vse to privlekel domov? Pred Faflikom vidi avto. Pred njim šofer.
Šandor: Koliko bi računali za vožnjo do Fokovec ?
Šofer: Dvesto dinarjev.
Šandor baranta. Slednjič se za ceno sporazumeta.
Šandor: Ali moram za prtljago posebej plačati ?
Šofer: Ne. To peljem zastonj.
Šandor : Dobro odpeljite prtljago. Jaz bom šel peš.
Opravljeno delo
Naš župan vihti sekiro, arhitekt pomaga,
Smrt po kostanjih je segla, rezko poje žaga.
Zadnji padli so na tla kaj še zdaj ostane ? Težka slutnja je zajela soboške platane...
Razstava
Razne slike in pa kipe,
Jakob, Kuhar, Sagadin so občinstvu pokazali ko je prišel čas kolin.
Gledali so skozi okna kdaj se zbral bo kupcev roj; po dveh tednih zmrzovanja šli z rastavo so v pokoj. Nekaj pa so le dobili, ker ni šlo pač to drugače: želj, čestitk in pa obljub vsak za polne tri krblače.
Kar umetnosti se tiče marsikdo le eno išče, eno ceni, eno čaka to je umetno-drsališče.
Tam se lahko »korčulazni", „čujska“ se ves ljubi dan, če z glavo, led preorje edini je štrapac možgan.
Umetnost — fraza je mamljiva — če muči te duhovna žeja, pojdi drsat, saj izdatek je pri dveh din skrajna meja.
GRAJSKI KINO MURSKA SOBOTA
PREDVAJA :
v soboto, 29. febr. 1941 od osmih zjutraj naprej do polnoči
VELEFILM
,,Sobota in njenih pettisoč“
Režija: Združenje gostilničarjev in kavarnarjev.
GODBA: BARANJA I.II.III.in ŠUGI I. II. Glavnih vlog ni, ker so vse glavne. Rezervirajte vstopnice !
Posvetovalnica
S to številko otvarja ,,Düplin“
 na splošno željo številnih čitateljev in čitateljic zelo važno rubriko nasvetov. S tem bomo predvsem ustregli onim, ki so naše uredništvo vprašali za svet Z zaupanjem se lahko vsak obrača na nas, odgovore bomo dali v taki obliki, da nihče ne bo niti slutil, za koga gre. Diskrecija je strogo zajamčena.
H. F., župan, M. S.: Radi bi v Soboti posekali še nekaj kostanjev. Vprašate, kje bi bilo to mogoče. Odgovor: Pri najboljši volji Vam ne moremo svetovati. Mi smo jih našli po dolgem iskanju edino še v knjigi: ,,Prirodopis rastlinstva za srednje šole“ str. 26 desno, zgoraj. Tam jih lahko najdete tudi še Vi. Svetujemo Vam, da jih ne skušate izsekati ker je vsak poskus zaman. Kar se kostanjev tiče, jih najdete tudi še na jesen pri Krstiču. Liter stane le nekaj dinarjev.
S. L, M. S.: Pravite, da imate med igranjem kart navado, da grizete vžigalice. Z ozirom na pomanjkanje vžigalici je to za javno korist škodljiva stvar in nas prosite za nasvet, kaj bi napravili. Odgovor : Kupite si vžigalnik (Fajercajg) in držite tega v ustih. Pazite na to, da vžigalnik ne bi imel ostrih robov, da ga lahko brez hujših posledic požrete, če bi prišel kak finančni organ v bližino. Če pa je vžigalnik žigosan, ima tudi lahko ostre robove.
Dr. P. zdravnik, M. S.: Pritožujete se, da ste meseca avgusta stali dneve in dneve ob Muri in niste ujeli nobene ribe. Vprašate, kaj je temu vzrok. Odgovor : Za lov ste si izbrali najslabši čas. Takrat so se vendar vršile priprave za otvoritev novega mostu pri Petanjcih, kamor je tudi ribe gnala radovednost. Kjer nič ni, tam tudi Vi ne morete ničesar ujeti. Poskusite letos. Ne obupajte.
Serafina: Tožite se, da dobivate anonimna pisma. Vprašate, kaj naj napravite. Odgovor: Osebe, ki se skrivajo za anonimni pismi, so v pravem pomenu besede anonimne. Svetujemo Vam, da jim tudi Vi anonimno odgovorite.
N. L., trgovec, M. S.: Ker ste že polnoletni, imate seveda pravico, da se poročite. Da bi Vam pa mi izbrali nevesto, kljub temu, da ste naš stalni naročnik, ne morete od nas zahtevati. Predvsem pa premagajte v sebi strah, ker ženske niso tako hude kakor izgledajo. Prepričani smo, da Vas bo bodoča žena mesečno pustila vsaj enkrat v kavarno.
Č. F., veletrgovec, M. S.: Tožite se, da Vam delajo težkoče nekateri trgovci glede zaprtja trgovin. Vaše vprašanje nam ni popolnoma jasno. V gornjem slučaju priporočajo zdravniki Darmol. Poskusite tudi Vi s tem sredstvom. Uspeh nam sporočite z obratno pošto.
25. februarja 1941.
3
Duplin
,,Hijacint na progi Sobota—Ormož“. Ker ste se oglasili pod tako liričnim imenom, Vam tudi pod gornjim odgovorimo. Pišete nam, da Vas žena za vsako malenkost natepe in nas vprašate za nasvet. Odgovor; Vaša zadeva je v toliko komplicirana, ker iz Vašega pisma razberemo, da je Vaša ljuba soproga močnejša od Vas. Zato Vam svetujemo sledeče : 1.) Prekinite predvsem vse diplomatske odnose z njo. 2.) Če to ne bi pomagalo ji zagrozite z blokadom in bombnim napadom. 3.) Če niti eno niti drugo ne bi zaleglo, se obrnite na Ameriko za pomoč, ki trenutno obravnava evropske zadeve in ji ne bo težko nuditi tudi Vam vso možno pomoč. 4.) Če pa v Ameriki ne bi uspeli, pa se obesite. V tem slučaju se priporočamo za osmrtnico v našem listu. Cena je po dogovoru. Pišite kako mislite.
H. M., M. S. Pravite, da ste postali vodja nekega soboškega zavoda. Tožite se, da je nek učenec len in nič ne zna. Vprašate, kaj naj napravite. Odgovor: Dajte mu slab red. Lahko ga tudi vržete.
