PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
feO
AoO'
£0°




pvr'
1'i^
lG^


dnevnik
TRST
JI. Montecchi 6 - PP 559 el. (040) 7796-600 x 460894 PD I < 040/772418
TIČA
vvored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 176 (14.267)
Trst, petek, 31. julija 1992
Z
)



Odstop ministra Scottija razburkal italijansko politično prizorišče
Resen opomin predsednika Scalfara: Ozki interesi so zločin proti državi
Pred zasedanjem demokrščanskega vodstva je v stranki izbruhnil pravi vihar Predsednik vlade Giuliano Amato skuša zmanjšati pomen razsežnosti zapleta
RIM — Scottijev odstop je neizogibno povzročil pretrese, tako v ožji politični sferi kot zunaj nje. Na nepričakovano potezo zunanjega ministra so reagirali vsi najvišji predstavniki države, vključno s predsednikom republike Scalfa-rom in predsednikoma obeh zbornic parlamenta. Posebno oster je bil Luigi Scalfaro, ki je v Genovi govoril o težavnosti sedanjega trenutka, težavnosti, ki se je demokratični režim v zdajšnjih razmerah ne sme privoščiti. Scalfaro v svojem govoru sicer ni omenil Scottija, je pa poudaril, da je vsakršna prevlada interesov, ki presegajo interese države, že sama po sebi delikt proti državi. Predsednik republike je tudi izrazil nujo, da se ljudem vlijejo temeljne vrednote, predvsem pa zaupanje.
Scalfarov poseg je delno zasenčil razpravo o Scottijevi ostavki v parlamentu. V razpravo je posegel tudi predsednik vlade Giuliano
Amato, ki pa je Scottijevo potezo skušal na vse načine minimizirati. Dejal je, da ostavka zunanjega ministra ne bo imela posledic v vladi, saj je Scottijeva ostavka njegova osebna izbira. Legitimnost sedanje vlade v nobenem primeru ni pod vprašajem, glede vprašanja nezdružljivosti parlamentarnih in vladnih funkcij pa je dejal, da je to stvar posameznih političnih strank; z ustavnega vidika ta problem ni sporen. Skratka, Scottijev odstop po Amatovi oceni ni posledica trenj v vladi, ampak nasprotno; doprinos odstopajočega ministra v vladni ekipi je doslej vedno bil nadvse koristen. Zadrego v vladnih vrstah so skušali zakriti tudi nekateri zavezniki KD, začenši s socialisti, socialdemokrati in liberalci.
Scottijev odstop so skušale seveda izrabiti opozicijske sile. Republikanski voditelj La Malfa je
predlagal sestavo nove vlade, o podobni možnosti se je izrazil tudi D’Alema (DSL); oba sta poudarila, da bi hipotetična nova vlada morala temeljiti na silah in ljudeh, ki si resnično prizadevajo za preobrazbo. Oster je bil radikalec Pan-nella, ki je zahteval takojšnje imenovanje novega zunanjega ministra; čakanje na zasedanje vsedržavnega sveta KD bi lahko imelo nevarne posledice. Miglio in Bossi (Severna liga) pa sta dejala, da tako črnega obdobja Italija še ni nikoli doslej doživela. Kritičnih puščic je bilo še veliko, splošni očitek pa je, da bi v tem občutljivem trenutku KD ne smela prenašati svojih internih spopadov na državne institucije.
Interni spopadi, o katerih komentatorji tako vztrajno govorijo, so po Scottijevemu odstopu toliko bolj prihrumeli na površje. Najbolj zgovoren je bil Mario Segni, ki je v nekem intervjuju potrdil,
da znotraj KD poteka merjenje moči med dvema taboroma. Posledice tega spopada utegnejo biti izredno hude za vso državo, edina sprejemljiva rešitev pa je — po Segnijevem mnenju — sestava širokega zavezništva v vsedržavnem merilu. Po zadnjih dogajanjih naj bi sedanje demokristjansko vodstvo izgubilo svojo legitimnost, zato je nujno potrebno, da pride do sprememb. Kritičen je bil Mino Martinazzoli (izjavil je, da dosedanji tajnik Forlani ne predstavlja več enotnosti znotraj KD), ne nazadnje pa sam Vincenzo Scotti. Ta je dejal, da ni odstopil zaradi pomanjkanja odgovornosti; svoj odstop je povezal s šibkostjo sedanje vlade, šibkostjo, ki je izraz krhkosti političnih strank. »Glede na to, da ni prišlo do globljih sprememb v političnem vodstvu, njegovih metodah in politični akciji,« je dejal Scotti »je šibkost sedanje vlade neizogibna.«
V Sarajevu in v BiH tudi včeraj »nič novega«, agresija se nadaljuje
Konferenca o nekdanji Jugoslaviji bo v Londonu od 26. do 28. avgusta
LJUBLJANA V Londonu so včeraj sporočili, da bo razširjena konferenca o nekdanji Jugoslaviji, s posebnim na reševanju razmer v Bosni in Hercegovini, v Londonu °d 26. do 28. avgusta. Visoki funkcionar britanskega zunanjega ministrstva je že odpotoval v New York in VVashington, kjer se bo o pripravah na to konferenco posvetoval tudi s predstavniki Organizacije združenih narodov in ameriške administracije.
Eden izmed poročevalcev iz Sarajeva pa je včeraj sporočil, da v Sarajevu in Bosni in Hercegovini ni nič novega. S tem je hotel Poudariti, da tudi najnovejši neuspeh londonskih pogovorov predstavnikov treh narodov iz Bosne in Hercegovine in predstavnikov Evropske skupnosti ni dal nobenih rezultatov. Nadlajevali so se tudi boji. Ponoči so s topovi obstreljevali Sarajevo, čez dan pa je bilo slišati le posamezne strele iz lažjega orožja. Pač pa spopadi z nezmanjšano močjo potekajo na širšem območju Tuz-1®' Foče, Zenice, Bihača in Cazina. Se ved-
no oblegajo Goražde. Srbska stran iz Bosne in Hercegovine je sporočila, da je doslej v bojih padlo 5.700 ljudi, v glavnem civilistov. Uradni organi bosansko-hercegovske vlade pa pravijo, da je na njihovi strani urlo 8 tisoč ljudi. Od včeraj ima Sarajevo spet popolno medkrajevno telefonsko blokado, ker so med boji spet poškodovali telefonske naprave.
V Rimu so predstavniki zahodno-evrop-ske unije razpravljali o vojaškem zavarovanju konvojev s humanitarno pomočjo, ki vozijo skozi Bosno in Hercegovino. Hkrati so včeraj na različnih mednarodnih ravneh nadaljevali z razpravo o predlogu Slovenije, da bi na območju Bosne in Hercegovine vzpostavili več zaščitenih con za begunce. V zvezi s tem je generalni seketar OZN Butros Gali že predlagal Varnostnemu svetu, naj razširi mandat modrih čelad na Bosno in Hercegovino in poveča število njihovih pripadnikov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Beogradu umrl dr. Jovan Baškovič
LJUBLJANA — V beograjski kliniki Sv. Sava je v sredo umrl dr. Jovan Raškovič, eden izmed glavnim netilcev nezadovoljstva in upora Srbov na Hrvaškem, kar se je končalo s strašno vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Vzroki smrti niso znane, v Zagreb se že šušlja, da ni umrl naravne smrti, da so ga kot »odvečnega in nezanesljivega« zastrupili.
Dr. Jovan Raškovič se je bučno pojavil na hrvaški in jugoslovanski politični sceni neposredno po prvih plurlističnih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem pred dvema letoma. Dr. Jovan Raškovič je bil idejni vodja Srbske demokratične stranke na Hrvaškem, ki si je ob volitvah priborila tudi več poslanskih sedežev v hrvaškem Saboru. Kot takšnega si ga je za svojega »srbskega sogovornika« izbral tudi hrvaški predsednik Franjo Tudjman. To je povtročilo različ-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Milam aretirali bivšega občinskega odbornika
MILAN — V okviru preiskave o podkupninah so karabinjerji aretirali včeraj v Milanu nekdanjega občinskega odbornika za zasebne gradnje in člana vsedržavnega vodstva PSI Lorisa Zaffro. Obtožen je korupcije v obtežilnih okoliščinah in to skupaj z demokristjanom Angelom Gallinoni-jem, bivšim predsednikom milanske bolnišnice »Gaetano Pini«. Sinoči so karabinjerji tudi preiskali sedež PSI. S to aretacijo je število aretiranih oseb naraslo na 74.
Zaffra, 45 let, poročen (z dvema otrokoma), diplomiran iz računovodstva, se je vpisal v socialističilo stranko, ko mu je bilo 18 let. Zelo mlad je tudi vstopil v milanski sindikat UIL, katerega je postal leta 1975 glavni tajnik; leta 1981 je bil imenovan za glavnega tajnika lombardskega UIL, še zdaj pa je član sindi-katove vsedržavne skupščine. V milanski občinski svet je stopil leta 1985 in bil takoj izvoljen za načelnika skupine PSI, leta 1987 je postal deželni tajnik stranke, na njenem kongresu leta 1988 pa je bil izvoljen še v vsedržavno vodstvo, kjer je zdaj odgovoren za sindikalno problematiko. Od-bomiško funkcijo je opravljal tako pod Pillitterijevo kot pod zdajšnjo Borghinijevo upravo. Zanimivo je, da so ga vključili v Amatovo ekipo »moraliza-torjev« stranke.
Angela Gallinonija so aretirali minuli teden. Ko je priznal, da je nezakonito prejemal denar v zameno za oddajo del za preustroj bolnišnice, so ga izpustili. Zaffra, ki je pri tem nečednem poslu sodeloval z njim, naj bi spravil v žep več sto milijonov lir.
Prav tako včeraj je začelo sodišče svobode obravnavati zahtevo Ligrestijevih branilcev po izpustitvi finančnika. Salvatore Ligresti, ki je v zaporu dva tedna, je namreč priznal, da je preko družbe Gras-setto Costruzioni plačal eno milijardo in 40 milijonov lir
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ministra Martelli in Vauzelle za mednarodno konferenco o kriminalu
Proti mafiji nujen evropski nastop
Prvo zlato za Italijo
RIM Pravosodni minister 'Haudio Martelli in njegov fran-c°ski kolega Michel Vauzelle sta z včerajšnjega snidenja v Rimu Naslovila predsedstvu Evropske skupnosti poziv, naj skliče septembra sestanek ministrov za Pravosodje in notranje zadeve, na aterem bi se spopadli s problematiko organiziranega kriminala
Tržaškemu Lloydu bijejo zadnje ure
NA 5. STRANI
in upravno-političnih korupcij. Martelli in Vauzelle sta soglašala z nujo po tesnejšem dvostranskem in siceršnjem mednarodnem sodelovanju v boju proti mafiji; zavzela sta se za pospešitev ekstradicij-skih postopkov in učinkovitejši pregon reciklaže nezakonito pri-služenega denarja, pa tudi za oblikovanje evropske policije in evropske figure sodnika.
Istočasno se se nadaljevale v vsej Italiji, zlasti pa na Siciliji, vroče razprave o mučnih odnosih med nadrejenimi in podrejenimi v sodnih palačah oziroma o varnosti sodnikov, ki jo je sprožilo, kot vemo, osem namestnikov državnega tožilca v Palermu. Minister
Martelli je opozoril, da je treba narediti konec konfliktom, ki hromijo preiskovalno delo. Omenjena osmerica je, kot znano, podala ostavko zaradi smrtne nevarnosti, ki so ji podvržen^ oziroma zaradi tega, ker je notranje ministrstvo doslej premalo upoštevalo težke razmere, v katerih delujejo sicilski sodniki. Minister Mancino jim je obljubil, da jih bo sprejel, sicer pa se bo o teh problemih v soboto porazgovoril s šefom policije Pari-sijem in podpredsednikom Višjega sodnega sveta Gallonijem.
Martelli je nadalje zatrdil, da je treba v smislu protimafijskega dekreta (katerega ustavnost je ravno NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BARCELONA - Prav ob izteku včerajšnjega tekmovalnega dne se je izpolnila velika želja italijanskih tekmovalcev, še prej pa opazovalcev in navijačev: padla je prva zlata italijanska kolajna, ki jo je v sabljanju osvojila Giovanna Trillini po zelo izenačenem boju S Kitajko VVangovo v finalu floreta. Italijanska floretistka je izkoristila svojo izkušenost in pa hitrejšo gibljivost nog ter v nadaljevanju tekmovanja nadoknadila nekoliko medle začetne poteze, ko je bila kitajska tekmica dejansko boljša.
Dan je potekel pozitivno tudi za slovenski šport. Igor Majcen se je z novim osebnim rekordom uvrstil v finale na 1.500 m kravl. Sodeč po besedah samega Majcna, ima
slovenski plavalec še nekaj rezerv, ki bi jih lahko sprostil ravno v finalni tekmi.
Nastop v finalu sta si brez večjih problemov zagotovila veslača Čop in Žvegelj, že slavni blejski dvojec brez krmarja, ki naskakuje eno izmed treh kolajn s prav enakim dostojanstvom kot druge posadke.
Plavanje pa je bilo spet v ospredju. Aleksander Popov je dopolnil bogato bero kolajn s strani Združene Ekipe in tako zaustavil Američane, ki so odigrali podrejeno vlogo tudi v naj hitrejši disciplini - 50 m kravl. Mladi Popov (21 let) je priplaval pred obema favo-ritima Biondijem in Jaegerjem.
Nacionalno obarvana opozicijska desnica za sedaj noče volitev
Včerajšnji zaplet v slovenski skupščini o volilni zakonodaji šele po počitnicah
V Martignaccu
V« V V17	•
razčiščevanje deželne PSI z La Gango
LJUBLJANA — Okrog tričetrt na 13. uro so v slovenski skupščini ugotovili, da je v družbeno političnem zboru prisotnih 61 poslancev in s tem zadostna dvotretjinska prisotnost. Ni pa je bilo v zboru združenega dela, saj je bilo prisotnih samo 50, najmanj pa je nujno 54, zbor občin pa je dosegel prisotnost komaj 41 poslancev. Skupna seja s tem ni bila sklepčna in sploh niso mogli pričeti skupne razprave o volilnem zakonu v slovenski parlament.
S tem zakon še ni formalno padel, celotna procedura njegovega sprejemanja je bila preložena na september. Odsotnost ni bila slučajna. Povsem jasno razvidno je bilo, da je odstotna celotna že tradicionalna slovenska nacionalno obarvana desnica, manjkali so številni krščanski demokrati, nekateri poslanci ljudske stranke, pa tudi med vrstami vladnih strank so zijale vrzeli.
Uresničilo se je napovedano. Najden je bil propagandistični argument za glasovanje proti, za vzdrževanje, za neprisotnost, skratka za ne-sprejemanje volilnega zakona. Udvobski popravek je opravil svoje. Sedaj je možna pred-
volilna kampanja na to temo, češ da večina ni hotela pristati na popravek, po katerem bi se moralo ugotoviti, da v novem parlamentu ni več agentov nekdanje tajne službe.
Dejansko je bil postopek okrog tega zakona nekoliko bolj zapleten in je bila večina parlamenta celo pripravljena sprejeti rahlo spremenjeno verzijo. V Starmanovem amandmanu se namreč govori o agentih in sodelavcih. To pa je lahko zelo raztegljiv pojem. Agent, termin je jasen, pri sodelavcih pa gre lahko tudi za povsem slučajne zadeve, za možne registracije razgovorov, za katere zainteresirani sploh ni vedel in podobno. Zato so predlagali popravek, da se vključi odločnejše besedilo o neposrednih ali o aktivnih sodelavcih. Iz zakona so zbrisali vsak datum in bi torej veljala določba tudi za sedaj, tudi za sedanje sodelovanje s službo državne varnosti in seveda s katero koli tajno službo. Zakon ni bil sprejet, ker je poslanski klubo Demos zavrnil navedeno omilitev besedila.
V zboru občin je med razpravo prišlo celo do žolčne polemike, da je treba državljane
madžarske ali italijanske narodnosti izključiti iz glasovanja, češ da že glasujejo za svoje manjšinske poslance. To je po dolgem času bil prvi resnejši poskus omejevanja pravic obeh manjšin v slovenskem parlamentu. Odločno ga je zavrnila večina poslancev, češ da gre za ustavno pravico, po kateri imajo pripadniki narodnosti v resnici dvakrat možnosti glasovati za poslanca. Toda to je edini način, da se jih ne getizira, kar je odločno ugotovil slovenski poslanec demokratske liberalne stranke Partlič.
Slovenski parlament gre na počitnice. Menda bo prva seja v prvem tednu septembra, ko naj bi na skupni seji vseh treh zborov skušali končno le sprejeti volilni zakon. Ponovno moramo ugotoviti, da pri tem ne gre za tehnično, aritmetična, ali za vprašanja sprejemanja popravkov. V razpravi je bistveno vprašanje volilnega zakona in z njim volitev v novi slovenski parlament v kratkem roku. To je vprašanje interesa strank in slovenski desnici za sedaj bližnje volitve očitno preveč ne dišijo.
BOGO SAMSA
VIDEM — V deželnih krogih PSI vlada precejšnje pričakovanje za obisk načelnika socialistične skupine v poslanski zbornici in Craxijevega pristaša Giusyja La Gange, ki je napovedan za danes ob 18. uri v vili Prampero v Martignaccu.
Marsikateri opazovalci ugotavljajo, da predstavlja ta obisk »odgovor« samega tajnika Craxija na izbire nekaterih vodilnih mož deželne PSI, ki naj bi zapustili Cra-xijevo strujo in se opredelili za Martellija. Tudi izbira kraja, pravijo, ni slučajna, saj gre za občino, v kateri živi podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro.
La Gangov obisk je treba torej uokviriti v priprave na bližnji deželni kongres PSI, ki se napoveduje dokaj napet, saj bi na njem lahko prišlo do določenih novosti, kar zadeva sestavo bodočega tajništva. (R.P.)
V pričakovanju nedeljskih volitev se na Hrvaškem stopnjuje negotovost
ZAGREB — Danes se bo na Hrvaškem zaključila volilna kampanja. Opolnoči se bo začel enodnevni predvolilni molk, v nedeljo pa se bodo Hrvati podali na volišča. Državna volilna komisija obljublja, da bodo kolikor toliko definitivni rezultati znani že v torek ob 13. uri. Bo res tako? Vrste skeptikov so iz dneva v dan vse bolj številne. Slednje posebej skrbi potek volitev med številnimi hrvaškimi skupnostmi v tujini. Mnogi namreč dvomijo, da bodo volitve med Hrvati, denimo v Nemčiji, Avstraliji ali Kanadi, potekale pošteno.
Medtem se je na Hrvaškem, vsaj v tistih delih, ki jih srbske sile niso zasedle, volilni boj razplamtel z nesluteno ostrino. Med kandidati in strankami kar mrgoli nizkih udarcev, natolcevanj in podobnega. Javnost pa to bolj ali manj flegmatično presliši. Pobudo
ima še zmeraj trdno v rokah vladajoča Hrvaška demokratična skupnost (HDZ). Stranka za volilno kampanjo ni varčevala z denarjem, tako da je njena propagandna mašinerija dokaj učinkovita. V boju se je seveda angažiral tudi »predsedniški kandidat« Franjo Tudjman, ki je v sredo zvečer pred tekmo med košarkarskimi reprezentancami Hrvaške in Španije imel svoj dvourni televizijski nastop na prvem programu hrvaške televizije. Kljub njemu tipično paternalističnemu pristopu je Tudjman dokaj učinkovito prepričeval volilce o svojih uspehih in o pravilnosti političnih potez, ki jih je potegnil kot hrvaški predsednik. O svojih nasprotnikih je med vrsticami dal vedeti, da so sicer pošteni, a politično naivni. Tudj-manu je njegov najnevarnejši protikandidat liberalec Dražen Budi-
ša isti dan na tiskovni konferenci, ki jo je njegova stranka organizirala v »Mali kavani« na trgu Bana Jelačiča v Zagrebu, vračal milo za drago. Tiskovno konferenco so organizirali namesto volilnega shoda, ki ga je policijska uprava prepovedala. Budiša je seveda ob tej priložnosti obtožil HDZ in Tudj-mana, da se vede diktatorsko, pri tem pa mu je vzklikala desettisočglava množica, ki se je kljub vsemu zbrala na trgu.
Medtem se kar vrstijo objave raznih javnomnenjskih raziskav volilnega telesa. Splitski dnevnik Slobodna Dalmacija je včeraj objavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena med volilci iz vseh hrvaških pokrajin. Tako izgleda, da bo na parlamentarnih volitvah največ Hrvatov, in sicer 31,4%, oddalo svoj glas HDZ, med opozicijskimi strankami bo največ glasov dobila Budišina Hrvaška soci-
alno liberalna stranka (18,8%), sledi Hrvaška ljudska stranka z 11,2% glasov, na četrtem mestu je desničarska Hrvaška stranka prava z 9,7% glasov. Sledi koalicija regionalnih strank, v kateri je med drugim tudi istrski demokratični zbor s 3,1% glasov, demokr-ščani bi morali dobiti 2,6% glasov, medtem ko Račanova SDPH (bivši komunisti) naj bi pobrala 2,1% glasov. Te stranke bodo nastopale v novem Saboru. Strokovnjaki pa opozarjajo, da so tovrstne raziskave danes na Hrvaškem zelo vprašljive. Javno mnenje se zaradi razvoja na raznoraznih kriznih področjih lahko izjemno hitro menja. Poleg tega so te raziskave tudi tehnično vprašljive. Na primer, begunci nimajo telefonov, tako da raziskovalci z njimi praktično nimajo stika, isto velja za najnižje sloje hrvaške družbe.
VVALTER ŠKERK
nadaljevanja s
V Tricesimu posvet o manj razširjenih jezikih
TRICESIMO — ALEF (Združenje delavcev v izseljeništvu) prireja v danes in jutri dvodnevni posvet na temo »Manj razširjeni jeziki, večkulturnost in Evropa«, ki bo v hotelu Belvedere v Tricesimu.
Na današnjem delu zasedanja, ki se bo pričel ob 14.30, bo univerzitetna profesorica in bivša parlamentarka Silvana Fachin Schiavi spregovorila o stvarnosti furlanskega jezika in kulture.
Za tem bo o slovenski prisotnosti v deželi ter o vlogi slovenskih izseljencev spregovoril Ferruccio Clavora, predsednik Zveze Slovencev po svetu, ki združuje zamejske izseljence.
Sobotni del posveta (začel se bo ob 9.30) pa bo posvečen večkulturnosti v procesu evropskega združenja. Dvodnevno zasedanje bo sklenil videmski pokrajinski odbornik za kulturo Giacomo Gum. (R.P.)
•	Odbornik
podkupnin za izvedbo nekaterih del v milanski podzemni železnici. In ker je to dejanje priznal, ga je treba izpustiti na prostost, pravita njegova odvetnika. Sodišče se bo o tem izreklo do sobote zvečer.
Predno zapustimo Milan, moramo zabeležiti, da je parlament včeraj dovolil začetek sodnega postopka proti bivšemu milanskemu županu, socialistu Paolu Pillit-teriju zaradi znanih svoječasnih administrativnih nepravilnosti.
Komisar krščanskodemokratske stranke v Milanu Guido Bodrato je izjavil, da vodi vsa ta korupcijska afera v razdrobitev političnih strank, to pa ustvarja resno nevarnost nastopa oligarhičnega sistema, torej zaton demokracije.
Korupcija je razširjena seveda tudi v drugih deželah. V Furlani j i-Julijski krajini so tako aretirali včeraj župana Spilimberga v videmski pokrajini, 45-letnega Etto-reja Rizzottija, v samem Vidmu pa 34-letnega upravitelja podjetja Copeco, ki se bavi z dobavami pisarniškega pohištva. Oba so obtožili zlorabe službenih dolžnosti in interesnega usmerjanja licitacij.
•	Konferenca
Predsednik zvezne republike Jugoslavije Milan Panič nadaljuje s svoje zunanj e-politično aktivnostjo. Včeraj se je mudil na Madžarskem, kjer se je pogovarjal s predsednikom madžarske vlade in znova napovedal svoj skorjašnji obisk v Sarajevu. Panič pravi, da se mora vojna v Bosni in Hercegovini končati najpozneje v treh me-
secih, to pa utemeljuje z dokaj naivnimi obljubami. Medtem pa je več poslancev v nemškem parlamentu zahtevalo, da se predsednik Srbije Slobodan Miloševič obtoži zaradi ubojev narodov in za vojne zločine. Obtožnico naj bi sprožilo mednarodno sodišče v Haagu. (NIA)
• Umrl Raškovic
ne komentarje, tako na hrvaški kot na srbski strani. Dr. Raškovic in Tudjman se nista izkazala kot zaupna sogovornika. Dr. Raškovic je po sovje interpretiral potek po-govorv pri predsedniku Tudjma-nu, ta pa je poskrbel, da so prišli v javnosti zapisniki s tajnih pogovorov Raškovic—Tudjman, v katerih je Raškovic dokaj kritično govoril tudi o Srbih na Hrvaškem. Tudj-mana je Raškovič opozarjal, da so Srbi na Hrvaškem »nor narod«, ki ga je težko zaustaviti, ko se enkrat odloči za boj. Takšne izjave so dr. Raškoviča seveda precej kompromitirale pri njegovih srbskih rojakih, vendar pa so se njegova opozorila o »norem narodu, ki ga je težko zaustaviti« žal uresničila. Tok dogodkov na Hrvaškem je dr. Raškoviča potisnil v ozadnje, prve vrste pa so zavzeli njegovi dolgoletni prijatelji in ljudje enakih velikosrbskih opredelitev - Milan Martič, Milam Babič, Zelem Baba, Simo Dubajič in drugi, ki so znotraj Hrvaške, na območju Knina začeli najprej z »balvansko revolucijo« (blokiranje cest s hlodi), pozneje pa z oboroženimi spopadi in proglasitvijo samostojne kninske srbske republike na Hrvaškem. Raškovič je bil
soavtor znanega velikosrbskega testamenta Srbske akademije znanosti in umetnosti - Memoranduma, ki je bil pravzaprav scenarij za vse zadnje srbske vojaške spopade na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Dr. Jovan Raškovič je bil inspirator parol, ki so se pojavile v Kninski krajini, da je krajina Srbija. Čeprav so Raškoviču pripisovali tudi parolo, s katero so Srbi na Hrvaškem k sebi pisali Slobodana Miloševiča kot simbol svobode, Raškovič z Miloševičem ni imel samo prijetnih pogovorov. Bil je samosvoja osebnost, pozival je na spopad, čeprav se je zavedal, da bo takšno »norijo« težko zaustaviti. Ko je do morije zares prišlo, se je umaknil v beograjsko zaledje in se bolj ali manj pogreznil v molk. Prav te dni bi se moralo na Hrvaškem začeti sojenje proti njemu kot enemu izmed glavnih krivcev na vojno tragedijo na Hrvaškem. (NIA)
• Mafija
včeraj z večino glasov potrdila poslanska zbornica) čimprej imenovati državnega »superpravdni-ka« in učinkoviteje zaščititi skesance ter njih družine. Minister je seveda poudaril nujnost novega pristopa k problemu osebne varnosti sodnikov. Protimafijska delovna skupina Višjega sodnega sveta, ki je včeraj že tretji dan zasliševala prizadete, je sestavila dokument, v katerem navaja, da ni bila mafija še nikoli tako nevarna kot zdaj, sodniki pa še nikdar tako izpostavljeni; zato predlaga ustanovitev prožne »agenci-
je«, ki bi skrbela za telesno varnost preiskovalnih sodnikov.
Skupina VSS je zaslišala včeraj tudi Mario Falcone, sestro umorjenega sodnika. Nanizala je bratove vtise, misli in domneve, govorila pa je tudi o njegovem kompju-terskem dnevniku, katerega verodostojnost je potrdil Falconejev kolega in prijatelj Paolo Borselli-no. Falcone je bil zelo zagrenjen, ker so mu metali polena pod noge; v tej zvezi je sestra pojasnila, da so bili odnosi med njim in državnim pravdnikom Pietrom Gi-ammancom dokaj napeti. Giam-manco je, kot vemo, zaprosil za premestitev: pristojna komisija bo o tem odločala v začetku prihodnjega tedna in zelo verjetno ga bodo premestili na kasacijsko sodišče, nasledil pa naj bi ga Cordo-va. Državni tožilec je včeraj odločno zavrnil vse očitke in jih pripisal režiji neke določene politične skupine, ki da izkorišča v svoje namene zbeganost in strah sicilskih ljudi. »Ne le atentat, tudi natolcevanja lahko ubijejo človeka,« je izjavil Pietro Giammanco.
Za dodatno razburjenje je poskrbel bivši načelnik protimafij-skega pula Antonino Caponnetto, ko je včeraj napovedal, da bo v najkrajšem objavil podroben memorial o dosedanjih dogajanjih v palermski sodni palači.
Medtem ko se preiskava o atentatih na Falconeja, Borsellina ter policijskega inšpektorja Lizzia nadaljuje, je dopotovalo na Sicilijo že 3000 od napovedanih 7000 vojakov. Včeraj jih je obiskal obrambni minister Salvo Ando, ki je predlagal oblikovanje posebnih protimafijskih enot po vzoru ameriške narodne garde.
Težka obtožnica za voditelja NDR Ericha Honeckerja
BERLIN — Bivšemu voditelju NDR Erichu Honeckerju (ta se zdaj nahaja v berlinskemu zaporu Moabit) so včeraj notificirali dve zahtevi po pregonu. Prvo so nemške sodne oblasti izdale novembra 1990 in zadeva uboj Vzhodnih Nemcev, ki so pred padcem berlinskega zidu skušali nelegalno prečkati mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Drugo zahtevo po pregonu so izdali pred nekaj tedni, nanaša pa se na zlorabo položaja in korupcijo v času Honec-kerjevega predsednikovanja.
Nemška ministrica za pravosodje Sabine Leuthesser—Schnarren-berger je izjavila, da 79—letnemu bivšemu voditelju ne bodo sodili pred jesenjo. Do takrat bodo z njim ravnali kot s kakršnimkoli drugim kaznjencem. Medtem pa je eden od Honeckerjevih odvetnikov, Friedrich Wolff, izjavil, da pomeni izročitev priletnega voditelja kršitev mednarodnega prava; Honecker naj bi namreč zapustil čilsko veleposlaništvo v Moskvi proti svoji volji, ne pa protovoljno kot je prvotno zatrdil ruski glasnik. Nanj naj bi izvajali dokaj šen pritisk ne samo čilski diplomatski funkcionarji, marveč tudi agenti ruske varnostne službe.
Erich Honecker je bil na čelu NDR v letih 1971	1989. Tik pred
padcem berlinskega zidu so 9a odstavili z naj višjih partijskih i° državnih funkcij, januarja 1990 pa prvič aretirali. Marca lani je zbežal v Moskvo, pred sedmimi meseci pa se je zatekel v čilsko veleposlaništvo, kjer je prebil vse do zadnjih dni v juliju.
XXI.
..ecimo, da je zahtevala banka od stanov 5000 goldinarjev in so se stanovi podpisali, da bodo plačali. Kaj so napravili? Razpisali so, recimo, nov dac; na vino in meso, krajcar pri funtu žive vage. Odborniki, Bog pomagaj, vendar ne morejo sami davka potrjati. Prepuščali so ga v zakup temu ali onemu članu stanovske zbornice, ki bi več ponudil. Zadeva bi bila s tem urejena. Davek se pobira. Stanovi bi zdaj mogli nemudoma plačati banko. Pa je ne plačajo. Imajo sami prazno blagajno, pa še to in to potrebo, ki ji je sproti denarja treba. Izposodijo si ga od novo pobranega davka. Zato seveda ne morejo plačati pravi čas banki na Dunaju, zamudijo prvi rok, plačajo prvi obrok in drugega deloma, ko bi bili morali že zdavna plačati vse. Opravičujejo se, da ne morejo plačati, ker ljudje davka plačati nočejo. Na Tolminskem! To da je gorata dežela, nepristopna eksekucijam in rubežni. Prosijo strogih odlokov proti nepokornim, dobijo tak odlok, a so še vedno nemarni; nato je banka seveda mnenja, da sami ščujejo Tolmince, naj ne plačujejo.
Od leta 1706 do 1711 je čuti vedno eno in isto pesem: Tolminci da se branijo plačevati davek od mesa in vina in da dolgujejo 30.000 gl. tega izrednega davka. Prisiliti, naj plačajo, ali ustrahovati jih, da kar ni moči...
Bančna deputacija se je pri takih razmerah kajpada naveličala pogajati se z odborom stanovske zbornice. Dala je za tri leta mesni davek v zakup nekemu Jakobu Bandelu, ki je bil dacarskega rodu in je ponudil banki 300 gl. več kakor stanovi.
Stanov to ni bolelo. Mnenja so bili, da je Bandel slabo kupil. Edini grof Jeronim Thurn se je škodoželjno smejal. Sam je že poskusil, kako je s tem davkom. Ob vinu je hotel bogateti, pa mu stanovski vrstniki niso privoščili. Češ da bo s prestrogim izterjevanjem vso deželo razburil. Vzeli so mu pobiranje.
Thurn pozna Bandela. Smeje se v pest. Vse vidi vnaprej: Bandel bo znal dobiti svoj denar, stanovi sami mu bodo morali Potrjati pravico rubežni in še drugačne eksekucije. Kako bo rubil, s kom pojde nad kmete? Moj Bog, kako neumno vprašanje! Jeronim Thurn ima dvajset biričev. Niso sicer stalno plačani, a vajeni, so ga iz dni, ko je z enimi izterjeval svoj vinski de-?ež v deželk Vajeni so ga. Posoja jih lahko. Če pride kdo, ki jih Potrebuje in če dobro plača...
Deželni glavarje bil tedaj na ^oriškem Ivan Gašper grof Ko-noncelj, gospod v Štanjelu. Ni bival v deželi. Namestnik ali Podglavar mu je bil grof Adam Strassoldo, uradnik po predpi-sih, precej spreten predsednik v stanovskih sejah in odboru, sicer Pn neodločen človek, kadar bi bilo treba hitre in jasne sodbe, odločnega dejanja.
Eodglavar Adam je_ gojil na jbfojem vrtu tulipane. Žal mu je do za čas, ki ga je tem tulipam n^oral krasti s poslom, ki mu ga jo nalagala podglavarska služba.
a služba je bila vsak dan težja, pdo pa je bil kriv zmed v deže-Nesrečni davek, nesrečni olminci, nesrečni Bandel, ne-
Ivan Pregelj
srečni mesarji in še nesrečni meščani. Tolminci niso hoteli davka na meso; zato je prišel Bandel in izterjeval davek s stanovskimi pooblastili, rubil in zapiral dolžnike, imel vrhu tega še novo mero in razburil zlasti mesarje, da so ogorčeno zaprli mesnice in klavnice tako, da ni imelo ne mesto ne plemstvo mesa. Nato so plemiči poslali deputa-cijo, naj podglavar pritisne na mesarje, da morajo mesnice odpreti.
Adam Strassoldo se je odločil, da se odtrže svojim tulipam in skliče sejo deželnih stanov. Še pred sejo pa je pozval mestne mesarje predse. Klical je tudi davkarja Bandela.
*
V veži deželne hiše so stali mesarji, drug drugemu podobni, s sitnimi obrazi, nejevoljni in ogorčeni, toda lepo rejeni in rdeči. Najmočnejši med njimi, za glavo višji kot drugi in tudi obilnejši v život, je zdaj ošvrknil z zaničljivim pogledom drobnega, sušičasto rumenega vrstnika, ki edini po licu in nravi ni sodil med svoje stanovske drugove. Močni mesar je bil Zorut iz ulice svetega Antona, šibki pa Ber-sa, njegov sosed, tudi iz ulice svetega Antona. Zdajci je zahah-ljalo mesarjem nekako grožeče mrmranje iz grla. Videli so, da je prišel davkar Bandel. Mož je šel s prezirljivim nasmehom mimo njih, pogledal Zorzuta, nato pa slabotnega Berso. kar nič sram ga ni bilo ne strah. Obstal je pred mesarji, gledal Berso in dejal:
»Lepe reči uganjate. Slišal sem, kako je klel grof Thurn, da vam mesnice poruši, kakor hitro ne dobi mesa.«
Bersa je pohlevno prikimal, kakor da je Bandelu hvaležen za prijazno obvestilo. Tedaj je vz-rohnel Zorut:
»Bersa! Ne govori z njim! Kar nič te ne bo begal.«
Obrnil se je proti Bandelu in pokazal z znano surovo kretnjo:
»Mi se grofa Thurna takole bojimo.«
»Kadar se vzdigne vse mesto nad vas, bomo govorili kaj več,« je dejal Bandel in tako vsaj malo zbegal ljudi. Tedaj je prišel sluga, da poglavar čaka, naj vstopijo.
Zgnetli so se v glavarjevo pisarno. Niso bili vajeni in so kljub svoji mesarski podjetnosti čutili nekaj tesnobe spričo slik, ki so gledale nanje, spričo portretov, ki so kazali visoke deželske uradnike in cesarske ljudi. Edini Bandel se je vedel, kakor gre. Bil je te sobe že vajen. Podglavar je stopil mesarjem naproti in se silil, da bi spregovoril čim bolj ostro in uradno hladno.
»To ste torej, ki se upirate!«
Mesarji so se nerodno poklonili. Bersa je skušal svojo ne-znatnost napraviti še bolj neznatno. Pa se mu ni posrečilo. Takoj ga je uradnik razločil izmed drugih in ga vprašal:
»Vi tam, kdo ste?«
Bersi je zastala sapa, ni odgovoril. Pa se je oglasil zanj močni Zorut:
»Bersa mu je ime, gospod.«
Uradnik je pogledal nejevoljno na Zoruta in dejal:
»Govorite, kadar vas bom vprašal.«
Nekaj trenutkov je molče gledal Zoruta in dejal:
»Poklical sem vas zaradi mesa. Zapovem vam, da že jutri zopet odprete svoje mesnice!«
Osuplo so strmeli mesarji v uradnika. Da bo šlo tako hitro, niso pričakovali. Niso vedeli, kaj bi storili. Pa se je tedaj pri-
bližal Bandel, se poklonil pod-glavarju in dejal:
»Vaša milost, gospod podglavar! Oprostite, da sem se oglasil, preden ste me pozvali.«
»Davkar Bandel?« se je skušal narediti uradnik popolnoma pravičnega in nepristranskega, kakor da Bandela ne pozna, »ali govori davkar Bandel?«
»Davkar Bandel, kakor ste blagovolili poklicati me predse,« je dejal dacar umerjeno, da so mesarji kar strmeli, kako je drzen. »Zelo bi želel, gospod glavar, da zaslišite te gospode glede njihovih pritožb proti meni.«
Glavar je molčal. Nato se je obrnil k mesarjem:
»Ste čuli? Tu stoji gospod Bandel. Ali ga poznate?«
»Pa še kako,« se je zopet oglasil Zorut.
»Tožite ga. Kaj mu očitate?« je vprašal glavar, ki ga je bilo zopet kakor pičilo, ko je po svoje povedal Zorut za vse druge.
»Kaj mu očitamo? Ali res ne vejo, gospod?« se je začudil Zorut. Stogotil je uradnika, da je zbledel in mu je spodnja ustnica drhtela od razburjenja.
»Govorite, ko vas vprašam. Ali pa vas dam zapreti. Ne veste li, pred kom stojite?«
Meril je Zoruta, ki se ni posebno ustrašil, temveč dopovedoval po svoje:
»Vsi vemo dobro, kdo ste, gospod. Tudi nič nadležni bi ne bili. Zato pa primite tiste, ki so nas semkaj naročili.«
»Povejte svoje pritožbe!« je jezno zamahnil podglavar z roko.
Pa je začel prav Zorut v imenu drugih:
»Mesarji smo,« je dejal, »to je res, pa le vemo, kaj je prav in
kaj ni. Moj oče ni sicer nikoli nobenega davka od mesa plačeval. Tudi jaz in tile ga niso prej. Ko pa se je reklo, da ga moramo, v božjem imenu, plačevali smo. Gospod Pollini od deželnega urada, kar vprašajte ga, je delal lepe dobičke. Petindvajset goldinarjev je odrajtoval gosposki, pa je od nas skupil trikrat toliko. Tudi štirikrat toliko je skupil, Bog ve, da se ne lažem.«
»To vse meni ni prav nič mar,« je dejal Strassoldo, dasi ga je preprosta Zorutova opomba o Fellinijevi pogodbi s stanovi zelo zanimala in je mož že ugibal, ob kateri priliki se izkaže pred stanovi, češ kako poceni so odstopali zakup na mesni davek svojemu zakupcu za meso.
»Jim ni mar, ker niso od stanu,« je dejal Zorut, »zato pa je nam mesarjem tembolj. Dobičke, lepe dobičke je delal Pollini. Tudi o gospodu Formentiniju, ki je prišel za njim, ne rečem nič. Pa kar dela novi dacar, to je že od sile. Naj pove, če mu nismo dve leti pošteno dajali po krajcarju od funta. Pa je zdaj začel več zahtevati, češ da je bila stara mera slaba. Zdaj pobira po novi, ki je manjša. Mi mesarji pa smo rekli: stara vera, stara vaga, cesar ali dacar, odreti se ne damo —.«
»Stojte,« je vzkliknil Strassoldo, »povejte mirno, kar veste, in ne kolnite.«
»Kaj sem klel?« se je začudil mesar.
»Trdite torej, da je gospod Bandel uvedel novo mero?« je vprašal podglavar.
»Saj jo je res,« je odgovoril Zorut.
»Vse vas vprašam. Vsi naj govore!« je rekel Strassoldo.