K. J., br. M. S. Od davkarije ste sprejeli zadnji opomin. Kaj naj napravite? Odgovor: Če je davkarija poslala res zadnji opomin, se to pravi, da je res zadnji in da ima najbrž namen, da likvidira. Prepuščamo Vaši uvidevnosti, če boste plačali ali ne.
F. S., M. S. Trdite da imate v zunanji politiki dober nos. Pri vsem tem pa ne veste, kdaj bo konec vojne. Odgovor : Vodilni državniki raznih držav, ki so v vojnem stanju, so v vseh svojih zadnji govorih odločno povdarili, da se hočejo boriti do zadnjega. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bodo prvega, t. j. naslednji mesec od zadnjega, začela mirovna pogajanja.
K.	V., M. S. Zaročeni ste. Več let ste stalni in zvesti. Mislite se poročiti. Že sedaj mislite na praznovanje srebrne poroke in vprašujete, če se vsa predporočna doba Vaše zvestobe upošteva pri izračunanju 25 let. Odgovor: Vsekakor. O tem vprašanju izrecne zakonite določbe nimamo. Pač pa se mora v tem slučaju uporabiti zakon o uradnikih, ki pravi, da se šteje pripravniška doba tudi k aktivni službi
L.	J., b. r., M. S. Ste predsednik nekega soboškega sportnega kluba in vprašujete, kako bi prišel Vaš klub najenostavnejše v ligo. Odgovor : Vstop v Ligo
narodov Vam ne priporočamo, ker je v likvidaciji, pač pa imate možnost, da vstopite v Protituberkulozno ligo. Članarina je minimalna.
B. j. st, M. S. Tožite se,, da Vam dela velike skrbi gradnja novega gasilskega doma, za kar ni potrebnih denarnih sredstev. Vprašate, kaj naj napravite. Odgovor: Po našem mnenju gasilski dom ni potreben, ker imajo že vsi gasilci svoje domove. Če pa kljub temu hočete imeti dom in se ne zadovoljite s tem, da gasijo gasilci doma, pri Fafliku, pri Turku, pri Flisarju, pri Bacu itd. Vam priporočamo, da nabavite društvu denar na sledeči v Soboti že izkušen način. Ustanovite delniško družbo, poberite delnice, L j. denar, nato počakajte nekaj let, potem pozabite na delničarje in z denarjem, ki je tako ostal društvu brez lastnikov, sezidajte dom.
P. R. tajnik SKM. Pišete nam, da ste bili v jeseni na neki Murini tekmi. Ko ste prišli domov, ste imeli hudo želodčno nervozo (tudi krče). Vprašate, kaj je temu
vzrok. Odgovor : Zmaga Železničarja in poraz Mure.
F. A. in V., hotelirja. Policijska ura Vama nagaja. Vprašata, kaj bi napravila. Odgovor: Intervenirajte pri županu, da bo izdal tozadevni ukaz, da bodo imeli vsi Sobočani večerjo že ob 5. uri, tako da lahko pridejo v kavarno že ob 1/26. uri. Če pa tudi to ne bi zadostovalo, pa porinite ure (svojo, policajevo, žandarjevo, gostovo, zlasti pa ženine) za vaju odgovarjajoči čas nazaj.
S. K. trg. M. S. Gl. odgovor zgoraj pod F. A. in V. s spremembo, da lahko porinete nazaj tudi kako cerkveno uro. Glede ostalega sledeče: Da bi uvedli v Murski Soboti krožno tramvajsko progo z 10 postajališči, je malo verjetno in tudi naša intervencija ne bi pomagala, kljub temu, da so tudi naši sotrudniki prizadeti.
P. J. Ustanoviti hočete društvo. Vprašate, kakšen le postopek. Odgovor: Poleg vseh ostalih formalnosti je potrebno, da ima društvo tudi nekaj članov. Ko jih boste imeli, nam pišite, da Vam povemo svoje mnenje.
Petanjski most
Ko nam bilo brodovanja preko Mure je zadost’, so začeli misliti, da bil bi dober novi most. Luknje tu in luknje tam gramoz sem a tja cement, in železo in traverze in pod vodo fundament in mašine-vagonetti in ob cesti rov na rov, h koncu likof, govorance pa je bil cel most gotov. Projektanti inžinerji in stavbeniki b’li kranjski.
A kljub temu mostu dali lepo so ime „Petanjski“.
Zdaj naravnost cesta teče tja na Štajersko zeleno.
In brez skrbi na Kapeli nacukaš lahko se pošteno.
Med potoma pa v Radencih še spiješ vode za tri jurje in čez nov’ Petanjski most, prineseš špricer v Prekmurje. Prej te vedno brod je zrukal prevoz res velik bil napor je pa si nehote zalogo poslal po Muri v Črno morje...
Ponočna potnika
(Po Aškercu)
I.
Po nebu ščip fura šumi, šumi Mura...
Žena brž vstani takoj!
Oh strašno mudi se še preden zdani se skrit’ moramo moko nocoj.
II.
Po nebu ščip fura šumi, šumi Mura,
Glej romajo vreče na pod. Mokri sta lici njemu, ženici
saj tehta vsak Žakelj en stot.
III.
Telo je debelo
in težko je delo
koršk vsak na stopnicah škriplje
Razmere so take
povsodi junake
sort najrazličnejših vsiplje.
IV.
„Kaj znoj si otiraš Kaj v me se oziraš Mar misliš, da zdaj je že dosti?“
In žena zravna se popravlja si lase:
„Le nosi, če pridejo gosti!“
VI.
Po nebu ščip fura šumi, šumi Mura.
Vreče debele vsak šteje In potnika pozno izmučena grozno
spet zlezeta not pod odeje.
     VII.
A preden zaspita tako govorita:
,,Žena zalogo mi var’te“
In žena na moč mu dé zehajoč:
,,Jutri pa pojdi po karte!“

1O 0|o + 10°|o
So uvedli kavarnarji radi stalnih abonentov, njim v uslugo in veselje k cehi še 10 procentov.
In zakonski so možje k tej novejši konjukturi 10 procentov primaknili k svoji policijski uri.
Priobčujemo pretresujočo tragedijo iz malomeščanskega okolja v enem dejanju, ki bo gotovo ganila vse čitatelje našega velespoštovanega glasila, pod naslovom :
,,Capus telephonicus“
Dejanje se odigra za pisalno mizo uglednega in povsod priljubljenega meščana Heraklija Trdoživčnika, ki je bil v zadnji svetovni vojni odlikovan z neštetimi kolajnami za hrabrost, ki je prestal vse možne ofenzive in o katerem so nekoč pisali časopisi, da je na robu ljubljanskega nebotičnika stal četrt ure na 
rokah in zraven mimo kadil svojo cigaro.