»Le,« je bil zadovoljen Zorut, »saj smo edini: kar eden reče, mislijo tudi drugi.«
»To je lepo, da ste edini,« je odgovoril podglavar pikro na mesarjevo nepolitično opazko, »pa vas vprašam, ali morete dokazati, kar ste trdili?«
»Moremo, hvala Bogu,« je vzkliknil Zorut. Segel si je z rokama v žepe in izvlekel dvoje umazanih mesarskih uteži. Ponudil je podglavarju.
»Primite pa potežkajte, boste takoj čutili,« je rekel po domače. »To tu je pravi funt, ta pa je novi, če je. Da ni pravi, vem. Če je, je za Nemce pa Korošce, za nas ne.«
Podglavar je kar omahnil, zgražajoč se ob preprosti mesarjevi pameti, da bi mogel s svojimi gosposkimi rokami prijeti za to dvoje umazanih, z zelenim volkom prevlečenih železnih kep.
»Spravite,« je velel z vidnim gnusom na licu in verjel, da ne bo tako kmalu s slastjo jedel mesarskega blaga. Nato se je obrnil k Bandelu in vprašal:
»Kaj pravite o tem?«
»Vaša milost,« je spregovoril Bandel, »gospodje mesarji govorijo pač tako, kakor sami stvar umejo. Res je, da sem uvedel pri pobiranju davka nemški funt. Pa to sem storil z vso pravico. Od učenega odvetnika, ki je pogodbam vešč, sem izvedel, da gre pri dacu za nemški funt. Dve leti sem v lastno škodo rabil domačo mero, ki pa tudi ni več splošno v rabi, kar lahko vsi Tolminci po-trde, ki živino od Kranjcev kupujejo.«
(se nadaljuje)
Medtem ko za Pokrajino ostaja sedemstrankarska možnost, lahko na Občini ostane pri starem
Danes petstrankarski vrh v »ohlajenih« prostorih
Medtem ko Demokratična zveza - kot poročamo posebej - naznanja namero, da bi tajništva petih strank za zaprtimi vrati obudila »staro« zavezništvo s prav tako »starimi« obrazi v odborih, je tržaška Krščanska demokracija povsem nasprotnega mnenja. Pokrajinski odbor stranke relativne večine v včerajšnji tiskovni noti ne skriva bojazni, da bi zaradi stagnacije prišlo do razpustitve komaj izvoljenega občinskega oziroma pokrajinskega sveta, kar bi nedvomno predstavljajo hudo škodo za Trst v tem izredno težavnem obdobju. KD namerava zato »odločno poživiti svojo iniciativo«, saj meni, da smo prišli »do skrajne varnostne meje, ki še omogoča na premišljen način ustvariti in dovršiti neobhodna soglasja za oblikovanje uprav, po katerih ima Trst v tem trenutku absolutno potrebo«.
Glede Pokrajine je stranka relativne večine še naprej na stališču, da ostaja načelni programski dogovor sedmih strank veljavna osnova, na kateri gre - s potrebnimi poglobitvami - osnovati nov odbor. Kar zadeva Občino Trst -zaključuje nota tržaške KD - pa je stranka vzela v vednost, da je v sedanji fazi mogoče vzeti za izhodišče le izdelavo programskega sporazuma med KD, LpT, PSI, PLI in PRI, vendar mora tak sporazum ostati odprt za morebitni prispevek ostalih svetovalskih skupin.
Predstavniki teh petih strank se bodo vsekakor sestali danes popoldne na sedežu deželnega sveta. Uradno, ker imajo tam klimatizirane prostore, v resnici pa, ker nočejo tega sestanka na noben način povezovati s srečanji načelnikov občinskih strank. Te je doslej v svojstvu starejšega svetovalca vodil demokristjan Dario Rinaldi, za današnje srečanje na Deželi pa se je najbolj ogreval listar Giulio Staffieri. Rok za izvolitev tržaškega občinskega odbora nepreklicno zapade 18. avgusta. Če bo Občina takrat še brez uprave, bo prefekt v skladu z zakonom prisiljen imenovati komisarja in seveda hkrati razpustiti občinsko skupščino.
Uprave takoj, in to močne, ugledne in kompetentne, predvsem pa osvobojene kakršnihkoli pogojevanj. Ta odločna zahteva je včeraj prišla od tržaških industrij cev, ki so vsem izvoljenim svetovalcem naslovili razčlenjeni dokument, v katerem navajajo prioritetna vprašanja po svojih merilih. Dokument, oblikovan kot pravi programski predlog, med drugim zahteva, naj stranke še pred programom oblikujejo metodo za izvolitev župana in odbora, v katerem bi morali sedeti vsaj trije tehniki. Župan naj bi sam imenoval odbor, obema pa naj bi pomagala skupina svetovalcev, ki bi bili zunaj »lotizacijske logike«.
Demokratična zveza opozarja na »desnosredinsko nevarnost«
Svetovalski skupini Demokratične zveze Trst za Evropo sta včeraj na tiskovni konferenci orisali svoje stališče o programih in hišpotezah za upravljanje Trsta. Njuna pobuda sloni predvsem na vlogi občinske in pokrajinske skupščine pri izdelavi programov, ki naj bi omogočili oblikovanje odborov, sposobnih reševanja ekonomske in socialne emergence v pokrajini. Prav ta izbira - poudarjajo predstavniki DZ - je narekovala podpis skupnega dokumenta s PSI, v katerem so izpostavljene bistvene programske točke, ki so naletele na odobravanje občinskih svetovalcev in tako postale izhodišče za oblikovanje tim. »tretjega pola«, levosredinskega in progresističnega v alternativi glede na možnost desnosredinskih agregacij okrog KD in LpT.
Ta iniciativa predstavlja za Demokratično zvezo edino mogočo novost pri upravljanju Trsta, označujejo pa jo naslednje točke: koordinacija gospodarskih in ozemeljskih izbir, največja razvidnost v upravnih poslih, prihod novih oseb v dobore, jamstvo pravic občanov v odnosih z upravami in rekonstrukcija ozračja omikanega sožitja med narodnostmi.
V teh zadnjih dneh - so poudarili predstavniki Demokratične zveze z Robertom Treuom na čelu - pa vsak poskus spremembe metode in vsebine soočanja tvega, da ga bodo zadušila pogajanja med petimi strankami (KD, LpT, PSI, PRI, PLI), ki so se spet začele sestajati zunaj izvoljenih skupščin in za zaprtimi vrati, s čemer v bistvu ustanavljajo konservativno, desnosredinsko koalicijo.
Predstavniki Demokratične zveze vsekakor ne mečejo puške v koruzo in zagotavljajo, da njihova podpora tržaškim upravam ne bo izostala, vendar pod pogojem, da se bo soočanje nadaljevalo v okviru obeh izvoljenih skupščin, da bo slonelo na programih
za organsko upravljanje mesta in da bo v vseh fazah vsem sogovornikom priznavalo enako dostojanstvo.
Za zastoj pri prizadevanjih za oblikovanje tržaških uprav so predstavniki Zveze glavno odgovornost naprtili Listi za Trst, ki se zavzema za »odbore prebivalstva«, njen predlog pa ni naletel na odobravanje ostalih strank. LpT se povrhu izogiba soočanju, svojim svetovalcem pa ne dovoli, da bi v izvoljenih skupščinah opravljali avtonomno vlogo. Sicer pa nosi svoj del odgovornosti tudi KD, ki nima več tiste teže, s katero bi lahko pogojevala izbire.
Načelnik svetovalske skupine DZ v občinskem svetu Roberto Treu je tudi opozoril, da bi v možni koaliciji med KD in LpT svoj, sicer obrobni prostor dobili tudi misovci, KD pa po njegovih besedah ni v stanju, da bi izdelala ustrezni program. Logično je zato, da Demokratična zveza ne pristaja na sestavo take koalicije, ki bi ponovno združila sile, ki so v zadnjih 15 letih upravljale mesto in ga pripeljale v sedanjo krizo.
Demokratična zveza bo zato nadaljevala politične stike s socialisti in z zelenimi. Med glavnimi točkami svojega programa ima kot rečeno tudi problem sožitja, tistim, ki pravijo, da je treba vsebino Osimskih sporazumov spremeniti pa odgovarja, da se ta problem sploh ne postavlja. Kaj pa možnost dvostranske koalicije KD-PSI? Na to vprašanje je Roberto Treu odgovoril, da ti dve stranki sami nista v stanju za reševanje problemov mesta. Še posebno, ker, v PSI poteka resnična razprava, v kateri prevladuje poskus za oddaljitev od Liste za Trst.
Skratka, Demokratična zveza ne pristaja na meglene izbire: ali v odborih, ali v opoziciji, zunanje podpore pa ne namerava ponuditi nobeni koaliciji, (as)
Prijeten obračun letošnjega taboijenja rodu Modrega vala v Gozdu Martuljku
Nujno je začeti razpravo o »kulturnem« sožitju
Po letošnjem uspešno zaključenem taborjenju pripadnikov rodu Modrega vala smo sklenili povprašati nekaj vodnikov, kako je taborjenje potekalo. Naši sogovorniki so bili mladi vodniki Neva Lupine (sestra Malina), Omar Ma-rucelli (brat Bramor) in Marko Husu (brat Slap).
Po lanskem premoru, ko so zastran nemirov v Sloveniji taborili v Reziji, so letos, zvesti dolgoletni tradiciji, spet obiskali Slovenijo. Odločili so se za Gozd Martuljek, kjer so taborili že pred leti. Tabor je trajal od 11. do 25. julija, udeležilo pa se ga je petdeset tabornikov, vendar je vrhunec - z obiskovalci vred - dosegel kar 72 udeležencev. Vmes so hodili na izlete k prvemu in drugemu slapu Mar-tuljčice in na kočo pod Špičko pod Jalovcem. Letos so sprejeli tudi rekordno število novih članov: kar 23 nadebudnih tabornikov je obogatilo njihove vrste.
Drugi teden taborjenja so priredili tekmovanje v četveroboju, to je v metu kamna, skoku v daljino, teku čez drn in strn in teku na 100 metrov. Organizirali so tudi turnir odbojke, streljali so z lokom, trikrat so šli na kopanje v bližnji bazen hotela Špik. Enkrat na dan jim je traktor pripeljal svežo vodo in to je bil njihov edini stik s civilizacijo. Sicer so se kljub ledeni vodi umivali kar v reki.
Taborniški dan se je začenjal ob sedmih z vstajanjem, sledila sta telovadba in umivanje, nato zajtrk, dviganje taborniške zastave, pospravljanje šotorov, ki jih je nato pregledala ocenjevalna komisija, potem malica in razna dela po taboru, kosilo, tiha ura za proste dejavnosti po lastni izbiri, popoldne so bila razna dela ali kak izlet, ko je padel mrak pa so spustili zastavo in se kajpada zbrali ob tabornem ognju.
Starosta tabora je bil Milan Pa-' hor, taborovodja pa Vesna Lutman. Razdeljeni so bili v dva voda članov in dva voda medvedkov in čebelic. Vodniki pravijo, da so tabori iz leta v leto bolj prijetni, ker se je »vojaška« strogost z leti nekoliko omilila, najbolj pa so pohvalili hrano, ki da je bila letos celo »boljša kot doma«. Kuhali so si kajpak sami, kakor so sami tudi skrbeli za zaloge. Z vremenom so imeli izredno srečo, čeprav so prispeli na kraj taborjenja v slabo obetajočem nalivu. K sreči jih je predhodnica pričakala s toplim
čajem, čeprav je nekaj naj mlajših vseeno potočilo prve solze zaradi turobnega začetka in ločitve od doma. Vse kasnejše dni pa so imeli čudovito sončno vreme in šele čisto zadnji dan jih je pospremil domov zopet dež. Ponoči so se izmenjavali na straži, da jim »napadalci« (starejši ali bivši taborniki, skavti ipd.) ne bi vdrli v tabor. Eno noč so imeli nočni pohod, ki ga je vodil Egon Malalan, kot nočno igro so se šli enkrat tudi »napad na svečo«. Le drugih taborov letos niso »napadali«, saj jih v okolici preprosto ni bilo.
Vmes so prišli enkrat na obisk tudi starši naj mlajših tabornikov. V gozdni šoli je predaval Egon Malalan o steklini, Milan Pahor je predaval o Narodnem domu in fašizmu in še o raziskovalnem taboru, Maks Jalovec je predaval o vozlih, zvrstila pa so se tudi predavanja o preživetju, prvi po-
moči, rastlinah itd. O taborništvu v Sloveniji pa je prišel predavat sam predsednik Zveze tabornikov Slovenije Tone Simončič.
Tabornina je bila izredno ugodna, 150 tisoč lir na osebo za dva tedna, kar zajema vse izdatke, od hrane do bazena in vseh drugih stroškov organizacije. Da pa taborniki Modrega vala ne skrbijo samo za zabavo in letovanja, priča dejstvo, da so nedavno pomagali pri postavljanju šotorišča za begunce v Ankaranu in enako v Firencah. Prihodnje leto bo rod Modrega vala praznoval štirideseto leto delovanja. Po običajnem dvotedenskem taborjenju bodo takrat priredili še posebno štiridnevno taborjenje za vse, ki so bili člani Modrega vala kdaj v teh štirih desetletjih, (aš)
Na sliki (foto Pavšič) letošnji tabor v Gozdu Martuljku.
Med problemi, ki jih s težavo rešuje naše mesto, se v ospredju pojavlja tudi vprašanje sožitja, pravzaprav vprašanje kakovostnega in tvornega sožitja, ki naj temelji na prispevku obeh strani in na več ravneh. Tako je v niz srečanj z občani skupina občinskih in pokrajinskih svetovalcev Demokratične zveze uvrstila predsi-nočnjim tudi temo o kakovosti sožitja in medsebojnem spoznavanju med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo v mestu. Svetovalski skupini pri tem poudarjata, kako tudi to vprašanje -ob hudi gospodarski krizi in učinkovitosti obeh javnih uprav - neizogibno zadeva vso mestno stvarnost in njene prebivalce.
Po uvodnih besedah Roberta Treua, načelnika svetovalske skupine Demokratične zveze v tržaškem občinskem svetu, in sklepnem posegu občinskega svetovalca Claudia Mitrija, je daljše razmišljanje o problemu podala Nives Košuta, načelnica pokrajinske svetovalske skupine. Njen poseg na Trgu Unita je simultano prevajal v italijanščino Ravel Kodrič, mimoidoči pa so imeli na razpolago prevajalske slušalke. Nives Košuta je posebej izhajala iz otipljivega zaprtja, ki ga tržaška stvarnost dokazuje v odnosu do tega vprašanja: prav gotovo je tudi to dejavnik, ki čedalje bolj onemogoča splošno kulturno rast mesta in okolice. Pobuda o srečanjih na osrednjem tržaškem trgu odraža željo, da bi se o sožitju in medsebojnem spoznavanju pogovarjali tudi navadni občani, saj nekatera sredstva množičnega obveščanja s svojim pristranskim poročanjem gotovo ne pripomorejo k zbliževa-
Zlata vstopnica Teatru Stabile
Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine je letošnji dobitnik prestižne nagrade Biglietto d'oro (Zlata vstopnica), ki jo združenje AGIS in zavarovalnica La Minerva vsako leto podelita tistemu italijanskemu gledališču, ki je v zadnji sezoni pritegnilo najvišji odstotek gledalcev v primerjavi z razpoložljivostjo mest v lastnem gledališču. Teat-ro Stabile je visoko priznanje prejelo v kategorij »dvoran z več kot tisoč sedeži«.
Nagrado bodo podelili jutri na slovesnosti v Taormini. Zmaga v ostri konkurenci italijanskih gledališč predstavlja ne samo pomembno priznanje za gledališče samo in za ljudi, ki so krojili
njegovo letošnjo sezono, pač pa tudi tudi velik aplavz za tržaško kulturo in za pravcato gledališko strast, ki preveva tukajšnje ljubitelje odrske umetnosti. Nagrado bo prevzel predsednik Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine, bivši tržaški župan Franco Richetti.
Dobitniki Zlate vstopnice bodo dan kasneje, v nedeljo, 2. avgusta, častni gostje televizijske oddaje v Starem gledališču v Taormini, med katero bodo podelili nagrade Taormina Eduardo in Življenje za gledališče. Slovesnost bo oddajala prva italijanska televizijska mreža RA1, vodil pa jo bo znani konferansje Pippo Baudo.
nju. Vloga javnih uprav, posebno v luči novih zakonskih določil, (kot sta zakona 142 o avtonomiji krajevnih enot in 241 o občanovi pravici do vpogleda v dokumentacijo le-teh) postaja važnejša in zahtevnejša tudi na tem področju: ne Pokrajina ne Občina nimata pristojnosti državne oblasti, v svojih mejah pa se lahko »potrudita«, da uveljavita vse, kar jima nove zakonske razsežnosti omogočajo. Statuta sicer nikakor ne odgovarjata pričakovanjem slovenske manjšine, pokrajinski pa vsekakor daje možnost posamezniku, da se v materinem jeziku »pogovarja« z javno upravo. Poglavitna zahteva pa je, da bi Trst obravnaval vprašanje sožitja in medsebojnega spoznavanja zrelo, odgovorno, skratka kulturno in ga ne več izkoriščal v brezplodne politične igre.
Zgovoren dokaz, da se Tržačani težko lotevajo tega vprašanje, je tudi skoraj popolna odsotnost razprave: nekateri so sicer prisluhnili, a le na razdaljo, mimogrede.
DAMIANA OTA
V Trebčah poletni praznik ŠD Sloga
Po končani tekmovalni sezoni in po občnem zboru ŠD Sloga nadaljuje svojo delovanje tudi v poletnih mesecih z dvema praznikoma, ki sta namenjena pridobivanju denarnih sredstev za nadaljnje delovanje' Pretekli teden je društvo priredil0 športni praznik v Bazovici, v teh dneh pa je v teku poletni praznik v Trebčah. Da bi praznik popestrili z rekreativno dejavnostjo, so se prl ŠD Sloga letos prvič odločili za odbojko na pesku, bol znano kot »be-ach volley« (3:3). ŠD Primorec je za tekmovanje odstopilo malo nog°' metno igrišče, ki pa ob velikem številu vpisanih ekip ni zadoščalo. N® tekmovanje se je namreč vpisalo 2Z ekip, kar pomeni skoraj sto tekm°' valcev. S skupnimi močmi so v Trebče pripeljali še 70 kub. metrov peska in pripravili dve igrišči in P°' možno igrišče za ogrevanje. Turnir bo imel mednarodni značaj, saj so se vpisale tudi ekipe iz sosednje države. Turnir poteka v štirih skupinah tako da bo od danes do nedelje vsa* večer na sporedu do dvajset tekeiu-Za zabavo bosta poskrbela ansarU' bla Taims in Kraški kvintet. Seveda bo poskrbljeno tudi za prigrizek 10 dobro kapljico.
Po včerajšnji odločitvi o združitvi z Italio
Tržaškemu Lloydu začele biti zadnje ure
Danes dopoldne srečanje s prefektom
Upokojenci na trgu za obrambo pokojnin
Upravni svet finančne družbe Finmare iz grupe IRI je včeraj v Rimu tudi formalno sklenil združiti Tržaški Lloyd in družbo Italia di Navigazione iz Genove. Gre za potezo, ki jo je Trst vselej zavračal in katere možnost so tudi voditelji tržaške plovne družbe vztrajno zanikali. Toda šlo je seveda le za pesek v oči, kajti združitev bo nujno zahtevala svojo žrtev: ali Trst ali Genovo. V včerajšnji skopi tiskovni noti upravni svet družbe Finmare vsekakor ne pove, katero od obeh obmorskih mest bo ostalo brez svojega ladjarja.
Združitev obeh plovnih družb je narekovala potreba -piše v tiskovnem sporočilu Finmare - po realizaciji nove strukture, ki bo sposobna plodno delovati na težavnem mednarodnem tržišču, brez nadaljnjih državnih podpor in mimo tistih, ki jih zakoni že predvidevajo in ki se bodo iztekle do konca leta 1995. Upravni svet družbe Finmare je v ta namen poveril svojemu pooblaščenemu upravitelju nalogo, da preveri obstoj preliminarnih pogojev za izvedbo operacije združevanja, sam pa si je pridržal nalogo, da na enem svojih prihodnjih zasedanj sprejme ustrezne izvajalne sklepe,
vključno s tistimi, ki zadevajo pravno boliko operacije in določitev zemljepisnega sedeža družbe, ki bo nastala iz združenja Tržaškega Lloyda in genovske Italie. S preprostimi besedami to pomeni, da upravitelji družbe Finmare zaenkrat še nočejo odkriti svojih kart, čeprav si v Trstu nihče več ne dela iluzij, da se javno pomorstvo kljub vsemu dokočno seli na Tirensko morje.
Dopolnilna blagajna nezadržno na pohodu
Kriza družbe Fincantieri je sporožila verižno reakcijo med podjetji, katerih proizvodnja je vezana na njena delovna naročila. Po podjetju Sidemar se je tudi družba »Societa navale costruzioni e riparazioni« prisiljena zateči k dopolnilni blagajni. Prva -zaskrbljeno opozarja sindikat kovinarjev FIM-CISL - je pred kratkim poslala v dopolnilno blagajno (do januarja 1993) 15 nameščencev, Societa navale pa bo za tri mesece postavila vanjo 11 uslužbencev.