I. dejanje.
G. Heraklij: (Kadi cigaro. Išče številko v telefonskem seznamu. Se
oddahne. Pozvoni na telelefon in vzame slušalko v roko ter jo pritisne k ušesu.) Halo ! Halo ! . . . Halo ... (Se smehlja.)
Kratek premor.
G. Heraklij: (Vleče hitreje iz cigare.)
Halo .. . Halo ... Halo ... Kratek premor.
G. Heraklij : (Na čelu mu stopi pot.
Glas mu polagoma narašča.) Halololo ... No no halo ! Premor.
G. Heraklij: (Si odpne ovratnik in vrže cigaro na tla. Njegovo energično in lepo lice dobi rožnat navdah, ki se polagoma stopnjuje.) Haaalo... Haaaalo !
Z ropotom pade odlomljen ročaj telefonskega aparata na tla.
G. Heraklij: (Sleče suknjo. V rokah drži šop svojih las. Njegov temno moder obraz spominja na poletno večerno nebo. Vrat mu je zatekel. Roke trepečejo. Glas je hripav in hreščeč.)
Ha ... ha ... ha ... lo ...
Ko še enkrat pozvoni in to z zadnjimi močmi mu zdrsne slušalka iz rok in njegovo trpinčeno telo pade poleg pisalne mize s telefonskim aparatom vred na tla. Malo še z. nogami pomiga potem je vsemu konec. Kakor iz daljave se čujejo glasovi iz slušalke:
„Halo, kdo tam ?"
Ker se nihče ne oglasi, se čuje zvonenje. Potem še to utihne. Za okni pisarne zahaja večerno sonce, ki s poslednjimi žarki poljublja mrtvega Heraklija Trdoživčnika, ki je bil na vseh frontah, dobil vse medalje in je stal na rokah na robu ljubljanskega nebotičnika in mirno kadil svojo cigaro.
II. dejanje.
Nastopi zdravnik. Sklanja se nad mrtvim Heraklijem. Ga tipa in posluša. Pregleda otečeni vrat in suhi jezik. Se zravna in reče z mirnim glasom okoli stoječim :
„Capus telephonicus.“
Vsi se odkrijejo.
Zastor pade.
Duplin
4
25. februarja 1941.
Upravičene zahteve naših kolesarjev
1.) Črta naj se krivični paragraf,
ki prepoveduje vožnjo po hodnikih, parkih, tratoarjih, na otroških igrališčih in sličnih dirkališčih.
2.	Župan soboške občine naj razpiše pokal za najhitrejšega dirkača po soboških ulicah in trgih. Posebna nagrada naj bo za dirke brez luči.
3.) Uprava soboške bolnišnice naj
da premijo vozačem, ki jim dobljajo največ zlomljenih rok, nog, reber in sličnih človeški bolnišničnih surovin. Za dobavljeno blago se štejejo samo pasanti. Biciklisti (liferanti) naj dobijo poseben oddelek.
4.	) Vsak policaj, ki bi iz kakršni-
koli vzroka ustavil in spraševal vozača po različnih razburjajočih in nepotrebnih podatkih, naj se takoj odpusti iz službe, brez pravice na pokojnino.
5.) Nemudoma naj se odpravi
zloglasna leteča policija.
6.	) Takse za kolesa naj bodo
oproščeni vozači:
a)	ki se vozijo z brzino 50 km.
b)	ki se vozijo po prometnih ulicah brez zvonca in brez rok na balanci (frejheindik).
c)	ki so povozili že najmanj 10 ljudi: otroki se štejejo za polovico človeškega komada, dekleta od 16—20 let za 11/2, žene od 20—35 let za 2 komada, tašče za 4 komade, neporočene tete za 3 komade, ostale ženske brez vidnejših šarž nad 40 let starosti pa za 0,05 komada. Za moške velja v vseh naštetih slučajih 45% provizija.
d)	ki so si izposodili kolesa pred raznimi trgovinami, uradi, gostilnami in pošto ter so jih pozabili vrniti lastnikom, ki so jim v splošnem neznani.
7.) V slučaju, da pešec ne čuje
zvonca na kolesu si vsak kolesar poslužuje pravice, da ga brez vseh zakonskih posledic povozi.
3.) V nočnih urah naj bi bilo za pešce obligatno nošenje svetilk pod hrbtom.
9.) Vožnja samo po desni, oziroma levi strani naj se odpravi. Boljši del cestišča naj bo za kolesarje, slabši za tovorne avtomobile, cestne valjarje in ostale potujoče objekte.
Opomba uredništva: Ker je vseh vposlanih točk in tem pripadajočih zahtev točno 172 po številu jih radi pomanjkanja prostora ne moramo vseh objaviti. Naj nam prizadeti to oproste. V splošnem pa se strinjamo z gornjimi zahtevami in upamo, da bo tudi vsa javnost podpirala plemenita stremljenja naših kolesarjev, da se njih upravičene zahteve čim prej uresničijo.
Vsem prijateljem, znancem in neznancem, znankam in neznankam sporočamo pretresujočo ves, da nas namerava baje v kratkem zapustiti naš nad vse ljubljeni, spoštovani, odlični, zvesti in brezkompromisni član
GOSPOD JOUŽI
v 27. letu svoje starosti. Predviden z vsemi mogočimi nasveti in odsveti, grožnjami, prigovarjanji in odgovarjanji, je silil v prerani samski grob, kjer misli najti zaželjen mir in počitek. Točen čas njegove zadnje samske poti bo pravočasno objavljen v dnevnih časopisih.
Naj mu bo lahek zakonski stan !
V MURSKI SOBOTI, v tužnem mesecu februarju 1941.
ŽALUJOČI SOBOŠKI SAMCI IN SAMICE.
Spomenik
Vsako pravo glavno mesto (Kar razvidno je iz slik !) V dokaz napredku, veličini, imeti mora spomenik.
In tako smo tudi mi se vgrizli v to veliko brigo, smo postavili si v parku eno kamenito knjigo.
Bili skraja smo v škripcih radi te naprave nove,
Ker so rekli da ta knjiga bo za soboške dolgove. Velikost bi bila prava, in primerna tud’ partija parka našega izbrana — saj je zadaj davkarija. Slednjič pa smo doživeli v tej zadevi preobrate, Spomenik so določili — za prekmurske literate.
O bja v e.
Delniško društvo ,,Mestno kopališče “ sklicuje občni zbor svojih delničarjev za dne 1. aprila 1941 v slavnostni dvorani nove osnovne šole. Poleg že običajnega dnevnega reda je tudi razdelitev čistega dobička lanskoletne kopalne sezone, ki je bila radi izredno lepega poletja neobičajno dobra.
Vsi lastniki žigosanih in nežigosanih vžigalnikov naj se oglasijo v gasilskem domu, ker se bodo izdajale karte za bencin in sicer po abecednem redu.
Občina sporoča vsem hišnim lastnikom in stanovalcem, da bo od prvega dalje dovoljeno vlivati kakršnokoli tekočino skozi okno na cesto. To se posebno priporoča na prometnih cestah stanovalcem višjih nadstropij,
Muzejsko društvo prosi vse in vsakogar, ki bi našel v Soboti kakšen kostanj, da mu ga odstopi proti povrnitvi
dejanskih izdatkov za zbirko ostankov preteklih dni.
Policijska direkcija v Murski Soboti naznanja, da je že lani odpovedala najemno pogodbo z občino glede prometnih otokov in izjavlja, da nima ničesar proti temu, da bi vzel ta oporišča v najem kak nov arendaš. Tudi se ne bi protivila morebitnemu razparceliranju.
Strelska družina naznanja vsem svojim članom, da radi tehničnih ovir skupnega streljanja zaenkrat ne bo, pač pa lahko strelja vsak član sam, brez predhodnega dovoljenja društva.
Jazz orkester sporoča cenj. občinstvu, da v bodoče ne bo več igral, ker je že vse komade odšpilal.
Auto club. Vsem sporočamo, da smo s potujočim občinstvom, kakor tudi z ostalimi živimi objekti na cestah zaradi pomanjkanja bencina sklenili premirje. Kakor hitro se pa dobava bencina poveča, bomo nadaljevali s prekinjeno ofenzivo.
Radio Sobota
7. Jutranji pozdrav: Rolo marš — izvajajo trgovski vajenci. 7·30 Včerajšnje novice in dogodki: Razgovor s poslušalci in napovedovalci. 7·45 Odlomek iz igre: ,,Študentje smo“. Vmes: Uradniške koračnice. 8 30 Gospodinjsko kramljanje. 9. Pisani dueti: „Je kupec prišel v trgovino, trgovec svira violino ..9·30 Predavanje : „Ali se naj k pörkeltu pije brizganec ali pivo“. 10. Resnične in neresnične na rotacijskem papirju. 10 30 Serenada : „De profundis .. (Igra zbor praznih želodcev.) 11. Odmor. 11 ·30 Gramofonske plošče (Iz kavarne Central.) 11·45 Točen čas. Sodelujejo vse soboške ure. 12. Igra jazz orkester. Skladbe: „Adijo note, instrumenti... (šlager). Penzjo nirani muzikanti... (saksofon solo.) ,,Bakovski zvoki“ (bas solo.) ,,O bula Anita“ 
(Klavir dvoročno.) ,,Celestin, oh kje je tvoja puška ...“ (harmonij.) »Radio motor, postal si meni vzor ...“ (boben in činele.) ,,Ljubezen je prišla, ljubezen še bo" (violinska skladba.) 13*30 Zborovske recitacije iz pesnitev: ,,DardI“ in ,,Prefarans“. 14. Napovedi in prognoze na podlagi prečitanih vesti. 17*30 Prenos seje ženskega društva. 18. Rolo marš — izvajajo trgovski vajenci. 18*15 Mladost in ljubezen pod platanami. (Reportaža.) 19*25 Nacionalna ura: Govori bodoči predsednik bodočega društva. 20. Pisan večer. Sodeluje godba Baranja. Recitacija: ,,Stara sablja". Duet: Anton in Ižak. Zbor. Šaljivi prizori. 24. Spored še vedno traja. 1. Napoved časa (Točen čas meterološke postaje policijskega komisarijata.)
Šola
Nasi šoli tam ob cesti dnevi so že šteti skrajni Že vekove tu umira saj zidal jo je Kocelj rajni. Vsemu ta je že podobna lisa se blišči ob lisi, podobna staremu je konju, ki se tik pred smrtjo misi. Zunaj mesta pa se dviga stavba nova ponosita, se razteza in pa raste sorazmerno do kredita. Najprej rekli, da dva ,,štoka“
naj bo za soboško raso.
Še enega so dali zraven, ko je župan pogledal v kaso. A stara šola kaj bo z njo ? Treba dati jo je v vato Ali jo na zven obrnit’ in po njej gojit’ solato:
Stene mokre, mahovite so pripravna vrtnarija — in kot taka naj ostane v obči blagor podrtija.
V Grajskem kinu
Moški glas : Prosim milostljiva vzemite Vaš klobuk z glave, jaz sem plačel 10 dinarjev.
Ženski glas : A jaz za svoj klobuk 150 dinarjev.
Posledice :
Žena: Vidiš, jaz sem bila od vsega početka preti temu, da kupimo pri Nemcu otroški voziček na obroke. Sedaj imaš rezultat: Otrok jeclja !
25. februarja 1941.
5
Düplin
Murska Sobota
(Dodatek k vodiču)
Murska Sobota je veliko mesto. Ima dvoje imen: Murska in Sobota. Murska se reče zato, ker je ob Ledavi, Sobota pa radi tega ker so kramarski in živinski sejmi po večini ob ponedeljkih in torkih. Leži ob desnem bregu besneče Ledave, ki s svojimi čistimi valovi žene mlin Šiftarjevemu Paliju in njegovemu očetu, kar pa še moči preostane pa jo pobere nižje ležeči načelnik požarne brambe Bac Ludvik, ki tudi zelo rad melje. Sobota se razprostira na severu do kopališča, na vshodu do Hidvega, na zapadu do Šavelna, včasih tudi do Sočiča in Titana, na južni strani pa nima meje, ker je gostilna Reich že v Bakovcih. Meri več tisoč kvadratnih metrov. O točni številki se Še niso zedinili, ker so predvsem areali cest sporni, radi česar jih nekateri še vedno merijo, ne oziraje se na dnevni in letni čas in tudi ne na delavnik ali nedeljo. Vsaka ulica ima troje imen: ljudsko ime, bivšo ime in občinsko ime. Prva imena so v ustih, druga na zidu, tretja pa na papirju. Radi tega se rado zgodi, da se ne najde svoje hiše in to posebno v nočnih urah. Hiše so zidane iz opek, nekatere pa tudi iz dolgoročnih posojil. Na zunanjost poslopij se polaga vsa pažnja. Hišni posestniki skrbe, da so lepo pobarvane na kar pride nadebudna mladina ter ima na njih lepopisne vaje. Tega se vsi veselijo. Na hišah so razne table, dimniki, telefonske in električne napeljave in hipoteke. Slednje se ne vidijo. Nekatere hiše imajo še znake zadnje povodnji, ki so visoko nad kletnimi okni. Gostilne takih znakov nimajo, ker jih ne rabijo.