»In sedmi dan je Bog počival...« Tako piše v Bibliji. Potem ko je Stvarnik ustvaril, kar je bilo ustvariti potrebno, in je s tem opravil svoje »življenjsko« delo, si je privoščil zaslužen počitek. Nekako tako bi moralo veljati tudi za nas, smrtnike: po dobi naporov in dela, bi moralo nastopiti obdobje zemeljskega počitka, tistega, čemur pravimo pokoj.
Zadnje čase pa se vse pogosteje dogaja, da je obdobje pokoja vse prej kot spokojno. Namesto, da bi upokojenci končno mirno uživali sadove svojega dolgoletnega dela, se morajo še naprej boriti za košček kruha, za obstoj, za vsaj dostojni življenjski somrak.
Tržaški upokojenci se bodo danes dopoldne zbrali na Trgu Uni-ta, da bi s svojo prisotnostjo rekli »NE« vladnemu dekretu, ki jim hoče odščipniti še nekaj desetti-soč lir že itak skromne pokojnine. Manifestacijo prirejajo sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL. Njihovi predstavniki se bodo.-pb 9. uri srečali najprej s tržaškim prefektom Vitiellom, nato pa še z izrednim komisarjem Občine Trst Sergiom Ravallijem. Obema bodo izročili resolucijo, v kateri zahtevajo ukinitev ali pa temeljito spremembo drugega odstavka 2. člena zakonskega dekreta št. 333. Ta odstavek dejansko ukinja izplačevanje novembrske premične
draginjske letvice, obenem pa tudi izplačevanje draginj ske doklade, ki bi jo morali prejeti maja prihodnjega leta.
Sindikati upokojencev opozarjajo, da je »inkriminirani« odstavek v nasprotju z odlokom, ki jo je 12. oktobra 1989 sprejel italijanski parlament. Po tem odloku bi morali upokojencem zagotoviti 100-odstotno izplačevanje draginj ske doklade, da bi bile pokojnine tako kos inflacijskemu odjedanju osebnih dohodkov.
Predstavniki upokojencev bodo predstavnikoma oblasti iznesli tudi drug, povsem utemeljen protest. Izrekli so se namreč proti napovedanemu povišku cen avtobusnih vozovnic in mesečnih avtobusnih abonmajev. Upokojenci spominjajo, da bi bil to že drugi povišek letos (prvega so uvedli v začetku leta), protestirajo pa, ker je povišek višji od predvidene letne inflacijske stopnje in s tem prerašča zgornjo mejo poviškov, ki jo je uvedla sama vlada.
Upokojenci ob tem vprašanju ugotavljajo, da bi povišanje vozovnic najhuje prizadelo prav njihovo kategorijo, ker so upokojenci tisti, ki se v največji meri poslužujejo mestnih javnih prevoznih sredstev, saj si mnogi s svojimi skromnimi pokojninami ne morejo privoščiti lastnega avtomobila, še manj pa taksijev.
Nov poziv Občine Devin-Nabrežina za pomoč beguncem
Občina Devin-Nabrežina si še naprej prizadeva olajšati trpljenje beguncev in vseh pomoči potrebnih prebivalcev, ki jih je prizadel oboroženi konflikt na ozemlju bivše Jugoslavije. Še posebno se trudi pomagati beguncem, ki so se zatekli v občine Sežana, Ilirska Bistrica in Buje, na katere jo veže posebno razmerje prijateljstva in sodelovanja. V teh občinah se nahaja več tisoč beguncev, katerih položaj se bo še poslabšal v zimskih mesecih, ko bo konec živilskih in sanitarnih zalog.
Da bi se postavila po robu tej težki situaciji in prispevala svoj delež za prizadeto prebivalstvo, je devinsko-nabrežinska občinska uprava odprla bančna tekoča računa pri Tržaški hranilnici in in pri nabrežinski hranilnici, z namenom, da bi sprožila javno nabiralno akcijo denarnih sredstev, ki jih bo nato preko Rdečega križa predala občinam Sežana, Ilirska Bistrica in Buje.
Zato pozivamo občane, vse družbene in gospodarske dejavnike, trgovce in lastnike javnih obratov, da po svojih močeh prispevajo k uspehu pobude. Vsakdo lahko nakaže prost prispevek na naslednja bančna tekoča računa z naslovom »Solidarnostni Sklad Občine Devin-Nabrežina za begunce občin Sežana, Ilirska Bistrica in Buje«:
-	tekoči račun št. 6880/8 pri CrT
-	podružnica v Sesljanu
-	tekoči račun št. 65465/4 pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini.
Skrb vzbujajoče poročilo poveljnika mestne policije D’Ambrosija
Kritično pomanjkanje redariev
Poveljnik mestne policije polkovnik Franco D Ambrosi je v svojem poročilu o delu tega telesa v letu 1991 strnil podatke o opravljenem delu, obenem pa opozoril na težave, ki se že kažejo na obzorju in ki naj bi pred koncem leta privedle do skrajno kritičnega položaja. V pokoj bo tedaj odšlo 72 ljudi, kar bo skupno število zaposlenih skrčilo na manj kot 200, medtem ko potrebe terjajo najmanj 350, idealno število pa bi bilo kar 400 zaposlenih.
Zanimivo pri tem je, da natečaj za nove mestne redarje navaja nekaj zahtev, ki se zdijo mnogim, med temi tudi predstavnikom CGIL, zgrešene. Tako je poleg najmanjše dovoljene telesne višine (170 cm) nujen pogoj tudi estetsko »harmonično razmerje med višino in težo«. Preizkusi, ki jih morajo po teh pravilih prestati nadebudni »pripravniki« za mestne redarje, obsegajo med drugim tek z ovirami, hitrostno preizkušnjo v teku navzgor in navzdol po stopnicah in preizkus vzdržljivosti na 600 metrov.
Takoimenovane »elektronske globe«, ki naj bi se pojavile najkasneje jeseni, bodo najbrž nekoliko zamujale. Gre za strojčke, ki
bodo kmalu nadomestili bloke in pisala mestnih redarjev; redar bo na tipkovnici tega strojčka le vtipkal registrsko številko vozila, ki je storilo prekršek, ulico in kodo (šifro) prekrška. Strojček bo te podatke oddal centrali, kjer bodo uskladiščeni, nesrečnemu vozniku pa bo izdal potrdilo o prekršku. Za storilca prekrška bodo stvari ostale po starem: kazen bo lahko bodisi plačal na kraju samem ali pa v uradu za prekrške.
Toliko o redarjih, ki službujejo peš, brez prevoznih sredstev. Motorizirani redarji, ki jih je komaj 35 in razpolagajo z 11 avtomobili in 17 motorji, pa si teoretično pomagajo z osmimi kamerami oziroma monitorji v radijskem središču. Teoretično: v praksi pa že dve leti od teh osmih monitorjev deluje en sam, ki nadzoruje Trg Unita. Radijsko središče je tudi sicer zelo propadlo, semaforska centrala že dolgo čaka, da jo nadomestijo z novo in sodobnejšo, arhiv ukradenih vozil pa ne vsebuje računalnik, temveč velik zaboj s stotinami na roko izpisanih listkov.
Na sliki (foto Križmančič) mestni redar s »tradicionalnim« blokom za globe.
Jutri na Reški cesti
Solidarnostni balinarski turnir
Na sedežu AICS na Reški cesti 56/1 bo jutri solidarnostna manifestacija za možganske bolnike, ki jo prireja Združenje za možgansko prizadete Nives Sancin. Prireditev nosi naslov »Vsi skupaj« in bo potekala ves dan. Dopoldne (začetek ob 9. uri) bo na sporedu balinarski turnir, ki se ga bodo udeležile ekipe društev Maddalena, ARAC, Aurisina, Monopolio, Ponziana, Portuale, Tri-estina in ARCI od Sv. Alojzija. Popoldne bodo finalna tekmovanja, o namenu solidarnostne prireditve pa bodo govorili predsednik balinarskega društva Maddalena Boris Gi-ugovaz, tajnik CISL Maurizio Soda-ni in predsednik združenja Nives Sancin Dario Zerovaz, medtem ko bo zaključke povzel občinski svetovalec Augusto Seghene. Združenje Nives Sancin sledi primerom oddelka za možganske bolezni v Burlo Garofolo in v domu Gregoretti.
Koncert v Miljah
V okviru miljskega poletnega karnevala bo pustna skupina Lampo od Korošcev priredila jutri ob 21. uri na osrednjem miljskem trgu koncert godbe na pihala od Korošcev, ki jo vodi kapelnik Liliano Coretti. Izvajala bo skladbe Wagnerja, Verdija, Offenbacha in Johanna Straussa.
Finančna straža po dolgi preiskavi razkrinkala tolpo spretnih goljufov
Finančni stražniki iz našega biesta so odkrili in onesposobili tolpo spretnih goljufov, ki so bili veliki »strokovnjaki« za krajo in Ponarejanje bančnih čekov. Tolpa ni »delovala« samo pri nas, ampak tudi v Venetu, Emiliji in Lombardiji, zato so v tej akciji sodelovali tudi finančni stražniki iz raznih severnoitalijanskih mest. Preiskovalci sicer niso podrobno pojasnili Vseh obtožb na račun aretirancev (doslej jih je šest), vse pa kaže, da ?° goljufi oškodovali precej bančnih zavodov in predvsem precej-Sllje število zasebnikov, katerim ?° s tekočih ali drugih bančnih računov izmaknili kar lepe vsote denarja. Aretiranci so med drugim spretno ponarejali ne samo ban-dbe čeke, ampak tudi osebne izkaznice in druge dokumente, s katerimi so nemoteno dvigali de-
nar iz bank oziroma plačevali blago v raznih trgovinah.
Zapleteno preiskavo, ki je trajala precej časa, je vodil namestnik javnega tožilca na tržaškem sodišču Antonio De Nicolo, zaporne naloge pa je podpisala sodnica Alessandra Bottan Griselli. V Co-roneu so se tako znašli 37-letni Paolo Latin (Trst, Ul. dei Vigneti 8), 46-letni Volmer Melega (Rovi-go), 43-letni Carlo Cavallaro (Padova), 47-letni Roberto Renelli (Trst, Ul. delle Rose 3), 48-letni Gioacchino Di Meglio (Neapelj) in 45-letni Giancarlo Nai (Pavia). Aretiranci so med drugim osumljeni tudi združevanja v zločinske namene in zaradi tega tvegajo precej hude zaporne kazni.
Finančni stražniki so - kot kaže - proti njim zbrali precej dokaznega gradiva, izvedli pa so tudi celo vrsto hišnih preiskav v Trstu in drugod po severni Italiji.
Viatori potrjen za predsednika ekonomske družbe »Trieste Consult«
Gianfranco Viatori je bil potrjen za predsednika družbe »Trieste Consult«, ki se ukvarja s promocijo krajevnega gospodarstva, s kongresno dejavnostjo in v zadnjem času tudi z založniškim sektorjem. Družba je sad sodelovanja zavarovalnic Generali, RAS, Sasa, Lloyd Adriatico ter tržaške hranilnice, Trgovinske zbornice in Zveze industrij cev.
Predsednik Viatori je bil potrjen na to mesto na nedavni skupščini ustanoviteljev in članov »Trieste Consult«, ki je za mesto podpredsednika potrdila Paola Di Paolija. Družba je pred kratkim vzpostavila sodelovanje z milansko družbo IAMA, ki je specializirana na področju kongresne dejavnosti.
Policisti letečega oddelka so aretirali dva krajevna razpečevalca mamila USD
Policisti letečega oddelka tržaške kvesture, ki ga vodi podkvestor Carlo Lorito, so včeraj ob zori po vrsti hišnih preiskav in zasledovanj aretirali dva Tržačana (njunih imen niso sporočili), ki sta imela pri sebi približno dvesto doz mamila vrste LSD. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da gre za mamilo podobno tistemu, ki so ga pred kratkim zaplenili v obsežni akciji v Drevoredu XX. septembra.
V tej akciji so policisti prijavili sodišču še eno tretjo osebo. Preiskavo vodi namestnik državnega pravdnika De Nicolo, ki je že zaslišal aretiranca in ju obdolžil posesti in razpečevanja mamil.
Rudy Coceani (Kojanec)
nas je za vedno zapustil.
Žalostno vest sporočajo sestra Olga in ostali sorodniki.
Pogreb bo danes, v petek, 31. julija, ob 11.15 v župnijski cerkvi v Nabrežini.
Nabrežina, Trst, Rim, Buenos Aires, 31. julija 1992
(Pogrebno podjetje Preschern)
Ob izgubi dragega očeta Alfreda izreka Marinu Albiju in družini iskreno sožalje
ŠD Kontovel
Ob izgubi dragega očeta Alfreda izrekajo svojemu članu in bivšemu blagajniku Marinu ter svojcem iskreno sožalje
pevci MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel
Ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZG Žiga Zois izrekajo globoko sožalje profesorici Dunji Albi ob težki izgubi očeta Alfreda.
Ob izgubi dragega očeta Alfreda izreka Kmečka zveza svojemu odborniku Marinu in svojcem občuteno sožalje.
31. 7. 1988	31. 7.1992
Andrej Režem
Vsaki dan v mislih, vedno v srcu.
Starši in brat Bazovica, 31. julija 1992
V zadnji številki glasila Sklada Mitje Čuka z naslovom »Škrat«
Cel kup koristnega in zanimivega branja za starše in otroke na poletnih počitnicah
Prelistali srno zadnjo, šesto številko glasila Škrat, ki ga izdaja Sklad Mitje Čuka, ureja pa Jelka Cvelbar. Glasilo ima osem stalnih sodelavcev, lektorica je prof. Zora Tavčar, ilustracije pa so tokrat prispevali Iris Biekar, Jasna Merku, Tomaž Sosič in Magda Tavčar. Fotografije so delo Pera Cvelbarja in Andreja Štekarja, medtem ko je ugankarsko rubriko pripravil Branko Peterson.
»Tokrat nekoliko drugače« je uredniški odbor revije poimenoval uvodni članek, ki razpravlja o tem, kaj od počitnic pričakujejo otroci in kaj starši, kaj je torej naloga prvih in kaj drugih.
»V poletnem času otrokom manjka marsikaj, kar so imeli na voljo v šolskem času. Zato moramo stopiti na plan starši in prilagoditi svoje dejavnosti, svoje želje in hotenja hotenjem in željam naših otrok. Če jim bomo znali poiskati primerne igrače, bodo prav gotovo zahrepeneli po družbi sovrstnikov. In kako iz začaranega kroga tistega, kar si sami želimo in iz svoje vsakdanje družinske in otroške realnosti? Zelo preprosto,« ugotavlja pisec uvodnika: »s posluhom in ljubeznijo.«
»Spanje je vir zdravja,« je zapis, ki ga je reviji prispeval psihotera-
pevt in stalni sodelavec Sklada Mitje Čuka dr. Viljem Ščuka. Priporočamo ga v branje in v razmislek prav vsem staršem, saj jih bo rešil marsikaterih skrbi, povrhu pa jih bo pravilno opozoril na nekatere probleme.
»Poletna prva pomoč« je prispevek, ki ga je za glasilo pripravil dr. Renato Stokelj. Gre za obravnavo raznih nevšečnosti, ki se lahko pripetijo otroku na počitnicah, pa si starši ne znajo in ne vedo pomagati. Tu so torej napotki, kako zdraviti rane in odrgnine, kaj naj storimo, če nas piči kača; kakšni so pripomočki za ublažitev bolečin in drugih posledic pri piku žuželk, kako se zdravijo razne opekline in nekatera druga obolenja. Zelo dobrodošli nasveti in nauki torej, ki bi jih morali starši poznati, ko se odpravljajo s svojimi otroci v hribe ali na morje.
Zelo temeljit je opis kač iz domačih logov, ki ga je pripravil Miha Beličič. Z željo seveda, da bi se bralci s temi plazilci ne srečali. »Kjer se ponoči zbirajo miši, se zbirajo tudi kače,« je eno od pravil, ki se ga je treba držati, pravi pisec. Članek zelo natančno pojasni, kar mora vsakdo vedeti o ka-
čah, o njihovih zirališčih, o nevarnosti pika in še o marsičem. Morda mnogi izmed nas ne vedo, da je nevarno strupeno kačo ubiti le napol, ker bo le-ta poklicala na kraj dogodka druge kače in bo torej nevarnost za vse, ki se nahajajo v bližini, še večja. »Mi smo tisti, ki vdiramo v kačji svet,« se zaključuje članek Mihe Beličiča, »zato je panika odveč, potrebno je samo pravilno ravnanje pri srečanju z njimi.«
Zelo zanimiv je prispevek Silvana Brandolina o škratu ali »škari-fitu«, kot mu pravijo v drugih pokrajinah naše dežele. Zapis je zelo zanimiv, saj odkriva razne legende o škratih in nastanek zgodb, ki so z njimi povezane.
V brošuri je še stalna rubrika o zbiranju znamk, ki jo vodi Peter Suhadolc, pa še nekaj ugank in ugankarskih iger. Tokratno številko zaključuje pripoved »Nespametna želva«, ki jo je napisala Miroslava Leban, na koncu pa je še pregled prireditev Sklada Mitje Čuka pred poletnimi počitnicami in opis težav, s katerimi se Sklad srečuje, ko išče primerne prostore za svojo dejavnost in kako te težave premaguje.
NEVA LUKEŠ
Neznani tržaški »Taras Buljba«
• •	• V V»f	V.	v«. I
si je privoščil posten počitek
Le kje - zlomka! - je naš iznajdljivi fotograf Davorin posnel zgornjo sliko? Vprašanje se je v nekaj minutah razširilo po redakciji in slika je postala v hipu pravcata »poletna kriminalka«, v malem podobna tistim, mnogo bolj tragičnim (spomnimo se le na predlanski katamaran smrti, ali pa na lanski še nerazkriti umor plavokrvne Alberice), ki vsako poletje polnijo stolpce italijanskih časopisov in jih s svojimi krvavimi vprašaji rešujejo sezonske suše.
Ne, v našem poletnem primeru ne gre za kri. Kvečjemu gre za znoj, ki pa je v tem letnem času in predvsem v teh dneh klasične »pasje vročine« več kot normalen pojav.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Uniti. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa
Straordinario estlvo
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30 bo na
sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE.
V	četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAYLOR QU-ARTETA.
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti.
Koncert za mir
Jutri, 1. avgusta, ob 20. uri bo v bivši ladjedelnici Alto Adriatico (na cesti za Milje) koncert rock skupin LORENZO AND THE STEADVSOUNDS, ISOLA POSSE ALL STARS. Izkupiček večera je namenjen vojnim beguncem.
V primeru na sliki kaže, da je možakar, (ki bi - vsaj po videzu sodeč - lahko »skočil« v fotografski aparat direktno iz Gogoljeve povesti Taras Buljba), »podlegel« prav tipično poletni mori: vročini. Le-ta ga je verjetno tekom dneva tako zdelala, da se ji je naposled blagovoljno uklonil. Ne da bi se zmenil za mimoidoče, se je kocinasti hrust mršavih obrvi in tatarskih brkov lepo zleknil, si z improvizirano blazino podprl golo-obrito glavo in se odločil za zaslužen počitek v svetu sanj. Ob njegovem blaženem videzu sploh ni več tako pomembno, kje si je neznani moški postlal: ob pogledu na sliko gledalca prešine ost zavisti, ker si je pač privoščil tisto, o čemer prenekateri v teh soparnih poletnih popoldnevih lahko le sanjamo...
ARISTON - 21.30 Vite sospese, i. Michael Douglas, Melanie Griffith.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE - Vse kinodvorane zaprte do 31. julija.
GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15 Scappo dalla citta, la vita Tamore e le vacche, i. Daniel Štern, Billy Crys-tal.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 Prova schiaccian-te.
EDEN - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.10 Rotta ver-so 1’ignoto, i. William Shatner, Leo-nard Mimoy.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Vappetito della notte ...una febbre bestiale dl sesso,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
I včeraj - danes
Danes, PETEK, 31. julija 1992
IGNACIJ
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob
7.54	in zatone ob 21.11.
Jutri, SOBOTA, 1. avgusta 1992
ALFONZ
PLIMOVANJE DANES: ob 5.10 najnižja -67 cm, ob 11.44 najvišja 51 cm, ob
17.35	najnižja -30 cm, ob 22.17 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,8 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Eleonora Cvetkovič, Roberta Spreafico, Alessio Ranu, Mattia Maselli, Kevin Sedevcic, Ildebrando Trampuš.	»
UMRLI SO: 29-letni Giovanni Pausich, 78-letni Guglielmo Dentice, 83-letna Li-dia Nogorovich, 81-letna Giovanna Tar-lao, 89-letna Elisabetta Sigon, 61-letni Alfredo Albi.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27., do nedelje, 2. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283). Ul. Flavia 89 (Žavlje) (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Istrska ulica 35 (tel. 727089).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________prispevki_______________
V	spomin na nepozabnega dr. Draga Martelanca, na njegova plemenita starša Angela in Doro roj. Trobec, na njegove padle brate Vladimirja, Milivoja in Cirila daruje žena Jožica 200.000 lir Slovenskemu dobrodelnemu društvu za begunce iz BiH in 200.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Ob 12. obletnici smrti Jožeta Cesarja daruje Roža 50.000 lir za Sklad Mitja čuk.