Mesto šteje okrog 5000 prebivalcev obojega spola, ki se med seboj zelo dobro razumejo. Pečajo se z obrtjo, trgovino in uradniškimi plačami. Slednji so najbolj zaposleni, posebno v začetku vsakega meseca. Tretji dan so že brez posla. Potem Čakajo sedemindvajset dni, razven meseca februarja. Trgovci se pečajo z odpiranjem in zapiranjem trgovin ob nedeljah, obrtniki pa z maksimalnimi cenami. Največ pa se jih peča s svetovno politiko. Nekateri se tudi spečajo. Število opeklih je tudi precejšnje
Narodnosti so prebivalci različne. Največ je Domačinov, Slovencev in Jugoslovanov. Nekaj je tudi Slovanov in Evropejcev. Precej je Horvatov, ki izvršujejo različne poklice kakor: uradnik v bolnišnici, v gostinski obrti, mlekarstvu in notarstvu (odselil na Vransko) v električnem podjetju, na pedagoškem polju i. t. d. Turki se pečajo z gostilničarstvom,
Čehi z trgovino in finančnimi zadevami, Taljani z modnim krojaštvom in penzijo, (dva Laha sta se odselila, eden v Ptuj, drugi v Šoštanj), Nemci z radio aparati, odvetniško klijenteto in krojaštvom, Polaki s pečenjem kruha in trgovino i. t. d. Poleg naštetih še imamo Francoze v ključavničarskih delavnicah in Ruse v varnih steklenicah v špecerijskih trgovinah. Ob sobotah in sredah prihajajo tudi Bulgari v mesto.
V	mestu je mnogo gostiln in dve kavarni. Vse imajo poleg svojih ur tudi še policijske ure. Popravilo ene ali druge stane denar. Povsod točijo dobro vino, ki ga servirajo, v steklenicah in čašah, razen ob volitvah, ko je na mizi mnogo skodelic za čaj. Takrat vsi pijejo čaj.
V	Soboti je tudi bolnišnica. Bolniki se v njej zelo dobro počutijo, ker ležita dva in dva skupaj, da jima ni dolg čas. To tudi pospešuje zdravljenje. Nova bolnišnica pa je že več let na porodniškem oddelku. Ko ga bo
zapustila bomo imeli novo bolnišnico. Poleg omenjenega se zidajo trenutno še sledeče stavbe: vojašnica okrožno sodišče, mestna stanovanjska hiša in shramba za izgotovljene načrte.
Med prebivalstvom je razširjenih mnogo pruštev in je društveno življenje na visoki stopnji. Poleg ženskih društev je nekaj mešanih društev. Izključno moških društev ni. Vsa društva so delavna. Vsak mesec pobirajo članarino in prostovoljne prispevke. Najbolj delaven je ,,Aero klub“,
ki ima podružnico na gimnaziji. Gotov procent članov vsako leto dvakrat zleti: koncem januarja in koncem junija.
Klimatične razmere so v Soboti ugodne in razen dežja ni drugega kakor sneg, toča, megla, prah, prekinitev električnega toka ter masiranja v radio aparatih. Ko se bo Sobota razširila bo še večja kakor zdaj na kar že sedaj opozarjamo vse one, ki nas mislijo obiskati in se žrtvovati za naš tujski promet.
Padle krinke so raz Ilca, vsepovsod je pepelnica ...
Drama v drami
Vsa zgodba se je začela s tem, da sta se lani za pust Dva para ženila v Prosvetnem domu. Kmalu za tem se je pojavil Kovačev študent, ki je rabil Denar za doktorski izpit. Stari in mladi v Sokolskem domu so takrat dvignili Orkan in v tej splošni zmešnjavi se je naenkrat pojavil v Rakičanu Izgubljen nečak, ki je zahteval tudi svoje pravice. Scapinove zvijače ni so mnogo zalegle, da bi
preprečile rastočo zmešnjavo. Da je bila mera polna se je še Matiček oženil. Z novim ženinom je prišel neki Doktor z nalogo, da napravi red. Spočetka jim je grozil s Črno ženo. Ker ni ničesar dosegel je poskušal na lep način ter je poklical iz Maribora Lepo Vido. Slednjič je Doktor še enkrat energično nastopil in ker ni dosegel zaželjenega, se je z drugimi vred razjokal nad Razvalino življenja.
Objave S. P. D. — Murska Sobota
Vezirjev vrh (4225 m — po dolžini) Martjanci: Jasno. Proti večeru megleno. Padavine niso izključene. Temperatura +37 C. (Pri gripi nekaj več.) Več sodov vina. Pivo, kot padavino, lokalni meteorološki institut ne zaznamuje, pač pa ga je najti v kleti.
Dom pri Šavlu (1420 m — po dolžini.) Jasno. Snega nič. Pri kegljišču nekoliko oblačno. Padavin ni ! (Ravna cesta !) Temperatura običajna. Klima za piške ugodna. Uspevajo tudi šunke. Krasen razgled po suhih klobasah.
Pic di Capela (13.325 m — vse vračunano.) Barometer je padel na tla. Termometer je nekdo eksal. Temperatura stalno narašča. V popoldanskih urah krasen razgled na Mursko Soboto. Zvečer kljub megle vidiš Šanghaj in Popokatepetel. Padadavine česte. Cesta je strma tudi nazaj grede. Za onemogle je med potoma zavetišče v Radencih.
Čačinovičeva stena (2500 -po dolžini). Ugodno za plezalno turo nazaj. Sestop v koline. Razgleda ni, pač pa dobro vino. V mesecu avgustu planinsko rajanje — tizoltaški majališ.
Vsem čitateljem in nečitateljem, naročnikom in nenaročnikom, prijateljem in neprijateljem, oglaševalcem in neoglaševalcem želi
izdajateljstvo, uredništvo, upravništvo in posvetovalnica,
srečno novo leto 1942
DUPLIN.
(Radi novoletnega voščila ne bomo izdali posebne številke našega lista.)
Zlate resnice:
Ljubezen je kakor prazna Faflikova bencinska črpalka: Lepa in varljiva.
Menica je kos papirja, na katerem je podpisan en modrijan in običajno še dva bedaka.
Sreča je kakor soboški vlak: Prihaja vedno z zamudo.
Zakon je kakor Sobota: Kdor je v Soboti bi jo rad zapustil, kdor pa izven nje bi rad prišel v njo.
Zaroka je kakor zadeva s soboškim javnim straniščem: Prostor je izbran, načrt je napravljen, realizacija se pa odlaga.
Čas je kakor nadinspektor g. K.: Vedno hiti.
Flirt je kakor nažigosan vžigalnik: Vedno ga moraš skrivati.
Strah je kakor soboški prometni otok: Zunaj nič ni, v sredini pa je prazen.
Ideal je kakor soboški kanalizacijski načrt: Ne uresniči se.
Düplin
6
25. februarja 1491.
Ko z vlakom v Ormož pride v svoje noge se zazre, od parov dveh on čevlja nosi zato mu čudne so noge.
Pa se zopet on obrne v Soboto nazaj potuje, že drugič se pelje v Ormož ko prave čevlje si obuje.
Policijska ura!
Z avtom svojim gre na pot. Ovira mu je Mura in kar sam prevaža brod. Resnica pač drži :
Dedov kri ni bajka sanjska, ta se prebudi
posebno če je še — petanjska.
V Ljubljani imajo: „Daj-Dam!“ Originalen naziv ni to. Znaj: Je staro trgovsko podjetje pri nas z naslovom: „Na-Daj“.
Razstavljal Kondor je obraze, je svinčnik rabil, a ne fraze. In radi žgoče te resnice so bičale ga govorice.
Je rekel: „Ne rabim medalje, za kar sem se bil bojeval !“ Zavrgel je samega sebe, le kam bi medaljo zdaj dal ?
Za razna dela nacionalna je zdaj cena maksimalna: (Prizadeti naj ne skače če povemo !) - Tri kovače.
Darujte za tiskovni sklad ,,Düplina“
Doslej smo dobili že več daril kakor; 3 bencinske karte za mesec september 1940, 5 petrolejskih nakaznic za mesec januar, 12 grozilnih pisem, 9 prostih vozovnic za petanjski brod, 11 dovoljenj za prosto uporabo kabin v mestnem kopališču veljavne od 1. januarja do 10. marca, 6 neporavnanih računov, 7 članskih legitimacij Foto-kluba M. Sobota, 3 ženitne ponudbe, 1 par starih galoš in polovico eksport cigarete. Prisrčna hvala! Posnemajte. Seznam nadaljnih plemenitih darov bomo objavili prihodnjič.
Kam se žito naj odpelje, da se v dobro moko zmelje? Kam peljal boš svoje hlode da lepo ti deskovje bode in pa seme, da najbolje bo ti dragoceno olje ?
,,Različno blago za zimo, poleti, s katerimi se hoče vsak človek odeti, naj bo za nedeljo naj bo za vsak dan izbiro v tem nudi veliko P. Hahn.“
Trgovec prečitaj si to obvestilo, da boš ga izrabil če prideš v silo. Če hočeš izbor, da bo blaga izbran poišči v Soboti kje je P. HAHN.
Otroške igrače. Bicikil- kotače.
Radio ,,TEFSAG“ vsaka družina!
Fink Leopoldina.
Prstan za zaroko in pa za poroko, pa darila, ure prodaja
LIGETI
Instalacije razne napravi če hišo se novo postavi. In če vodovod ni v redi naj pride vedno
Dittrich Edi.
Moko in sladkor, frank ino čaj rozine in milo in drugo to znaj, dobi se poceni v izbiri veliki v takojšnji in drugi plačilni obliki v trgovini KUHAR FRANC
Trautman Aleksander nudi
zalogo raznega blagà.
Če želja kakšna te mantrá k njemu v bauto se potrudi
Nagrobne spomenike za male in velike raznih vrst, oblike z in pa brez slike. Izdeluje :
Močnik K.
Kar v kuhinji rabiš za vsaki dan : pri ŠAMUEL HAHN Če hočeš da „štof“ bo obleke izbran: pri ŠAMUEL HAHN In igrače, da srečen bo mali zemljan: pri ŠAMUEL HAHN
Srce, konje in konjenike v razkošni opremi male, velike, figice, sveče, medico, vsikar poceni prodaja vsem medičar
CELEC ŠTEFAN
Pogrebni znani naš zavod skrbi za lepo zadnjo pot.
Skrbi za vse, kar rabi se na svetu prav na koncu še, Bridkost ob smrti pa uvene ko za stroške — nizke cene prezentiral bo
Domanjko
Da britve-škarje bodo ostre in tovji noži lepi, brusiti jih mora
spretni Celec Pepi
umetni brusar.
Što ščè biti trnok lejpi, ka de tákši, kak na kejpi, té nàj küjpi cumprnije z ANDERSCHove drogerije.
Či beteg koga v posteo správi, té san se friško vö ne zvráči.
Záto sákši naj si zmerka, šteromi smrt nej je lejka:
Vrástvo dobij tam pri Čehi
pri  Žmaveci vu apoteki
Či ižo zidaš, ali štalo vápno, cement, deske malo nücaš tüdi drügo blágo, perse či je nej predrágo.
Záto idi pred zidávo k MESARIČI po tou blago.
Kdor je varčen in pa skrben si na noge devlje moderne, lepe in cenene
Peko čevlje.
Kdor hoče eleganten biti, obleko mora mu zašiti
Kukel Karol.
Fajerverkar sákši že zná, što Uniforme v Soboti má ; vért, Vertinja, stára, mláda, zná gde v Soboti je bauta práva, gde dobij se špecerija pa sákše fele vragolija.
Té bautoš je pa FRANJO ČEH, Tou držij Vam, tak kak cvek !
Radenska je srcu lek stara je resnica,
A za žolčni kamen smrt splošna govorica.
Dan ne mine naj brez nje, da bi jo ne pil,
Ena kupica al' dve pa boš zdrav in čil. Nosi jo s seboj če greš kam na potovanje, Srkaj jo doma če ješ, preden greš na spanje. Koder hodiš in kjer si, raj užil boš zemski, Ako vedno zves ostaneš
Slatini Radenski.
Brez špecerije — ni dobrega jela, zato gospodinja takoj bo hitela
v trgovino Norčič Bela
Za fantiče, dekliče za moža in za ženko razno blago proda LUDVIK BENKO.
Najbolj pri nas je iskan artikel — dober bicikel.	•
Radio vsak, radi dogodkov po sveti želi si imeti.	