Ob 4. obletnici smrti Andreja Rasma darujejo starši in brat 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Antona Kalca iz Gropade daruje družina Rasem 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 4. obletnici smrti Andreja Rasma daruje teta Maria in družina 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Borisa Debeljuha darujejo Marko, Marjana in Anamarija 500.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Franca Mljača darujeta Alenka in Pino 100.000 lir svetoivanski Marijin dom.
kino
koncerti
FESTIVAL DELA IN UNITA
v dneh 31. julija ter 1. in 2. avgusta v ZGONIKU
PROGRAM: Danes, 31. 7.,	ob 21. uri	- ples z ansamblom Happy Day
Jutri, 1. 8.,	ob 18.30	- koncert godbe na pihala s Proseka
	ob 21. uri	- ples z ansamblom L. Furlan
V nedeljo, 2. 8.,	ob 18.30	- nastop folklorne skupine
	ob 20. uri	KUD K. Pahor iz Pirana - politično srečanje s senatorjem
	ob 21. uri	Darkom Bratino - ples z ansamblom Happy Day
Razstava knjig. Kioski z raznovrstno hrano in domačim vinom. Bogat srečelov.
VABLJENI!
KD Jože Rapotec - Prebeneg
ŠAGRA
31. 7., 1. 8., 2. 8. in 3. 8.
Vsak večer ples z ansambli D. Elikan, TAIMS, L. Furlan in Happy Day. V nedeljo, 2. 8., ob 18.30 koncert Godbe na pihala iz Cerknice.
		
razne prireditve		razstave
»Veselo športno šagro« organizira ŠZ Sloga v borovem gozdiču ob športnem igrišču v Trebčah do nedelje, 2. avgusta. Obiskovalci bodo prisostvovali mednarodnemu turnirju v »beach volleyu« in bodo deležni odličnih jedi na žaru, sladic in osvežilnih pijač. Zabavala bosta narodnozabavna ansambla TAIMS in Kraški kvintet. Pozivamo na čim številnejšo udeležbo. Športniki Sloge bodo veseli vašega obiska.
Ob prazniku krvodajalcev 2. 8. 92 priredi GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA proslavo ob 95. obletnici ustanovitve. Začetek ob 18.30 - nastopajoče godbe bodo krenile z nabrežinskega trga točno ob 18.30 proti igrišču Sokola.
šolske vesti
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 od 9. do 11. ure (tel. 418605) še danes, 31. julija.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno-izvozne-ga podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih); 5. osnovne informatike - MS DOS 5, WINDOWS 3 (40 ur); 6. elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur); 7. urejevanje besedil - WORD 5 (60 ur); 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur); 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur);
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur);
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur); 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur); 13. splošno kmetijstvo (150 ur); 14. enologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije še danes, 31. julija, na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Tržaška knjigarna obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta še jutri, 1. avgusta.
KD Lonjer-Katinara obvešča, da še ta teden sprejema prijave za OTROŠKI POLETNI CENTER, ki bo v Lonjerju od 24. do 29. avgusta. Interesenti se lahko prijavijo na tel. št. 910178.
25. olimpijske igre na velikem ekranu v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu vsak večer od 20.30 dalje. Vabljeni.
Iz kolonije v Comegliansu se bodo otroci vrnili z avtobusom jutri, 1. avgusta. V Gorici pri železniški postaji bodo okrog 11. ure, v Sesljanu na avtobusni postaji okrog 11.30, v Trstu pri železniški postaji okrog 12. ure.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši sporoča, da bo v avgustu zaprta.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16,
je še danes odprta skupinska razstava tr- ! žaških slikarjev.
V	kavarni Caffč degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu je še danes odprta razstava "Karikature" Giovannija DUIZA.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, še danes odprta razstava tapiserij "Poklon Moravske". S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
V	galeriji Paolo Diacono v Čedadu
razstavlja še danes CLAUDIA RAZA.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
V	kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta.
Pri Briščikih 9/A bo jutri, 1. avgusta, ob 19. uri otvoritev umetnostne galerije 1 in umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
mali oglasi
Kaj se je zgodilo, medtem ko sem bil na počitnicah?
To je običajno vprašanje, ki ga postavimo, ko se vrnemo z letovanja. Ne bo ti ga treba več postaviti, če boš vsaj štiri dni pred odhodom sporočil Primorskemu dnevniku, tel. 7796600, od 13. do 19. ure, naslov kraja, kjer boš letoval. Vsakodnevno te bo Primorski dnevnik seznanjal z dogajanji v domačem kraju. Želimo ti prijetne počitnice.
GORIŠKO podjetje išče računovodjo z I izkušnjami. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »GO-podjetje«.
NATAKARIČO za mesec avgust nujno rabimo. Tel. 200848.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
VOLVO 740 turbo intercooler, v odličnem stanju, prodam. Letnik 85, ABS, klima, pomična streha. Tel. na št. 827493, med tednom 366633 od 8. do 14-ure - Vali.
PRODAM avto citroen AX 10E. Telefonirati ob urah obedov na št-304932/390698.
PRODAM mercedes 250 coupe, letnik 71. v zelo dobrem stanju, tel. 229234.
NUDIM inštrukcije iz kemije in matematike. Tel. na št. 212688.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije, tel. 229234.
MALEGA trimesečnega črnega psička podarim ljubitelju živali. Tel. 200173.
menjalnica_______________________30.1.1992
TUJE VALUTE		FIXING _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		. 1124.—	1090,—	Švicarski frank		848,21	842.—
Nemška marka.		756,21	745.—	Avstrijski šiling		107,445	106.—
Francoski frank		.	224,—	221,—	Norveška krona		192,42	189.—
Holandski florint .		670,62	663.—	Švedska krona		208,44	205.—
Belgijski frank		36,714	35,50	Portugalski eskudo .	8,908	8,40
Funt šterling ..		. 2152,65	2140,—	Španska peseta 		11,905	11,25
Irski šterling ..		. 2016,50	1990,—	Avstralski dolar		838,40	780.—
Danska krona .		.	196,69	194,—	HUF 		—'	10.—
Grška drahma .		6,164	6,—	ECU		1542,40	13,75
Kanadski dolar		947,60	890,—	Slovenski tolar			
Japonski jen ..		8,798	8,55	Hrvaški dinar		—	3,75
						
						
Na čedajskem Mittelfestu uspel večer solidarnosti z mučeniškim Dubrovnikom
ČEDAD — »Nagrado, ki mi jo podeljujete in za katero sem vam iskreno hvaležen, izročam gledališkemu festivalu iz Dubrovnika, mučeniškemu mestu.
V zadnjem času ne utegnem več pisati. Vojne grozote, predvsem prizor štiriletnega dekletca, ki so ji prerezali noge, mi ne pustijo spati in razmišljati.« Tako je, vidno ganjen, povedal eden od največjih hrvaških pesnikov in gledaliških ustvarjalcev Ranko Marinkovič, ki je po teh skopih besedah zapustil govorniško mizo in se pomešal med publiko.
Prireditelji Mittelfesta so včerajšnji dan posvetili solidarnosti s festivalom v Dubrovniku, ki ga letos zaradi vojne niso organizirali. Istočasno pa so to priložnost izbrali, da bi hrvaškemu pesniku Marinkoviču izročili posebno priznanje.
Slovesnosti, ki je bila v cerkvi sv. Frančiška, se je udeležila tudi hrvaška ministrica za kulturo Vesna Girardi Jurkič, ki je izrazila že-
ljo, da bi se s takšnimi pobudami, kot sta Mittelfest in dubrovniški festival premagalo zlo in vojno. Predstavnica hrvaške vlade pa se je posebej zahvalila Občini Čedad, ki je sprejela večjo skupino dubrovniških otrok in mladincev, ki so prisostvovali včerajšnjemu solidarnostnemu dopoldnevu.
Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji dubrovniškega festivala, kulturni spored pa so obogatili z recitalom Marinkovičevih pesmi in koncertom Slovenskega okteta, ki je za to priložnost predstavil izbor dalmatinskih skladb.
V popoldanskih urah pa je bila na špetrski občini slovesnost, med katero je župan Firmino Marinig izročil posebna priznanja nekaterim lutkarskim skupinam^ ki nastopajo na Mittelfestu. Špetrska uprava je smatrala namreč za umestno, da se na tak način vključi v čedajsko manifestacijo in s tem izpostavi lik družine Podrec-ca, špetrskih priznanih lutkarjev.
RUDI PAVŠIČ
Priznanje piranskemu župniku
PIRAN — Na predlog Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je predsedstvo piranske občinske skupščine podelilo plaketo piranskemu župniku Vinku Črnigoju. To je bilo priznanje in zahvala za izjemne uspehe pri obnovi in restavriranju piranskih kulturnih spomenikov, ki jo je priljubljeni piranski župnik (v času fašizma je doživljal usodo primorskega kaplana Martina Čedermaca) dobil dva meseca potem, ko je bral zlato mašo (50
let maše vanj a). V Piranu je župnik od leta 1966, od tedaj so bile v celoti ali deloma obnovljene vse cerkve v Piranu ter restavrirani najkakovostnejši deli cerkvene opreme. Tako so tudi z njegovo pomočjo v Piranu restavrirali cerkev Marije Snežne z vso opremo, cerkev Marije Tolažnice z opremo, cerkev Sv. Petra, krstilnico z opremo... Zdaj pa zavzeto vodi prenovo župne cerkve Sv. Jurija.
B. Š.
Z razstavo slik od »futurizma do 90. let« v Gorici
Poklon Ranili C e ni siju
V Gorici so pred kratkim odprli razstavo, ki bi jo sicer morala gostiti galerija »Spazzapan« iz Gradišča ob Soči, a je tam niso mogli postaviti, ker je galerija zaradi tehničnih in predvsem administrativnih težav še vedno zaprta. Razstava nosi naslov »Rani Cenisi, Dal futurismo agli anni novanta — Raul Cenisi, Od futurizma do devetdesetih let«.
Razstava je torej posvečena Raulu Cenisiju, ki je na goriško likovno sceno v tridesetih letih stopil s tako prepotenco, kot jo zmorejo samo mladeniči in ljudje, ki se nenadno nad nečim navdušijo, a se je potem kmalu umaknil v tišino svojega dela, ki ga je peljalo stran od slikarstva, pa čeprav se ni nikdar odpovedal čopiču in paleti. Raul Cenisi je opravljal namreč sodniški poklic in zato ni bil v neprestanem stiku s slikarstvom. Bolje rečeno: ni veliko .razstavljal in ni hodil okrog tistih, ki slikarjeva dela prodajajo in iz nekoga »naredijo ime«".
Prav razstava na goriškem gradu pa nam pokaže, kako prevečkrat sodobniki ne cenimo dovolj umetnikov, ki so med nami, ali pa cenimo nekoga, katerega potem čas dobesedno povozi; čas je namreč največkrat tisti, ki odloča, komu pripada mesto med umetniki in komu ne.
Antologijska razstava, če jo smemo tako imenovati, Cenisijevih del nas popelje v čas, ki je nam Slovencem izredno ljub, saj bi težko našli obdobje, ki bi bilo bolj plodno za naše slikarstvo, kot so bila znamenita trideseta leta in sploh predvojno obdobje. Ko se tako sprehajamo po čudovitih grajskih razstavnih prostorih, kateri skorajda nimajo primere daleč naokrog, si ob pogledu na Cenisijeva dela iz tridesetih let takoj prikličemo pred oči Pilona in vse tiste Slovence, ki so verjeli ekspresionizmu.
Vedno si dopovedujem, da smo Slovenci premalo ponosni na svoje ljudi in da premalo damo na svoje velikane; Cenisijeva razstava me samo potrjuje v tem prepičanju. Težko, skorajda nemogoče je, da bi kdaj dočakal razstavo Pilonovih del v takem slogu in s takim katalogom, kot je posvečen sicer dobremu, a vendarle ne izvrstnemu goriškemu slikarju Raulu Cenisiju. Pa bi si jo Pilon zaslužil in ne samo on, toda to je že druga, na žalost boleča tema, katere se noče dotikati nihče. Če pa se je že dotakne, običajno izzove samo žolčna natolcevanja in nesramna obtoževanja, ki niso nikomur v čast, še najmanj pa v korist poznavanju slovenske likovne umetnosti v svetu, če hočete tudi samo v italijanski Gorici.
Raul Cenisi se je rodil v Šibeniku leta 1912, a so se zaradi velikih težav njegovi preselili v Gorico že leta 1924. V Gorici je obiskoval klasično gimnazijo in se kmalu navdušil nad futuristi. Prvo razstavo priredi že 1932 leta, v oktobru leta 1933 pa sodeluje na razstavi futuristov v Rimu (Prima mostra d'arte futurista). V naslednjih letih aktivno sodeluje na vseh skupinskih razstavah, ki jih takrat prirejajo v Gorici, leta 1936 je s Tulliom Cralijem organizator razstave »II Mostra d'arte GUF«, leto dni pozneje jo sam organizira. Vidno se že premakne v ekspresionizem in metafiziko, piše veliko poezije in dramske tekste. Leta 1939 gre k vojakom, dajo ga med alpince in tako odide v Albanijo, preživi vojno, konča pravo in se poroči z Darijo Delpinovo. Še vedno slika in sodeluje na razstavah, a vedno manj. Še manj pa slika, ko začne delati kot sodnik, večje razstave priredi le še leta 1975, leta 1976 slika križev pot v cerkvi Srca Jezusovega, manjše razstave ima še v naslednjih letih, umre leta 1991.
Razstava v Gorici je urejena kronološko, tako se najprej srečamo z njegovimi risbami iz mladostnega obdobja in iste poteze, isto roko, opazimo pozneje v vsem njegovem delu, morda se je malce odmaknil od svoje značilne risbe le v času metafizike in strogega futurizma, kateremu pa ni do konca verjel, saj je vsepovsod prisotna njegova odločna risba, ki poenostavlja figure na način, da postanejo že skorajda simboli. Tega se je držal skozi celo življenje in morda je v tem tudi najmočnejši, čeprav nekatere petičneže prav zaradi tega ne prepriča. Gotovo pa je, da so na razstavi najboljša zgodnja olja, slike kar dišijo po fantastičnih tridesetih letih, katere tako dobro poznamo tudi v slovenskem slikarstvu. Med olji bi omenil »Hišo norca« iz leta 1933, ko je bilo Cenisiju samo enaindvajset let, »Potres« s svojo grozo iz leta 1937 in »Vrnitev«, ki jo je Cenisi naslikal v letu 1935, samo dve leti kasneje pa je napravil čudovito veliko olje »Pivci«, ki je tako priča svojega časa, da bi lahko ekspresionizem goriških slikarjev prikazali samo s tem oljem. Sledi kar velik časovni preskok, saj se na razstavi kaj kmalu preselimo v sedemdeseta leta. Cenisi je sicer malce spremenil svoj slog, risba pa še vedno izdaja dobro slikarjevo roko. Med ostalimi deli bi še omenili slike, ki jih je napravil, ko se je na stara leta spominjal svojega otroštva in Dalmacije in njegove peteline v različnih variantah.
Človek pa se na Cenisijevi razstavi ne more znebiti občutka, da se je najboljše obdobje Cenisijevega ustvarjanja končalo tedaj, ko bi se šele moralo plodno in ustvarjalno začeti, koncem tridesetih let in takoj po vojni, takrat torej, ko se je Cenisi odločil za varno bodočnost, ko je začel delati kot sodnik in nujno pokopal, ali vsaj pohabil v sebi, Cenisija sli-
karja'	JURIJ PALJK
rc ra' i___________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Macario, storia di un comico
11.30	Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Olimpijske igre: v studiu, boks, 15.00 bezbol Italija-Japonska, 15.30 streljanje
16.30	Mladinski variete: Big!
17.30	Nan.: II cane di papa 17.55 V Parlamentu in vesti
18.00	Dnevnik
18.10	Glasba: Nočni rock
18.40	Dok.: Atlante DOC
19.20	Aktualno: O Olimpiadi
19.40	II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Pianura rossa (vojni, VB 1954, r. R. Par-rish, i. Gregory Pečk)
22.15	Nogomet: Roma-Bayern Miinchen (prijateljska)
23.00	Vesti z Olimpiade 0.05 Dnevnik in vreme 0.35 Danes v Parlamentu 0-45 Rubrika opolnoči
RAI 2_______________
6.50	Otroški variete
8.45	Aktualno: Galatheus
8.55	Rubrika: Verdissimo
9.15	Film: Gazebo (kom., ZDA 1960, i. Glenn Ford, Debbie Reynolds)
10.45	Nad.: Stagioni
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.05 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik in Dribbling
13.40	Gospodarstvo, rubrika o
medicini in vreme
13.55	Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.45 Santa Barbara
15.30	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.45	Nan.: Saranno famosi -Farna e Frannie Fortune
16.30	Olimpijske igre: v studiu, bezbol, 17.00 boks,
18.00	plavanje, atletika, kolesarstvo, vmes (17.20) iz Parlamenta in vesti
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dribbling - Olimpiada
20.35	Variete: Stasera mi but-to. E tre! (vodita Toto Cotugno, G. Faletti)
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Vesti in vreme
24.00	Olimpijske igre
2.00	Vreme in film
[	^ RAI 3
7.00	Drobci
7.55	Olimpijske igre: v studiu, veslanje, 9.00 atletika, 10.00 plavanje, 12.30 boks
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Koncert: Toscanini dirigira orkester NBC
15.30	Aktualno: neposredni prenos poleta vesoljske ladje Shuttle
15.45	Tenis: turnir ATP
17.20	Film: Una lacrima sul viso (glas., It. 1964, r. E.M. Fizzarottl, i. Bobby Solo, Laura Efrikian)
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Olimpijske igre: v studiu, plavanje, kolesarstvo, atletika, 20.00 gimnastika, 21.30 judo
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Olimpijske igre
24.00	Aktualno: Schizzi di ci-nema (vodi Piero Chi-ambretti)
0.40 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
1.05	Film: Nudo di donna (dram., It. 1981, r.-i. Nino Manfredi)
10.15	Spored za otroke: ris. serija Smrkci, 10.40 Oblaček pohajaček
10.55	Tabor slov. zborov: Šentvid pri Stični
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.50	Video strani
16.30	Napovednik
16.35	Sova, vmes nan. Dragi John in Zakon v Los Angelesu
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: nadaljevanka Skrivnostni otok (2. del, pon.)