A vsak se boji, da pri kupljenem ne bode maler	
Skrbi bo ta rešen če to mu prodal bo 
Alojz Rituper 
Kar rabi kovač, kar rabi mizar železnine, praktične stroje, ki rabijo jih gospodinje. In dobre peči, da v sobi ne bodo saje vse to dobi se v trgovini	[ne dim
Ladislav Frim.
Razne specerije, to ve vsak, prodaja trgovina
Debelák.
DOBRE VRVI NAREDI VSIKDAR VRVAR
BENKO
25. februarje 1941.
7
Düplin
Izbira velika za šolo in dom in Za kanclije
Zvezki, črnilo, krede, karton in pa    drobnarije :
Papir za ovOj in pa za pisanje če pošto se mora poslati, knjige različnih vsebin je za branje so aktovke razne tud’ za prodati Tiskarna izdela  vrst     vseh tiskovin ob cenah solidnih in ranih množin
Kdor hoče se zrediti mora dobro mleko piti. Izdelki mlečni so poglavje ki človeku dajo zdravje!
Vse to kupi vsakokrat v mlekarni G. Horvat.
Prišla bo pomlad vsak bi hišo rad, kdor že ’ma načrt je najmanj potrt.
Pa pridejo skrbi, kje naj on dobi, takšen materjal, ki dober je in fal.
Opeka glavno je brez nje ni hišice, tud’ dobra mora bit da trden bode zid.
A kje dobi se ta, kje se ta proda za svojo hišico z opeko zidano.
Kjer so Puconci fabrika tam stoji pojdi tja al piš’ opeko tam dobiš !
Stroje razne Vam popravi nove dele notri stavi ; Ključavnice in ključe nove iz železa pa plotove in pa vago, ki že hira to Vam hitro reparira
Gomboši
v Mali ulici
Kar poljskih pridelkov nudi dežela po cenah najvišjih kupuje prodaja VELETRGOVEC
BERGER BELA
Vse kar pisarna rabi črnilo tiskovine, a tudi knjige lepe iz raznih strok-vsebine.
In da dijaku pot napredka bode varna kar rabi, vse mu nudi
Mohorjeva knjigarna.
Če kdo rabi železnino naj poda se v trgovino
Sukič Ludevika
kjer zaloga je velika.
Blagor mu, komur na svetu je dano, Enkrat uživat' njegovo blago.
Naj praška je šunka to, drugo meso; Kranjska klobasa spominja na mano.
Ocvirki špehati blago so iskano Jezične paštete so dobre hudo,
Ostale mesnate reči pa glasno Si pojejo hvalo, saj vse je izbrano,
In če boš zajadral med kupcev družino, ki hodijo stalno k njem’ kupovat, ko opoldne užival boš tečno južino,
pri sebi boš sklenil ta dan tisočkrat: ,,Dokler bom na svetu jaz tlačil ledino kupec pri Benku jaz hočem ostat“.
RADIO v hiši si vsakdo želi saj svet je nasičen od samih vesti zato ga nabavi !
OTROŠKI VOZIČKI velikost vseh, oblik, da prišlo potomstvo bo s svetom v stik spada v družino!
Ženi v ponos bili so in bodo STROJI ŠIVALNI Trgovcem, uradom pa so potrebni STROJI
To ne pozabil	PISALNI !
Še to si zapomni preljubi zemljan da to in še drugo prodaja  ŠTIVAN
Iz pločevine različne posode na hišah žlebove in strelovode. Kotljev vseh vrst in vseh veličin kante za olje, za mleko, bencin artikle sploh vse, ki jih dela klepar
DITTRICH G.
nudi kupcem vsikdar.
Tujske sobe — nizke cene to je že reklama!
Dobro jelo in pijača pa se hvali sama.
Ves konfort se tujcem nudi, so garaže v hiši če ne moreš si zapomnit’ hitro si zapiši :
BAC LUDVIK
hotel ,,Slon“

Po vsem Prekmurjo dobro vejo, to ve tud’ bližnji Štajer, da obleke lepe dela moškim ceneni ŠTEFAN MAJER.
Kje kupujejo čevljarji ?
Vse potrebščine sedlarji ?
Kje boš usnje kupoval da boš zadovoljen res ?
Ko boš vrste te prebral boš šel v trgovino PRESS.
Blago za obleke za ženske in moške, volnena pletenja velike—otroške Perilo, klobuke skratka sploh vse kar človek v življenju rabi za se nudi trgovina KLEPEC V.
Če se hočeš oženiti ali v hiši kaj krstiti, na plesne veselice iti takrat je treba biti gala.
In dekleta na sprehodi, da so vedno v zadnji modi in tud’ drugače vsepovsodi vsaka hoče biti zala.
Za vse to rabi se obleka, ki je kras in čar človeka posebno če blago se kupi
v Šiftarjevi trgovini
Če si preveč kričal „tölts“ drug’ dan pride glavobol ; takrat pa brž
v lekarno Bölcs
da kupiš tam si migränol.
In še drugi razni leki dobe se v isti apoteki.
Gospodinja ne pozabi k REHNU iti vsega tam v dovolji meri je dobiti. Specerija se njegova sama hvali to povedat’ bi vsi stalni kupci znali.
Štajerska vina vseh vrst in vseh let in pa iz drugih tud’ pokrajin ; nudi krčmarjem, založena klet ob ceni solidni, da šla bo v spomin. Če kupiti hočeš dobra res vina naj ti postreže veletrgovina
NADAI J.
Nogavice, perilo, blago srajca, kravata, kolir robčki, krščak na glavo rokavice — in boš kavalir. Vsak ti bo delal poklon če gornje proda ti:
Ebenšpanger Šalamon.
Dobro apno in cement je gradivo; oglje, premog in pa les je kurivo. Specerija vsake vrste, so predmeti, ki jih vsaka gospodinja mora 'meti! Vsemu temu zdaj reklama poje kakor zvon:
 ,,Samuel Kohn... SAMUEL KOHN...“
PETANJSKA vir je zdravja sreče pij jo vsaki dan.
En kozarec naj izteče pa ne boš bolan.
Toči si „PETANJSKO“ vodo tudi v rujno vino.
Angeli celo bi pili tako tekočino.
Naj ne manjka ti „PETANJSKA“ med sadnimi sokovi.
Jetram in obistim bodo vstali lepši dnovi.
Svet že ve za te vrline saj je slavno znana.
Kdor je samo enkrat pije odveč je vsa reklama.
A kje dobimo mi „PETANJSKO“ boste vpraševali.
Povsod kjer boste naročili, tam jo bodo dali.
25. februarja 1941.
8
Düplin
V nogavici, čevlju, v škornju al’ copati noga v njih je lepa če kupiš to pri
Bati
Bonboni in torte in sveže pecivo nudi poceni in ljubeznivo
Zečirovič Alija
Če rabiš železo, h KARDOŠU v trgovino se poženi tam dobiš poceni.
Sonce peče z neba doli vse je potno na okoli, kdor ne more v letovišče naj gre v
mestno
kopališče
Sveža voda, sonce, zrak in bufé
dušo spet k telesu zveže in srce.
V	kavarni : Izborna pijača
V	restavraciji : Prima jedača
V	prvem nadstropju: Tujske sobane
V	poletju pa bo za vse Sobočane
zgradil še kegljišče, da še bolj znan bo po svetu postal
Faflik — Central.
Na svetu ve že vsak meščan da lustri so okras soban in vse gospodinje prave žele si kuhinjske naprave, kjer elektrike ceneni tok nadomešča drva in premog. Kje to dobite : Naš nasvet je: galop v
Električno podjetje.
Pivo mrzlo z ledenice, dobra prata od prašiče. Vino, da srce poskoči !
Kje je to in kdo to toči? Da odgovor Ti ne bo težak usmeri k Flisarju korak.
Če te silna žalost kolje pa hočeš biti dobre volje, Če hočeš imeti vpogled v dogodke, ki jih kuje svet,
Če hočeš eno ali — drugo vsakomur so na uslugo filmi, z lepo res vsebino ki vrti jih
GRAJSKI KINO
Ko se dogodek ob dogodku niza
je RADIO povsod deviza. Moderni, dobri in poceni
od vsakogar so zaželjeni.
Da lažje stvar bo šla od roke, da nizke MESEČNE OBROKE Ugodnosti vse možne nudi
NEMEC J-a trgovina
kjer dobi se železnina in okvirje razne tudi.
Oblečen v figovo pero bil v raju Adam je junak, danes pa ni več takó danes srajco nosi vsak.
Vsak se s srajco rad postavlja če je lepa In po modi z lepo srajco na telesu se mnogo bolj junaški hodi.
A poleg tega kar je važno posebno danes:
Za nizke cene, lepe srajce
nudi kupcem Cvetič Janez.
Če hočeš imeti res dober obed in dost’ da trebuh bo kot boben napet in tako večerjo, pojdi večkrat v restavracijo g. ANE HORVAT.
Fige, rožiče in tako dalje
to je blago kolonijsko.
Vse drugo kar rabi še gospodinja imenuje pa se specerijsko Servise steklene za vino, likere, v okras in v ponos so družini vse to in še drugo kupiš poceni
v Ascher in sin trgovini.
Kjer se reče: „HOTEL KRONA“
tamkaj vedno je sezona, za vsa grla v puščavi za brezdelje v prebavi.
Ceneno dobro vino in kuhinjo res fino za goste svoje uredil je
Pavić Marko
Komaj otrok svet zagleda v srajčici mekeče in ko v šolo gre po rede srajček spet obleče.
Pride maj ljubezni žar srajca čar da slaven in ko stopi pred oltar spet je srajca zraven.
Ko začuje se zvonenje
in Žitka nit izteka
spet si v srajci - vse življenje
se ta drži človeka.
In da ta družba bo prijetna res do zadnje pike, srajce nosi v življenju iz
ŠIFTAR L. fabrike.
Če ti je sodnija dala žalostne, vesele dni kje bo duša se krepčala, da zares ne omedli ?
pri TURKU je jedača pri TURKU je pijača pri Turku je gostilna, kjer se fal dobi.
V izbiri veliki je razno blago za obleke
in cene so take, da nobenemu noč’jo biti zapreke.
Dame, gospodje, dekleta, fantiči, od daleč ’z bližine kdor rabi obleko, zapomni naj si ime trgovine
Kr. Hirschl in sinovi.
Kodri dajo licu čar če jih napravi GUMILAR.
Je mično lice kavalira če GUMILAR ga razira. Manikure, pedikure to stran in pa on stran Mure v Radencih in tu domá poišče vsak GUMILARJA.
Gospodinja kam boš šla če doma
ni več specerije ?
Kje boš kup’la čašo, vazo če na tla
pade in se ti razbije ?
To res znano je povsod da velika
je zaloga vseh dobrot trgovca
HOJER LUDEVIKA.
Vsak torek in petek
(če takrat ni baš svetek)
kje boš preživel najlepše ti ure ?
Pri Banfiju zbrani
prijatelji in člani
od naše preljube S. K. so MURE.
ČE V HIŠI JE POROKA ALI ŠTORKLJA DA OTROKA, ALI ČE IMAŠ SVOJ GOD TO PRAZNUJE SE POVSOD.
IN ZA TAKŠEN DIRINDAJ MORA BITI POHARAJ :
KUPI GA PRI PAUKO eS. PA BOŠ ZADOVOLJEN RES.
V Kaniži mali en tihi je plac, kjer vina izborna, toči prodaja
Klojčnik Ignác.
Lepa obleka, dela človeka zato se naj vsakdo pobriga, da kupi čimprej si moderno obleko v trgovini WEISS ŽIGA.
Dobro pijačo izborno jedačo tudi
gostilna Banfi
gostom vsem nudi.
Pred dobrim pecivom res sveže vsak’ dan, kar naj se prepriča prav vsak Sobočan,
najnižji poklon,
ki ga napeče J. Šalamon
Benkič Janez in pa Lina
gostom data dobra vina in za suhi tvoj revir imata vedno mrzli pir.
Za lačne že pa vsaki čas jedače dobre prima klas.
V poletju toplem pa kegljišče vsak’ igralec rad poišče.
Obleka po meri — dela moža, da vsakdo za njim se ozira, to ženskemu svetu gre do srca in na stežaj jih odpira.
Zato pojdi v moški modni salon
Prijetno zabavo, izborno res kavo, in prima pijačo za zmerno plačo to znajo tujci in pa Sobočanci, da svojim gostom nudi
Sočič Franci
Velika kavarna
Moški in pa ženski svet visoko ceni fin’ obed. Ta se pa napravitʼ da le iz dobrega mesa. To dobiš v Sóboti kar ve vsak otrok
in pa starká v priznani mesariji
KEMENYA MARKA
Kdor z vlakom mora it’ na pot naj dušo si zaveže!
Z dobrim vinom in jedačo ČERNJAVIČ ti postreže.
Specerija, železnina
in steklenina
Les za kurjavo
in za zidavo
pa še drugega mnogo
imata zalogo
BRATA HEIMER
Tisk Prekmurske Tiskarne v Murski Soboti. Za tiskarna odgovoren Hahn Izidor.