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Poročen moški (VB, i. Anthony Hopkins, Ciaran Madden)
21.20	Sova, vmes nanizanki Roseanne in Zakon v Los Angelesu
22.35	Dnevnik, vreme, šport
23.15	Napovednik
23.25	Sova, vmes film Smrtna past (krim., ZDA 1982, r. Sidney Lumet, i. Michael Caine, C. Reeve)
1.15	Video strani
[~^ TV Koper
16.00	Film: Zbogom, dobri stari Zahod (vestern, ZDA 1985)
17.30	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.30	Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.40	Glasbeni utrinek: Arle-
žanka (G. Bizet)
21.00	Piranski glasbeni večeri: alt Waltraud Mucher, vmes TV dnevnik Vsedanes
22.45	Aktualno: Globus
23.45	Na kalifornijskih cestah
TV Slovenija 2 ~
8.35	Video strani
8.45	Olimpijske igre: v studiu, 8.55 veslanje (polfinale)
15.20	OI: v studiu, 15.25 streljanje (puška, moški)
16.30	OI: dnevni pregled dogodkov
17.55	OI: plavanje (6 finalov),
20.30	gimnastika, 23.35 atletika krogla, hoja 20 km (finale)
1.30	Dnevni pregled deo-godkov
C
CANALE 5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
9-30 Aktualno: Na prvi strani 8-30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-miglia Bradford - Tempo di esami, 11.30 I Robinson (i. Bill Cosby)
J2.00 Kviz: 11 pranzo e servito ,8.00 Dnevnik TG 5 ;3.20 Variete: Non e la RAI ‘4,oo Aktualno: Forum (vodi ,	Rita Dalla Chiesa)
8.00	Nan.: Starsky e Hutch -
.	La clinica della morte
6.00	Otroški variete: aktualnosti in risanke Kviza: OK il prezzo e giusto , 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: II TG delle va-canze - Predstavitev Film: Fracchia cpontro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio, E. Purdom)
TG delle vacanze Aktualno: Italia, missio-ne spazio
■20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 2	(24.00) Dnevnik TG 5
'00 Spored non stop
!8.00
20.0°
20.25
20.30
22-25
22.55
8.30	TG 4 vesti
9.30	Nad.: Falcon Crest, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Nan.: Balliamo con Licia
11.25	Otroški variete Ciao ciao in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria (i. J. Marti-nez), 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.40 Ines, una segretaria da amare,
17.00	Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, 20.30 Cris-tal, 21.30 La donna del mistero 2 (i. J. Martinez)
22.35	Film: II figlio della furia (pust., ZDA 1942, r. John Cronrvvell, i. Tyrone Po-wer, Gene Tierney, George Sanders), vmes (23.30) TG 4
0.55 Nanizanka: Lou Grant
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: II mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard -La grande rapina di Hazzard, 12.00 La donna bio-nica, 13.00 I ragazzi della 3/AC
14.00	Odprti studio
14.15	Film: veneri in collegio (kom., It. 1965, r. Giorgio Bianchi, i. Raimondo Vi-anello, S. Mondaini)
16.00	Nanizanke: Adam 12,
16.30	I giustizieri della citta - II giorno in cui mori la mušica, 17.30 T.J. Hooker - Tutti hanno un prezzo, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Varieteja: Scherzi a par-te (vodita Gene Gnocchi, Teo Teocoli), 22.00 American Gladiators
22.45	Aktualno: Speciale Fe-stivalbar
23.45	Nan.: Troppo forte
0.15 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 0.50 Nočni spored
13.00
15.30
16.15
18.00
19.30 20.00
20.30
22.30 22.45
0.15
Risanke
Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez)
Film: Paisa (dram., It. 1946, r. Roberto Rosselli-ni, i. Carmela Sazio, Dots M. Johnson)
Nad.: Veronica - II volto dell amore (i. V. Castro) Risanke: II piccolo guer-riero
Nan.: Le rocambolesche avventure di R. Hood Film: Una copia guasi perfetta (kom., 1985, r. Adam Brooks, i. Griffin Dunne, Karen Young) Candid camera: Olrait (vodi Gianni Simioli) Film: L insegnante bal-la... con tutta la classe (kom., It. 1979, r. G. Car-mineo, i. Nadia Cassini) Film: Una villa in cam-pagna (r. Maurice Fasgu-el, i. A. Fontaine)
TMC___________________
8.30	Olimpijske igre: veslanje (polfinale), 9.30 Atletika, 10.00 plavanje, 11.00 tenis
13.00	Dnevnik TMC News
13.15	Olimpijske igre: boks,
14.30	moški basket Av-stralija-Kitajska, Litva-SND
18.00	OI: plavanje (finale raznih tekem)
19.15	OI: atletika - hitra hoja 20 km, 19.45 plavanje
20.00	TMC News
20.15	OI: plavanje, 20.30 hitra hoja 20 km, 20.45 gimnastika (posamezniki), boks
22.30	OI: moška košarka ZDA-Brazilija
24.00	TMC News
0.15 Olimppijske igre: dnevni pregled
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI___________
15.00	Dok.: Avventura
15.30	Nanizanka
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Dok.: Storia nella storia
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Medicina amara (r. Guy Green, 2. del)
23.00	Nočne vesti
0.30 Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 J. Plečnik; 9.00 Pesmi New Age;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Počitniška iskanja; 12.10 Narodnozabavna glasba; 12.40 Oktet bratov Pirnat; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Drugam drugače; 13.45 Country glasba;
14.00	Deželna kronika; 14.10 S festivalov;
14.30	Prvine Sredozemlja pri pesnikih in pisateljih; 15.00 Nad.: V podzemskem svetu; 15.40 Revival; 16.00 Glasovi iz Sibirije; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila;
13.45	Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val;
8.45	Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy;
10.30	Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tartini, glasbeni večeri; 18.30 Pudding time; 19.00 Dnevnik - RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
14.00	Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Pod senčnikom; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Rajonski svet o dveh perečih problemih krajevne skupnosti
Štandrež noče posebnih odpadkov kot tudi ne financarske vojašnice
Od 20. do 27. septembra na goriškem gradu
Prvi lutkovni festival skupnosti Alpe-Jadran
Rajonski svet v Štandrežu je predsinoči potrdil odločno nasprotovanje gradnji financarske šole-vojašnice na letališču, močno zaskrbljenost in negodovanje pa je izrekel tudi glede pošiljk posebnih odpadkov s Sicilije v upepe-ljevalnik, ki deluje na območju štandreškega rajona.
Rajonski svet se je sestal po dolgem času predvsem z namenom, da izvoli podpredsednika, ki naj bi zaradi bolezni predsednika Reščiča začasno vodil delovanje rajonskega predstavništva. Svetovalci so soglasno zaupali to odgovornost predstavniku SSk Božidarju Tabaju, ki se je takoj po izvolitvi zahvalil za zaupanje in želel predsedniku Reščiču čimprejše okrevanje. Tabaj je nato seznanil svetovalce s stanjem nekaterih javnih del, ki se izvajajo v Štandrežu (obnova osnovne šole, realizacija nogometnega igrišča), ter del, ki naj bi jih občina izvajala v bližnji bodočnosti (realizacija greznic v ulicah Canin, Montasio in Sabotino, asfaltiranje večjega dela Ul. sv. Mihaela ter nekaterih stranskih ulic itd.).
Ob tem pregledu pa se rajonski svet ni mogel izgoniti obravnavi
dveh v začetku navedenih vprašanj, ki sicer razburjata širšo mestno javnost, a sta za Štandrež še posebno pereči, saj neposredno zadevata ta rajon.
O načrtu za gradnjo financarske šole-vojašnice na letališču je bilo v teh dneh že marsikaj povedano in napisano. Tudi rajonski svet v Štandrežu je že pred meseci zavzel odklonilno stališče in to zaradi vrste razlogov. Gradnja vojašnice bi uničila obširno zeleno površino na območju rajona, ki je že plačal zelo težak davek zaradi drugih prometnih in industrijskih infrastruktur; naselitev več kot tisoč financerjev odpira poleg tega kočljiva družbena in narodnostna vprašanja; nadalje je vprašljivo, ali bi vojašnica prinesla kako gospodarsko korist mestu oz. ali ne bi z drugačnimi izbirami enaka investicija (vsaj 150 milijard lir) lahko prinesla Goric dosti več. Svetovalci so s temi in drugimi ugotovitvami ponovno utemeljili odločno nasprotovanje rajonskega sveta gradnji vojašnice na območju Štandreža in želeli, da bi občinski svet, ko bo 7. septembra odločal o zadevi, upošteval to mnenje.
Rajonski svetovalci so zelo zaskrbljeni tudi zaradi naj novejših
problemov okrog upepelj evalnika. S prihodom prvih pošiljk zdravstvenih odpadkov z oddaljene Sicilije, so ugotovili, se uresničujejo bojazni, da občinska uprava sploh nima namena vzeti v poštev možnosti postopnega zapiranja onesnažujočega objekta. Celo nasprotno: tudi v trenutku, ko bi z uresničevanjem pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov mestne odpadke usmerili drugam, bi upepelj evalnik utegnil postati zbirališče za posebne odpadke od vsepovsod. Rajonski svet je zato sklenil, da bo posredoval protest občinskemu odborniku za storitve in od njega zahteval pojasnila o namenih uprave. Če to ne bo dovolj, pa bodo posegli tudi po odločnejših sredstvih pritiska vključno s sodno potjo.
Na seji so tudi obravnavali peticijo 95 prebivalcev Ul. sv. Mihaela, ki prosijo občino, naj bi predel med ulicami Gregorčič, Ceccotti in sv. Mihaela izločili iz industrijske cone in s tem odpravili nevarnost, da bi industrijske hale zidali tik ob zadnjih štandreških hišah. Rajonski svet je soglasno podprl peticijo.
V Gorici bo od 20. do 27. septembra 1. festival lutk s področja skupnosti Alpe-Jadran. Organizatorji so se za ta korak odločili, ker so videli veliko zanimanje med občinstvom za svet marionet in tudi zato, ker je tak festival kot nalašč nekakšen podaljšek sedaj že uveljavljenega Mittelfesta v Čedadu. Pokrovitelj festivala in organizator je občina Gorica pod umetniškim vodstvom čedajskega Mittelfesta, ki je letos že prerasel okvire skupnosti Alpe-Jadran in se vedno bolj uveljavlja kot vidnejša kulturna prireditev v srednji Evropi. S to manifestacijo nameravajo nekako nadomestiti nastope ti. gledališča figur, ki so ga poskusili uveljaviti v zadnjih letih a se ti poskusi niso prav najbolje obnesli.
Prvemu lutkovnemu festivalu v Gorici, ki se bo dogajal na goriškem gradu, so dali naslov »11 cas-tello delle mirabili difformi-ta'—Alpe Adria Puppet festival« (Grad čudesnih različnosti— Lutkovni festival Alpe Jadran). Pri organizaciji festivala bo sodelovalo tudi gledališče "Teatro stabi-le del Friuli Venezia Giulia".
Lutkovni festival bo obsegal predstavitveni del z nastopi lutkovnih gledališč za občinstvo in del, ki bo posvečen študiju čudovitega sveta lutk. V ta del bo vključen tudi seminar za lutkarje in deloval bo tudi poseben laboratorij, v katerem bodo priznani mojstri lutkarstva učili druge te umetnosti. Obenem bo tu še prostor za izmenjavo mnenj o načinih dela z lutkami. Med festivalom bo potekal seminar, ki ga bosta vodila priznana strokovnjaka iz Ljubljane Edi Majaron in Breda Varel, na seminarju pa bo sodeloval tudi mojster lutk iz Zagreba Zlatko Bourek.
Knjižnica zaprta do 14. avgusta
Uprava Državna knjižnice v Gorici sporoča obiskovalcem, da bo zaradi čiščenja in urejanja prostorov Mestna in državna knjižnica v Ul. Mameli zaprta od jutri, 1., do 14. avgusta.
Med tem časom bo služba za izposojanje knjig delovala z omejenim urnikom in sicer ob delavnikih med 11.30 in 13. uro.
Zavrnjena zahteva po prekinitvi učinkovitosti dveh določil
TAR o prizivu Slovencev zoper statut občine Krmin
Deželno upravno sodišče v Trstu je v sredo obravnavalo priziv štirih slovenskih krminskih občanov zoper dve točki statuta Občine Krmin. Podpisniki priziva ugovarjajo legitimnosti teh dveh določil, ki po njihovi oceni postavljata neupravičene in torej protizakonite omejevalne pogoje glede priznavanja jazikovnih in narodnostnih pravic Slovencev v tej občini. Obravnava pred Deželnim upravnim sodiščem, kjer je interese podpisnikov priziva - to so Vanda Gradnik, Franc Kenda, Edi Keber in Adriano Sirk - zastopal odv. Peter Močnik iz Trsta, je zaenkrat zadevala le zahtevo po takojšnji prekinitvi učinkovitosti dveh spornih določil.
Deželno upravno sodišče je to zahtevo zavrnilo. To zato, ker sodniki niso zasledili takojšnje hude in nepopravljive škode. Odločitev seveda nikakor še ne pomeni, da je rekurz izgubljen. O vsebini priziva bo sodišče odločalo šele čez čas. Tokratna odločitev pomeni le, da bosta dotlej sporni določili ostali v veljavi.
Konkretno gre za člena 1.3 in 3.6 statuta Krminske občine. Prvi člen zelo omejevalno opredeljuje prisotnost slovenske narodnostne skupnosti na naselja Plešivo, Novali in Ceglo. Drugo določilo pa se nanaša na ukrepe v korist manjšinske skupnosti, ki jo občina sicer priznava, vendar ukrepe v njeno korist v bistvu pogojuje z razpoložljivostjo finančnih sredstev.
Odv. Močnik je pred sodniki zagovarjal tezo, da je omejevanje prisotnosti Slovencev le na določena območja protizakonito in da občina ne more uvajati getizacije Slovencev oz. ustvarjati delitev med slovenskimi prebivalci glede na zaselek, kjer živijo. Tako omejevanje je v statutu predvideno edinole za Slovence in ne za italijanske ali furlanske prebivalce, za katere torej vsa določila veljajo na celotnem občinskem ozemlju. Sodniki kljub temu niso ugodili zahtevi po prekinitvi učinkovitosti spornih členov. Pri tem so najbrž upoštevali zagotovila krminskega župana, ki je preko odvetnika, ki je zastopal občinsko upravo, dal vedeti, da občina ne namerava rastriktivno razlagati iz izvajati določil statuta. Problem se bo vsekakor spet pojavil ob odločanju o vsebini priziva: sedanja uprava namreč lahko ima tudi vse najboljše namene, ni pa rečeno, da bo tako tudi z vsemi bodočimi upravami.
Dal jih je odbornik za finance Bruno Longo na srečanju na Trgovinski zbornici
Zagotovila Dežele glede avtoceste
Denar za odsek Gorica-Razdrto ne bo šel Trstu, toda manjka še precej milijard
Ob predsinočnjem obisku deželnega odbornika za finance Bruna Longa na Trgovinski zbornici v Gorici, kjer se je srečal s predsednikom Enzom Bevilacguo in predstavniki gospodarskih združenj ter strokovnih organizacij, je bil govor tudi o izgledih ter namenih Dežele glede gradnje avtocestnega kraka med Gorico in Razdrtim. Srečanje je bilo sicer prvenstveno namenjeno kontin-gentnim gospodarskih težavam in izmenjavi mnenj o bodočem odprtju Dokumentacijskega centra za podjetja (o tem smo poročali včeraj), vendar so goriški gospodarstveniki opozorili tudi na potrebo po dolgoročnem načrtovanju.
S tem v zvezi je predsednik Be-vilacgua še posebej opozoril na probleme v zvezi s finansiranjem ti. osimskih cest. Z zakonom za obmejna območja je Dežela dobila 94 milijard lir za finansiranje obeh avtocestnih krakov med Razdrtim in Trstom oz. Gorico. Upoštevajoč da je Italija doslej finansirala izključno gradnjo avtocestne povezave med Ljubljano in Trstom, je Bevilacgua opozoril deželnega odbornika za finance na bojazen go-riških gospodarstvenikov, da ne bi tudi vse milijarde, s katerimi razpolaga Dežela, namenili za dogra-
ditev tržaškega kraka avtoceste in pozabili na goriškega.
To, je opozoril, je sicer v nasprotju z določili zakona o obmejnih območjih, ki izrecno predvidevajo, da je denar dodeljen za obe avtocesti. Toda, ker bi ta denar zadoščal za v pretežni meri že finansirani tržaški krak, obstaja bojazen Gorice, da ji ne bi odvzeli še ta denar. Ko bo avtocesta do Trsta speljana, se boji Bevilacgua, bi utegnilo priti do preusmeritve vsega transportnega prometa v tisto smer, goriško obmejno postajališče pa bi takrat res ostalo katedrala v puščavi.
Deželni odbornik za finance je odločno zanikal, da bi Dežela nameravala privilegirati Trst. Res je, da so doslej državna finansiranja šla izključno realizaciji tistega kraka, toda preostalih 94 milijard - s katerimi Italija izpopolnjuje svoje obveze o finansiranju avtocest v skupnem znesku 219 milijard lir - je namenjenih za oba kraka. Goriškemu naj bi po Longo vih ocenah celo šli dve tretjini te vsote, saj bi moral preostali del zadoščati za realizacijo tržaškega dela.
Pri tem pa je opozoril na problem obvez, ki jih je Slovenija prevzela od bivše Jugoslavije glede finansiranja avtoceste. Sloveni-
ja nima denarja za kritje svojega deleža investicije, zato pa je tudi denar na Deželi nekako zamrznjen, dokler ne bo konkretnejših jamstev glede celotnega finansiranja kot tudi glede "nemških interesov", tako jih je označil Longo, za slovenski avtocestni sistem. To in dejstvo, da še ni izvršilnega načrta za celotno traso po Vipavski dolini, pa pomeni, da avtocesta Gorica-Razdrto še lep čas najbrž ne bo dograjena.
razna obvestila
SDZPI sporoča, da je sedež v Gorici zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta.
Knjižnica D. Feigel obvešča, da je do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta.
Društvo slovenskih upokojencev Gorica obvešča, da bo avtobus za piknik v Gojačah 2. avgusta odpeljal ob 9. uri s Travnika s postanki pred gostilno Primožič, v Podgori, Štandrežu in Sovodnjab-
_____________kino_______________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO Zaprto.
VERDI Zaprto.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave. Jutri: 18.30-20.30 »Kralji mambe«. 22.30 »Razpuščena«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardini (dr. Baldini) - Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
Društvo upokojencev na izletu v Venetu po sledeh kiparja Canove in drugih umetnikov
Pošiljka hašiša ni prišla do cilja
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute - Ul. C.Cosulich 117 - tel 711315.
pogrebi
Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice je v začetku poletne sezone pripravilo izlet za svoje člane V Veneto, kjer so obiskali rojstni kraj znanega kiparja Antonia Canove (1757 -1822). Spotoma so si ogledali še nekaj bližnjih krajev.
Upokojenci so najprej odpeljali v umetnikovo rojstno mesto, Possag-no, kjer so si ogledali rojstno hišo Canove in znamenito gipsoteko, zbirko kipov in risb slavnega umetnika. V Possagnu, so si ogledali tudi cerkev, (posnetek, ki ga objavljamo je bil napravljen prav pred to cerkvijo) ki jo je dal umetnik zgraditi na lastne stroške. V cerkvi je umetnik tudi pokopan.
Skupina goriških upokojencev se je nato odpeljala v Castelfranco Veneto, kjer so si ogledali stari del mesta in mestno obzidje iz 12. stoletja. Obiskali so tudi katedralo, z znamenito Giorgionejevo sliko Madona na tronu z detetom v naročju. V bližini katedrale pa so tudi obi-
skali Giorgionejevo hišo, kjer so še ohranjene freske, ki jih je naslikal umetnik. Po obilnem in okusnem kosilu so se izletniki odpeljali še v mestece Bassano del Grappa. Mesto je znano po lesenem mostu na Bren-
ti, izdelovanju izvrstne keramike in po dobrem vinu. Ogledali so si cerkev sv. Frančiška iz 13. stoletja, Eze-linov stolp, grad in obzidje iz 15. stoletja in katedralo, ki je okrašena s slikami slikarja Bassana.
Karabinjerji iz Gradeža in Tržiča so predsinoči po spektakularnem zasledovanju na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem prijeli 31-letnega Lorenza Marana iz San Giorgio di Nogaro, ki je v fiatu 127 skrival 600 gramov hašiša. Maran se je okrog 19. ure peljal v smeri proti Gradežu. Ko je v bližini kampingov naletel na karabinjersko kontrolo, je nenadoma spremenil smer vožnje in usmeril avto spet proti Tržiču. Karabinjerji so se na dveh avtomobilih takoj podali v zasledovanje in po kratkem času prisilili Marana, da je ustavil vozilo. Tudi poskus, da bi skril mamilo, se ni obnesel, saj je kmalu prišel na dan zavojček s približno 600 grami hašiša.
Marana so aretirali in pospremili v goriški zapor. Karabinjerji skušajo tudi ugotoviti, od koga je Maran dobil hašiš, ki je bil očitno namenjen poleti povečanemu povpraševanju v Gradežu.
Danes v Gorici ob 11. uri Marcellina P6*' legrini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv-Jožefa Obrtnika v Stražicah in potem n3 glavno pokopališče, ob 10.30 Rodolfo Co' ceani iz splošne bolnišnice v De' vin—Nabrežino.
Zapustila nas je naša drag3 mama in nona
Tereza (Žutka) Devetak vd. Lavrenčič
Žalostno vest sporočajo
VSI NJENI
Pogreb bo jutri v soboto, 1. avgust3, ob 10. uri v cerkvi v Sovodnjah.
Sovodnje, 31. julija 1992
Blejski dvojec (Čop in Žvegeij) v boju za kolajno, v finalu tudi plavalec Majcen
Trillinijeva prisabljala prvo zlato
Ameriški plavalci doživeli tudi marsikatero razočaranje
Popov izreden, rekord Ljjeve
Dobitnice kolajn na 200 m mešano: Kitajka Lin Li (zlato), ki je obenem popravila 11 let stari svetovni rekord Gevveningerjeve, Američanka Summer Sanders (srebro) ter Nemka Daniela Hunger (bron)	(AP)
BARCELONA - In končno smo dočakali prvo italijansko zlato. Peščico minut pred polnočjo je Gi-ovanna Trillini prisabljala prvo zlato odličje Italiji, potem ko je po zelo enakovrednem dvoboju s Kitajko Huifengovo v finalu floreta zmagala z izidoma 5:6, 5:3, 6:5. Prvo zlato je tako prišlo delno nepričakovano, saj so bili nekateri drugi tekmovalci v drugih panogah večji upravičenci za olimpijsko zmago.
Vedno vzhodneje. To pa bi lahko bilo geslo, ki se zdi naravnost prišito na olimpijsko tekmovanje v plavanju. Kitajka Lin Li je včeraj porušila svetovni rekord na 200 m mešano, ki ga je preč celimi 11 leti postavila Vzhodna Nemka Ute Geweninger. In še bolj od tega je dogodek dneva postala zmaga ruskega plavalca Aleksandra Popova, ki je na 50 m kravl prevladal pred favoritoma; Američanoma Biondijem in Jaegerjem.
Lep rezultat je z uvrstitvijo v finale na 1500 m kravl nedvomno dosegel Slovenec Igor Majcen, ki je bil tretji v svoji skupini in je za več kot poldrugo sekundo izboljšal lastni osebni rekord. Izjavil pa je, da bi v finalu lahko plaval še bolje.
Finale sta si prislužila tudi blejska veslača Čop in Žvegeij, ki se bosta za kolajno spopadla s tradicionalnimi nasprotniki, posadkami Velike Britanije, Nemčije, Francije, Belgije in ZDA.
Z razliko od Majcna pa drugemu slovenskemu plavalcu, Matjažu Kožlju (200 m delfin) ni uspela Uvrstitev v finale, čeprav je osvojil prvo mesto v svoji skupini.
Slovenski deskar Vidakovič je bil na šesti regati osemnajsti, medtem ko sta jadralca Kosmina in Sosič v razredu »leteči holan-dec« pristala na 18 mestu.
Italija bo danes dobila priložnost za osvojitev še ene bronaste kolajne v kolesarstvu, in sicer v sprintu posamezno, kjer se bo Roberto Chiappa, ki se bo v malem iinalu pomeril s Kanadčanom Cur-tisom Harnettom.
Krajši konec pa so proti Braziliji Potegnile italijanske košarkarice, ki so sinoči debitirale na olimpijskem turnirju. Brazilke so azzurre Premagale s 85:70, kar naj bi potrjevalo napovedi, ki uvrščajo Italijanke na zadnje mesto v svoji skupini.
Včerajšnji dan plavalnih tekmovanj bi moral po vseh prdvidevanjih biti izredno dolgočasen, saj so bili ameriški plavalci veliki favoriti v vseh finalnih obračunih. Končalo pa se je precej drugače: Američani so se morali zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom, doživeli pa so tudi marsikatero hudo razočaranje.
Največje jim je gotovo povzročil novi fenomen svetovnega plavanja, 21-letni Moskovčan Aleksandr Popov, ki je Američanom odvzel še edino zmago, ki so si jo mogli obetati na tej olimpiadi v prostem slogu, in to na naj hitrejši progi, 50 m prosto. Matt Biondi in svetovni rekorder. Tom Jager sta bila doslej navajena, da na vseh velikih tekmovanjih obračunata le med seboj. Popov pa je bil tokrat premočen: 50 m je naravnost preletel, kot to dela najsodobnejši gliser, v času 21,91, ki je nov olimpijski in evropski rekord in moralno tudi nov svetovni rekord, saj je veljavni rekord 21,81 plod dvoboja med Biondijem in Jagerjem na sumljivem tekmovanju, kjer je bil verjetno tudi kronometer spretno nastavljen. Biondi si nima kaj očitati: njegov čas 22,09 je za 5 stotink boljši od časa, s katerim je zma-
gal v Seulu in tudi Jagerjev čas 22,30, je odličen. Ni kaj, krasna tekma, fantastični časi in naravnost »kraljevski« vrstni red.
Drugi veliki adut ameriškega plavanja, Janet Evans, tokrat ni imela tekmice na 800 m prosto. Tekma je bila na izredno nizki kakovostni ravni in Evansovi se sploh ni bilo treba naprezati, da bi ugnala Avstralko Lewis in Nemko Henke. Čas druge in tretje, nad 8 minut in 30 sekund, je pravzaprav sramoten za moderno plavanje, saj so boljše čase ženske dosegale že pred 16 leti na olimpiadi v Montrealu.
Veliko boljša je bila tekma na 200 m delfin, na kateri je svetovni prvak in rekorder Američan Melwyn Ste-wart suvereno zmagal in zgrešil lastni rekord le zato, ker ni imel prave konkurence. Prijetno presenečenje je pripravil 17-letni Novozelandec Danion Loader, ki si je z odličnim časom priplaval srebrno odličje in tako nadaljeval briljantno tradicijo svoje dežele prav v tej disciplini, v kateri je pred leti z Mossejem dosegala svoje edine olimpijske kolajne. Tretji Francoz Franck Esposito je potrdil svojo lanskoletno presenet-
ljivo zmago na evropskem prvenstvu v Atenah.
Zadnjo zmago za ZDA, z napovedanim novim svetovnim rekordom, je dosegla ženska štafeta 4x100 mešano. V njej so plavale tri srebrne in ena bronasta kolajna iz posamičnih tekmovanj in edino normalno je bilo, da Američanke zmagajo suvereno s časom 4:02,54, kar je skoraj za sekundo bolje od prejšnje znamke, ki so jo imele bivše »wundermet-hen» iz DDR. Prav bivša Vzhodna Nemka, 14-letna Franzisca Van Almzick, je z odlično predajo v delfinovem slogu priplavala Nemčiji srebrno kolajno pred odličnimi Rusinjami.
Zgodovinski, 11 let stari rekord Nemke Ute Geweninger na 200 m mešano, je včeraj končno padel. Popravila pa ga ni velika favoritinja, Američanka Summer Sanders, marveč Kitajka Lin Li, že srebrna na dvojni razdalji. Kitajka je v razburljivem finišu po zelo izenačeni tekmi bila za las boljša: 2:11,65 je njen čas, za skoraj tri desetinke boljši od prejšnjega rekorda, od katerega je bila hitrejša, čeprav za las, tudi Američanka. Olimpijska zmagovalka iz Seula, Namka Daniela Hunger, je tako rekoč »padla pokonci« in osvojila bron z osebnim rekordom.
Največja drama pa se je kljub vsemu dogajala v finalu 100 m hrbtno za moške. Svetovni rekorer, Američan Jeff Rouse, je bodisi na startu kot pri obratu fenomenalno izkoristil 15 dovoljenih metrov podvodnega plavanja in si vsakokrat nabral dolžino prednosti pred nasprotniki. Pravici in estetskemu čutu pa je bilo zadoščeno, ko ga je prav v zadnjih centimetrih prehitel Kanadčan Mark Tewksbury, svetovni podprvak, ki je na koncu prehitel Rousa za samih 6 stotink v času 53,98 in tako le za 5 stotink zgrešil svetovni rekord. Olimpijski podprvak iz Seula in drugi odlični podvodni hrbtaš, David Berkoff, je bil zasluženo tretji in je dokazal) da zna plavati hrbtno celih 70 m in ne le nekaj metrov pred obratom in pred ciljem, kot je to počenjal v Seulu, kjer je bilo podvodno plavanje še dopuščeno. (S.T.)
Danes tudi atletika
S. Antibo meri na zlato
Salvatore Antibo
BARCELONA - Skoraj teden dni po začetku iger bo končno stopila na olimpijsko prizorišče kraljica športov. Tekmovanja v atletiki startajo danes in poleg številnih kvalifikacij (tek na 100 m ženske in moški, tek na 800 m ženske in moški, kopje ženske, višina moški, tek na 3000 m ženske, tek na 10.000 moški ter četrtfinale v teku na 100 m moški) bosta na sporedu tudi finala tekmovanj v metu krogle za moške in v hoji na 20 km.
Glede hoje na 20 km velja poudariti, da je eden izmed favoritov za osvojitev zlatega odličja Mau-rizio Damilano, skupaj z Rusom Mihailom Šenikovim in Špancem Valentinom Massano.
Damilano se je za olimpijski nastop temeljito pripravil, kot je njegova navada, ko gre za pomembna tekmovanja. Damilano, dobitnik olimpijskega zlata v Moskvi, dveh srebrnih kolajn v Los Angelesu in Seulu, osvajalec naslova svetovnega prvaka v Tokyu, je pri svoji četrti olimpijski udeležbi, kar se je doslej posrečilo redkim tekmovalcem.
V kvalifikacijskem tekmovanju v teku na 10.000 m pa bo v jutranji skupini startal tudi Salvatore Antibo, dobitnik srebrne kolajne v Seulu, ki bo v Barceloni tekmoval tudi v teku na 5.000 m.
Ogorčen in napet finale floretistk
!taUjanska floretistka Giovanan Trillini (na sliki AP desno v srečanju z Mad-arko Idiko Mimoza) je v finalu po izenačenem in ogorčenem boju premagala Kitajko VVang Huifeng
Na 4. regati v razredu evropa precej popravila položaj
Arianna včeraj četrta
Iz Barcelone je včeraj prišla vest, ki nas je res razveselila, pa ne samo nas: v 4. olimpijski regati razreda evropa se je naša jadralka Arianna Bogateč, članica TPK Sirene, le prebila med najboljše. Osvojila je namreč solidno četrto mesto, s čimer se je na skupni lestvici z 12. povzpela na 8. mesto.
Nastopi na prvih treh regatah namreč niso bili namreč preveč obetavni: po eno 12., 11. in 13. mesto, kar je v skupni razvrstitvi zadoščalo le za 12. mesto, torej daleč od kolajne, ki bi si jo Arianna glede na svoje sposobnosti, vloženi trud in žrtve tudi zaslužila. Upati je, da bo naša jadralka sedaj tako tudi nadaljevala in da ji bodo zlasti vremenske razmere šle na roko.
Povejmo še, da je po 3 regatah vodila Krista Kruuv (Est) s 25,40 točke penalizacije, Arianna pa jih je imela 54,00.
099 Medalje 099
—-------
SND ZDA Kitajska Madžarska Južna Koreja Nemčija Avstralija Poljska Japonska
Z S B
Z S B
Turčija Španija Bolgarija Francija Italija
Vel. Britanija
18 8 10 11 11 10
;
5	0
Norveška Kanada Švedska Nova Zelandija Romunija Brazilija Latvija Peru Izrael
Nizozemska NOU Belgija
Severna Koreja Finska Mongolija

2 2 2 1 0 2 0 0 1	4	0
1	3	8
13	4
112 Suriname
1 1 0 1 0 1 0	3	3
0 2 2 0	1	4
0 1 0 0 1 0
::! 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1
Blejski dvojec (Čop in Žvegelj) v boju za kolajne
Tudi Mmcen finalist
Igor Majcen
»Svoj cilj sem dosegel, bolje skoraj ne bi moglo biti. Zvečer pa je lahko še bolje,« je dejal plavalec Igor Majcen po sijajnem nastopu včeraj dopoldne v predtekmovnaju na 1500 m kravl, ki mu je s časom 15:16,85 prinesel tretje mesto v skupini, v finale pa se je uvrstil s skupno šestim časom, s katerim je za 1,37 sekunde izboljšal osebno rekord.
»Napovedi so nehvaležene. Mislim, da lahko plavam še za sekundo hitreje. Če mi bo vse uspevalo tako kot v predtekmovanju, potem tudi ni izključena boljša uvrstitev,« je dejal Ljubljančan, ki bo 24. avgusta dopolnil 23 let. Igor je ves čas obvladoval položaj v bazenu. Avstralec Kieren Perkins je bil zanj prehiter in njegovega ritma ni mogel zdržati, zato pa je ogrozil Britanca lana VVilsona. Igor Majcen je s tem rezultatom postal zanimiv tudi za tuje novinarje, ki na najdaljši progi računajo tudi na presenečenje. Uspehe svojega plavalca se je brezmejno veselil tudi trener Vlado Čermak.
Mariborčan Matjaž Koželj je na 200 m delfin s časom 2:01,39 zmagal v svoji skupini, kar pa je bilo premalo za uvrstitev v B finale. Osvojil je le 19. mesto. »S tem rezultatom bi bil še lani drugi ali tretji na evropskem prvenstvu, zato moram biti zadovoljen. Mislim, da nisem razočaral,« je dejal Koželj po svojem drugem nastopu.
Veslaški dvojec brez krmarja Iztok Čop in Denis Žvegelj je v polfinalnem nastopu, ki bi mu lahko rekli kar finale pred finalom, skozi cilj priveslal kot tretji in se zanesljivo uvrstil v finalni obračun za olimpijska odličja. V skupini s slovenskima veslačema sta zopet veslala Angleža Redgrave in Pinsent ter nemški dvojec Holzenbein in Von Etting-shausen. V finalu se bosta Blejca tako pomerila z dvojci iz Velike Britanije, Nemčije, Francije, Belgije in ZDA.
Jadralec na deski Sotjan Vidakovič je bil v včerajšnji šesti regati osemnajsti, na enako mesto pa sta se v četrti regati razreda leteči ho-
landec uvrstila tudi Mitja Kosmina in Goran Sosič. Namiznoteniška igralka Polona Frelih je zlahka dobila tekmo drugega kola posamičnega tekmovanja po skupinah. Tunizijko Ben Aica je premagala v dveh nizih.
Ivaniševič s težavo
V šestnajstini finala teniškega turnirja je Hrvat Goran Ivaniševič, čeprav s težavo, premagal Nizozemca Haarhuisa (6:7, 6:2, 1:6, 6:3, 6:2). V naslednje kolo se je prebil tudi Nemec Boris Becker, ki je s 6:4, 5:7, 6:4, 6:0 izločil Aynaouija (Mar.). Poslovil pa se je Italijan Omar Camporese, ki je s 6:4,_ 6:2, 6:1 izgubil proti E. Sanchezu (Šp). Ista usoda je doletela Camporesejevo rojakinjo Reggijevo (s 6:2, 6:2 je podlegla proti Meleevi-Fragniere iz Švice).
Roberto Chiappa za bron
Italijanski kolesar Roberto Chiappa je v polfinalu v sprintu z 2:0 izgubil proti svetovnemu prvaku, Nemcu Jensu Fiedlerju. Tako se bo danes za bron meril s Kanadčanom Kurtisom Harnettom.
Po 56 letih spet medalja za Latvijo
Prvič po letu 1936 je Latvija spet prišla do olimpijske medalje. V tekmovanju z avtomatično pištolo je namreč predstavnik te države Afanazij Kuzmins osvojil srebrno odličje. Kuzmins je na olimpijskih igrah v Seulu pred štirimi leti v isti disciplini izbojeval zlato kolajno, a takrat je še tekmoval v okviru sovjetske reprezentance.
Zanimivo je, da je v Barceloni natančneje od Kuzminsa streljal le Nemec Ralf Schumann, predstavnik mlade nemše združene države, ki je v Seulu branil barve bivše Nemške demokratične republike.
Italijanske ekipe doslej sila poprečne
Čast za zdaj rešujejo le Velascovi fantje
Italijani se z dosedanjimi nastopi v ekipnih panogah ne morejo kdove kako pohvaliti. Bezbolska reprezentanca nastopa v čistem De Couberteino-vem slogu (to pomeni, da jih od vseh dobi po glavi), iz nogometašev zaradi njihovega stalnega iskanja opravičil in skromne igre brijejo norce celo ostali športniki iz italijanske odprave (plavalec Sacchi jim je očital, da sploh niso atleti, sabljači so jih na tekmi s Poljsko izžvižgali), košarkarice ne skrivajo, da so tu bolj ali manj le kot turistke...
V pričakovanju današnjega krstnega nastopa vaterpolistov (ker ni Jugoslavije, si lahko nadejajo lepega uspeha) »tricolore« visoko držijo le odbojkarji, ki so po treh kolih v skupini A še nepremagani in za zdaj opravičujejo vlogo favoritov za eno od medalj. Včeraj so s 3:0 premagali še »mojstre tehnike« Japonce. Izid naj ne vara. Tekma je bila izenačena, trajala je skoraj dve uri. V ključnih trenutkih pa so bili Italijani neusmiljeni. Trener Velasco je tudi po tej tekmi, kot ponavadi, iskal (in tudi našel) dlako v jajcu. »V obrambi nihče ne igra tako slabo, kot mi. To je še ostanek stare miselnosti, ko smo se v Italiji zgledovali po vzhodni odbojkarski šoli, ki je vse podrejala bloku«, je dejal perfekcionist Velasco.
Na sliki: Galli v bloku
Ob robu olimpijskega dogajanja v Barceloni
Denar športa vladar
Letošnje olimpijske igre v Barceloni nikakor niso več samo igre športnikov, ampak skorajda predvsem igre poslovnežev. Tudi tekmovalci so se namreč spremenili v denarniške izvedence, okolje iger pa v pravi mali »Wall Street«, kjer menežerji in lastniki svetovnih industrijskih velikanov obiskujejo zdaj tekmovanja in treninge, zdaj sestanke s tekmovalci in predstavniki raznih športnih forumov.
Nikoli v dosedanji zgodovini sodobnega olimpizma se ni zbralo na kupu toliko športnih osebnosti, s tako velikimi vsotami denarja v bankah, kot letos. Vrednost slavnih
športnikov se skorajda ne meri več z njihovimi športnimi dosežki, ampak z debelino njihovih denarnic. Imena, kot so Michael Jordan, Carl Lewis, Michael Johnson, Jim Couri-er, Boris Becker, Sergej Bubka, Le-roy Burrel so le del dolgega seznama, ha katerem so tudi cele ekipe, kot je ameriški košarkarski »dream team« ali pa tudi celi klubi, kot je to n.pr. kalifornijska Santa Monica.
Vrtinec milijard v športu je dobil že tak zalet, da je preskočil celo kitajski zid, za katerim so doslej tamkajšnji športniki nastopali le za svojo in domovinsko slavo, zdaj pa tudi oni prejemajo kar krepka priznanja tudi v obliki denarja ali pa »v naravi.«
Pri vsem tem pa je zanimivo, da igre same niso izgubile svojega »amaterskega pročelja.« Uradno se
namreč na olimpijskih prizoriščih ne dogaja nič takega, kar bi lahko žalilo - vsaj v večji meri ne - načela pokojnega grofa De Coubertina. Delna izjema so le ameriški košarkarji, ki so se iz »skromnega« olimpijskega naselja preselili v najrazkošnejši barcelonski hotel, toda bolj zato, da tam v miru opravljajo svoje finančne operacije, med eno in drugo pa še, tako mimogrede, skočijo na igrišče, da pokažejo, zakaj je njihova cena tako visoka. Toda za same olimpijske nastope tokrat ne prejmejo niti centa. Seveda, zato pa si jih bodo dali v račun po igrah.
Skratka, skorajda bi lahko rekli, da so postali tekmovalci nekakšni stroji za izdelovanja denarja, pa zato ni čudno, če se okrog njih vrti toliko ljudi. Kjer je denar je pač vedno gneča.
Včerajšnji finali

200 DELFIN MOŠKI
1.	Stewart (ZDA) 1:56,26
2.	Loader (N.Zel) 1:57,93
3.	Esposito (Fr) 1:58,51
4. Szukala (Pol) 1:58,89; 5. Kawa-naka (Jap) 1:58,97; 6. Pankratov (SND) 1:58,98; 7. Pinter (Rom) 1:59,34; 8. Wade Roberts (Avstral) 1:59,64; 16. Braida (It) 2:02,24; 19. Koželj (Slo) 2:01,39
50 PROSTO MOŠKI
1.	Popv (SND) 21,91
2.	Biondi (ZDA) 22,09
3.	Jager (ZDA) 22,30
4.	Williams (J.Afr) 22,50 in Kal-fayan (Fr) 22,50; 6. Poster (VB) 22,52; 7. Prigoda (SND) .22,54; 8. Rudolph (Nem) 22,73; 14. Gusper-ti (It) 23,04
200 MEŠANO ŽENSKE
1.	Lin It (Kit) 2:11,65
2.	Sanders (ZDA) 2:11,91
3.	Hunger (Nem) 2:13,92
4. Dendeberova (SND) 2:15,47; 5. Overton (Avstral) 2:15,76; 6. Lim-pert (Kan) 2:17,09; 7. Sweetnam (Kan) 2:17,13; 8. Synowska (Pol) 2:18,85
100 HRBTNO MOŠKI
1.	Tewksbury (Kan) 53,98
2.	Rouse (ZDA) 54,04
3.	Berkoff (ZDA), 54,78
4. Lopez-Zubero (Sp) 54,96; 5. Sel-kov (SND) 55,49; 6. Schott (Fr) 55,72; 7. Falcon Cabrera (Kuba) 55,76; 8. Richter (Nem) 56,26; 16. Merisi (It) 57,71
4X100 MEŠANO ŽENSKE
1.	ZDA 4:02,54
2.	Nemčija 4:05,19
3.	SND 4:06,44
4. Kitajska 4:06,78; 5. Avstralija 4:07,01; 6. Kanada 4:09,26; 7. Japonska 4:09,92; 8. Nizozemska 4:10,87
800 PROSTO ŽENSKE
1.	Evans (ZDA) 8:25,52
2.	Lewis (Avstral) 8:30,34
3.	Henke (Nem) 8:30,99
4.	Maree Langrell (N.Zel) 8:35,57;
5.	Dalby (Nor) 8:37,12; 6. Spilhalo-va (ČSFR) 8:37,66; 7. Hansen (ZDA) 8:39,25; 8. Arnolud (Bel) 8:41,86
7. Bowes (Kan) 673,6; 8. Joo (Madž) 673,6
57 KG
1.	Han Bong (J. Kor)
2.	Vildiz (Nem)
3.	zetian (Kit)
62 KG
1.	Pirim (Tur)
2.	Martinov (SND)
3.	Maren Deliš (Kuba)
82 KG
1.	Farkaš (Madž)
2.	Stepien (Pol)
3.	Turlikanov (SND)
90 KG
1.	Bullmann (Nem)
2.	Basar (Tur)
3.	Kogovašvili (SND)
75 KG
1.	Kassapu (SND) 357,5
2.	Rodriguez (Kuba) 357,5
3.	Myong Nam (S. Kor) 352,5
4. Kozlowski (Pol) 352,5; 5. Stein-hofel (Nem) 347,5; 6. Licea (Kuba) 345,0
konjski Spor
i i
PIŠTOLA MOŠKI
1.	Schumann (Nem) 885
2.	Kuzmins (Lat) 882
3.	Vokmianine (SND) 882
4. Kucharczyk (Pol) 880; 5. McNally (ZDA) 781; 6. Ignatiuk (SND) 799; 12. Ussorio (It) 585
STANDARDNA PUŠKA Ž
1.	Meili (ZDA) 684,3
2.	Malova (Bol) 682,7
3.	Ksiazkiewicz (Pol) 681,5
4. Forina (Madž) 679,5; 5. Skoko (Hrv) 678,7; 6. Lečeva (Bol) 678,0;
PRESKOKI EKIPNO
1.	Avstralija 288,60
2.	Nova Zelandija 290,80
3.	Nemčija 300,30
4. Belgija 333,05; 5. Španija 388,80; 6. Vel. Britanija 406,60; 13. Italija 534,65	•
PRESKOKI POSAMEZNO
1.	Ryan (Avstral) 70
2.	Blocker (Nem) 81,30
3.	Tait (N.Zel) 87,60
GIMNASTIKA
MNOGOBOJ ŽENSKE POS.
1.	Gutsu (SND) 39,737
2.	Miller (ZDA) 39,725
3.	Milosovici (Rom) 39,687
4. Bontas (Rom) 39,674; 5. Bogin-skaja (SND) 39,673; 6. Gocean (Rom) 39,624
78 KG MOŠKI
1.	Voshida (Jap)
2.	Morris (ZDA)
3.	Byung Joo (J.Kor) in Damai-sin (Fr)
61 KG ŽENSKE
1.	Fleury (Fr)
2.	Arad (Izr)
3.	Zhang Di (Kit) in Petrovna (SND)
FLORET ŽENSKE POS.
1.	Trillini (It)
2.	Wang (Kit)
3.	Sadovskaja (SND)
Ekipni športi
MOŠKA ODBOJKA
SKUPINA A
3. KOLO: Italija - Japonska (15:13, 15:7, 17:15); Francija - Kanada 0:3 (6:15, 8:15, 6:15), ZDA -Španija 3:2 (15:6, 14:16, 12:15, 15:10, 15:11). LESTVICA: Italija 6, ZDA, Kanada, Japonska, Španija in Francija 2.
SKUPINA B
3. KOLO: Alžirija - Južna Koreja 0:3 (8:15, 11:15, 12:15), Nizozemska - Brazilija 0:3 (11:15, 9:15, 4:15), Kuba - SND 3:1 (8:15, 15:10, 15:12, 15:5). LESTVICA: Kuba in Brazilija 6, SND, Nizozemska in J. Koreja 2, Alžirija 0.
stralija - Nemčija 1:1. LESTVICA: Avstralija in nemčija 5, Vel. Britanija 4, Indija in Argentina 2, Egipt 0.
SKUPINA B
3. KOLO: Pakistan - SND 6:2, Nizozemska - Nova Zelandija 4:3, Malezija - Španija 2:5. KONČNA LESTVICA: Pakistan in Nizozemska 6, Španija 4, SND 2, Nova Zelandija in Malezija 0.
4. KOLO: Kuba - ZDA 9:5, Tajvan - Španija 20:0. LESTVICA: Kuba 8, Tajvan, ZDA in Japonska 6, Portoriko 4, Dominikanska re-pulbika 2, Španija in Italija 0.
SKUPINA A
1. KOLO: SND - ZDA 23:16, Nemčija - Nigerija 32:17.
SKUPINA B
1. KOLO: Avstrija - Španija 20:16, Južna Koreja - Norveška 27:16.
SKUPINA C
3. KOLO: Švedska - J. Koreja 1:1, Paragvaj - Maroko 3:1. KONČNA LESTVICA: Švedska in Paragvaj 4, Južna Koreja 3, Maroko 1.
SKUPINA D
3. KOLO: Danska - Avstralija 0:3, Mehika - Gana 1:1. KONČNA LESTVICA: Gana 4, Avstralija in Mehika 3, Danska 2.
«1 %
SKUPINA A
3. KOLO: Vel. Britanija - Indija 3:1, Argentina — Egipt 1:0, Av-
SKUPINA A
1. KOLO: Kuba - SND 91:89 (44:44); Brazilija - Italija 85:70 (41:35).
SKUPINA B
1. KOLO: ZDA - ČSFR lih55 (53:33), Kitajska - Španija 66:63 (27:31).
Lotusovo kolo ali ■■■Osol ostaja osol
Angleški kolesar Chris Boardman v zasledovalni vožnji ni le osvojil zlate medalje. Poskrbel je še za en velik podvig - v finalu je zmagal, tako da je svojega tekmeca dohitel, kar se od leta 1964, ko so to športno zvrst prvič uvrstili na olimpijske igre, ni še nikoli dogodilo. Če vemo, da je v finalu meril moči proti lanskemu svetovnemu prvaku Nemcu Jensu Lehmannu, in torej ne proti kakeku prestrašenemu novincu, njegov rezultat še toliko bolj presenetljiv. A ne za poznavalce. Ti namreč Pripisujejo veliko zaslug za Board-manov podvig njegovemu futurističnemu kolesu, ki ga je izdelala znana hiša formule ena Lotus. Obstajajo le trije primerki tega kolesa, uradno Velja vsak 60.000 dolarjev (80 milijo-novo lir), eden od teh pa je bil posebno prirejen potrebam oziroma nteram Chrisa Boradmana. Kakšen material so uporabili pri izdelavi, je stroga tajna, ve se le, da sašijo sestavlja en sam kos, nanjo pa so pritrdili le volan, sedlo in pedale.
O tem, kako visokatehnologija vpliva na sodobno kolesarstvo, pove tudi podatek, da je Španec Jose Ma-nuel Moreno v ponedeljek v času 1:03,342 za šest desetink sekunde izboljšal 24 let stari olimpijski rekord Francoza Pierra Trentina v vožnji na 1 kilometer, pa čeprav je Trentin na velodromu v Mexicu leta 1968 s Pridom izkoristil ugodne razmere Zaradi visoke nadmorske višine.
Poudarjanje pomena tehnologije Pa ne sme zbujati vtisa, da so današnji uspehi odvisni edinole od sodobnih sredstev. Vrhunski dosežki so res tako ali drugače odvisni tudi od razvoja znanosti, toda še naprej drži, da od osla ni mogoče zahtevati, da bo hiter kot konj, tgdi če ga podkujemo z zlatom...
Zgodovinski trenutek - Boardman je dohitel Lehmanna
Tudi Slovenija v svetovni zvezi
Na redni skupščini svetovne odbojkarske federacije, ki je bila v Barcelo-m, so uradno potrdili sprejem OZ Slovenije v članstvo. Svetovna odbojkarja družina je sedaj, ko so po Slovenji sprejeli še 24 novih članic, najštevilnejša, saj združuje kar 220 nacionaInih zvez. Kot nam je povedal Predsednik OZ Slovenije, ki se je ude-ežil skupščine, so že tudi potrdili slovensko prijavo za nastop na prihodnjem evropskem prvenstvu.
ITALIJANI
Veslanje: Abbagnale, Abbagnale, Di Capua (dvojec s); Dei Rossi, La Mura, Pecorarao, Sartori (četverec brez); Corona, Farina, Galtarossa, Soffici (dvojni četverec)
Sablajnje: Borella, Cerioni, Numa (floret moški, kval.)
Lokostrelstvo: testa (70 in 60 m, ženske); Di Bud, Parenti in Rivolta 090 in 70 m)
Streljanje: Cioni, Pellielo, Venturini (trap)
Kajak in kanu: Ferrazzi (KI), de Monti (Cl), Giai Prom (KI, Ž)
Atletika: Andrei in Zerbini (krogla); Trabaldijeva (800 m); Benventui in D urso (800 m); Arena, Damilano in De Benedictis (20 km hoja); Brunet (steeple); Antibo in Bennici (10.000 m)
Plavanje: Tocchinijeva (200 delfin); Battistelli, Sacchi (200 mešano); Vigara-nijeva, Salvajolova (200 hrbtno); moška šptafeta 4x100 mešano; Chiusova (50 prosto)
Tenis: Furlan (1/16 finala); Cecchinijeva; Camporese/Nargiso in Garroneje-va/Reggijeva (dvojice)
Jadranje: Giordano in Sensinijeva (deska); Bogatčeva (Europa); Quarra/Ba-rabino (470); Vaccari (finn); Montefusco/Montefusco (470); Grassi/Santella (FD); Benamati/Salari (star); Zuccoli/Glisoni (tornado)
Bezbol: Italija - Japonska Judo: Sulli (71 kg)
Boks: Castelli (1/8 srednje-težka kat.)
Gimnastika: ekipno moški Kolesarstvo: Lombardi (po točkah)
Namizni tenis: Arisijeva
SLOVENCI
Veslanje: Klemenčič, Mirjanič, Janša in Mujkič (četverec brez krmarja -polfinale)
Streljanje: Debevec (MK puška 3x40 strelov)
Lokostrelstvo: Medved (90 in 70 m, kvalifikacije)
Plavanje: Godina (200 m hrbtno), Majcen (1.500 m prosto, finale)
M
n
Egon J Kraus
Egon Kraus sodi med najbolj znane osebnosti zamejskega javnega življenja na raznih področjih, poklicno pa se v svoji pootovalni agenciji Aurora ukvarja s turizmom.
Kakšno je bilo zanimanje turistov v Trstu za obisk OI v Barceloni?
»Bolj slabo. Igre si je danes pač udobneje in bolje ogledati v domačem naslonjaču, pred TV.«
Ali v kraje, kjer so nekoč že bile igre, prihaja več turistov, kot če bi tam iger ne bilo?
»Posredno, da. Zaradi iger namreč ta mesta zelo izboljšajo svoje turistične strukture, hotele, prometne zveze itd. S tem pa so tudi privlačnejša za turizem.«
Kakšno je stanje, če veste, turističnih struktur v olimpijskem Sarajevu?
»Vsi boljši hoteli so močno poškodovani.«
Kdaj bodo v Sarajevu spet lahko sprejeli turiste?
»Nh prej kot pet let po koncu tamkajšnje vojne.«
Poglejte, v Barceloni so organizatorji prodali precej več vstopnic, kot je gledalcev na tribunah...
»Očitno so se mnogi kupci vstopnic ustrašili visokih cen v barcelonskih hotelih.«
Se mednarodni turizem že pripravlja na Atlanto?
»Ne, turistični operaterji začnejo običajno s ponudbo olimpijskega turizma šele leto dni pred igrami.«
Poredni
Vse kaže, da je tudi pravni oddelek Mednarodnega olimpijskega odbora v teh dneh polno zaposlen. Za to skrbijo zlasti tisti tekmovalci, ki opravljajo na igrah dve nalogi, namreč tekmovalno in časnikarsko.
Kot je znano , olimpijski pravilnik ostro prepoveduje udeležencem istočasno tekmovati in poročati za ta ali oni časopis. Proti temu določilu se je prekršilo že kar nekaj športnikov, med temi Carl Lewis prvi, nato njegov rojak Berkley, Švicar Al-sall in še nekateri.Olimpijski možje so prvič strogo prijeli Le-wisa, ki je obljubil, da se bo poboljšal. Toda včeraj so ga spet zalotili pri prepovedanem poslu. Ker so mu že prvič zagrozili s hudo kaznijo, zdaj vsi čakajo, kaj bo. Bo Lev/is v nadaljevanju OI tekmoval ali pisal? Oboje skupaj ne bo šlo več.
danes 19 kompletov medalj
8-00: VESLANJE (repesaži in polfinale, M: dvojec s krmarjem, četverec brez krmarja, dvojni četverec, osmerec)
(repesaži in polfinale, Ž: enojec, dvojni četverec, osmerec) a-00: LOKOSTRELSTVO (odprti krogi, Ž: 60 m, 70 m)
KAJAK NA DIVJIH VODAH (slalom)
SABLJANJE (kvalifikacije in neposredno izločanje, M: floret -posamezno)
STRELJANJE (predtekmovanje: trap, premične tarče, M: puška proste izbire)
NAMIZNI TENIS (posamezno, M) y 30: ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: 100 m)
KOŠARKA (predtekmovanje, M: Venezuela - Portoriko)
. NAMIZNI TENIS (posamezno, M) u-00: ATLETIKA (kvalifikacije, M: krogla)
BADMINTON (2. kolo, M in Ž: dvojice; 3. kolo, M in Ž: posamezno)
ROKOMET (SND - Egipt, M)
PLAVANJE (predtekmovanje, M: 200 m mešano, 4x100 m mešano)
(predtekmovanje, Ž: 200 m delfin, 200 m hrbtno, 50 m kravl)
. TENIS (1. kolo, M in Ž: dvojice; 2. kolo, M in Ž: posamezno)
,‘"•20: NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž)
‘u-30: ATLETIKA (kvalifikacije, M: 100 m)
i. ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Nizozemska - Kitajska)
J; 00: NAMIZNI TENIS (posamezno, Ž)
‘‘■30: ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: 800 m)
KOŠARKA (predtekmovanje, M: Španija - Angola) i, A ROKOMET (Čehoslovaška - J. Koreja, M)
,‘•40: NAMIZNI TENIS (posamezno, M) i,'20: NAMIZNI TENIS (posamezno, M) iT"0: DVIGANJE UTEŽI (skupina C do 82, 5 kg)
'00: LOKOSTRELSTVO (odprti krogi, M: 70 m, 90 m)
BOKS (1/8 finala)
n . c ODBOJKA (predtekmovanje, Ž: Brazilija - Kuba) n‘3: JADRANJE (rezervni dan, M in Ž: leachner A-390)
'30: JADRANJE (5. regata, Ž: evropa; M: finn; leteči holandec; star;
14	s°ling, tornado; rezervni dan, M in Ž: 470)
30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: Avstralija - Kitajska)
15	no ROKOMET (Islandija - Madžarska, M)
0: BEZBOL (Japonska - Italija, Dominikanska Rep. - Tajpeh) je ^ DVIGANJE UTEŽI (skupina B do 82, 5 kg)
Ifino STRELJANJE (finale, M: puška proste izbire)
16	-50 ROKOMET (Nemčija - Francija, M)
'30: KOŠARKA (predtekmovanje, M: SND - Litva) n JUDO (kvalifikacije in polfinale, M in Ž: pollahka kategorija)
“O: BADMINTON (2. kolo, M in Ž: dvojice; 3. kolo: M in Ž: posamezno)
18.00:
18.10
18.30
18.40:
19.00:
19.05:
19.15:
19.20:
19.30:
19.50:
20.00:
20.30:
20.40:
20.50:
21.00:
21.20:
21.35:
22.20:
22.30:
ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: kopje - 1. skupina)
KOLESARSTVO (polfinale, M: posamična zasledovalna vožnja) PLAVANJE (finali, M: 200 m mešano, 1500 m kravl, 4x100 m mešano) _
(finali, Ž: 200 m delfin, 50 m kravl, 200 m hrbtno)
ATLETIKA (kvalifikacije, Mj višina; 1/4 finale, Ž: 100 m) KOLESARSTVO (polfinale, Ž: posamična zasledovalna vožnja) DVIGANJE UTEŽI (finale: skupina A do 82, 5 kg)
ATLETIKA (1/4 finala, M: 100 m)
KOLESARSTVO (finale, M in Ž: Sprint)
ATLETIKA (finale, M: krogla)
BOKS (1/8 finala)
KOLEŠARSTVO (za 5.-8. mesto, M in Ž: Sprint)
ROKOMET (Švedska - Kuba, M)
NAMIZNI TENIS (1/4 finala, Ž: dvojec)
ODBOJKA (predtekmoivanje, Ž: ZDA - SND)
ATLETIKA (kvalifikacije, M: 800 m)
KOLESARSTVO (finale, M in Ž: Sprint)
ATLETIKA (20 km hoje, M)
KOLESARSTVO (finale, M in Ž. Sprint)
ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: kopje - 2. skupina)
ATLETIKA (kvalifikacije, Ž: 3000 m)
KOLESARSTVO (finale. M: ekipna zasledovalna vožnja) SABLJANJE (floret, M: posamezno)
GIMNASTIKA (finale, M: mnogoboj posamezno)
NAMIZNI TENIS (dvojice, M)
ATLETIKA (finale, M: 20 km hoje - cilj)
KOŠARKA (predtekmovanje, M: Hrvatska - Nemčija) KOLESARSTVO (finale, Ž: zasledovalna vožnja - posamezno) ROKOMET (Romunija - Španija, M)
NAMIZNI TENIS (dvojice, M)
ATLETIKA (kvalifikacije, M: 10.000 m)
BEZBOL (Španija - Kuba, ZDA - Portoriko)
KOLESARSTVO (finale, M: posamična točkovna vožnja - 50 km)
NAMIZNI TENIS (posamezno, M)
JUDO (polfinale, Ž: lahka kategorija)
ODBOJKA (predtekmovanje, Z: Japonska - Španija)
ATLETIKA (kvalifikacije, M: 10.000 m)
JUDO (polfinale in finale za 3.-5. mesto, M in Ž: lahka kategori-
ja)
NAMIZNI TENIS (posamezno, M)
JUDO (finale, M in Ž: lahka kategorija)
KOŠARKA (predtekmovanje, M: ZDA - Brazilija)
W spored
©Il^lUNO
14.00: BOKS
15.00: BEZBOL (Italija - Japonska)
15.30: STRELJANJE* (puška proste izbire, M*)
22.50: GIMNASTIKA
23.00: KOLESARSTVO (ekipna zasledovalna vožnja, M)
23.30: DVIGANJE UTEŽI* (82,5 kg*)
# B^jjDUe
16.30: BEZBOL 17.00: BOKS
18.00: PLAVANJE* (200 m delfin Ž*; 200 m mešano M*; 50 m kravl M*; 4x100 m mešano M*; 200 m hrbtno Ž*) ; ATLETIKA* (kopje 2*; 1/4 finale 100 m M in Ž; višina M; krogla M*); KOLESARSTVO (hitrost M in Ž)
24.00: KOLESARSTVO; DVIGANJE UTEŽI 24.30: BOKS; SABLJANJE* (floret posamezno M*)
1.30: dnevni pregled dogodkov in kolajn
< [j^2j]TR€
7.55: pregled dogodkov in kolajn iz prejšnjega dne 8.00: VESLANJE; BOKS
9.00: ATLETIKA (kvalif. 100 m M in Ž; krogla M; 800 m Ž) 10.00: PLAVANJE (200 m delfin Ž; 200 m mešano M; 200 m hrbtno 2; 4x100 m mešano M; 50 m kravl Ž)
12.30: BOKS 14.00: pregled kolajn
19.50: PLAVANJE; KOLESARSTVO; ATLETIKA* (3000 m 2;
hoja 20 krn M*; 10.000 m M)
20.00: GIMNASTIKA* (posamezno 2*)
21.30: JUDO* (56 kg 2*; 71 kg M*)
Sr W SLOVENIJA 2
8.45: VESLANJE (repesaži in polfinale M in 2)
15.20: STRELJANJE (predtekmovanje trap, premične tarče; puška proste izbire)
16.30: dnevni pregled 17.55: PLAVANJE* (5 finalov)
20.30: GIMNASTIKA* (posamezno, M*: mnogoboj) 23.35: ATLETIKA* (3 finali: krogla M*, hoja 20 km M* 2*;)
1.30: dnevni pregled dogodkov in kolajn
kopje

8.30:
9.30:
10.00:
11.00:
13.15:
14.30:
18.00:
19.15:
19.45:
20.15:
20.45:
21.45:
22.30:
24.15:
VESLANJE (polfinale M in 2: 2 s, 4 brez, 2x4, 8, 1, 2x4, 8)
ATLETIKA (kvalifikacije)
PLAVANJE (kvalifikacije)
TENIS (1/16 finala)
BOKS (1/ 8 finalea
KOŠARKA (Avstralija - Kitajska; Litva - SND) PLAVANJE* (3 finali)
ATLETIKA (hoja Start, M)
PLAVANJE* (200 m hrbtno, M*)
PLAVANJE* (4x100 m mešano, M*)
GIMNASTIKA* (posamezno M*)
BOKS (1/8 finala)
KOŠARKA (ZDA - Brazilija)
pregled dogodkov in kolajn; registrirani posnetki
* označuje finale
Kdo je pravi amater na olimpijskih igrah?
olimpijske w -sfc. drobtine
Olimpijske igre bi morale biti praznik svetovne mladine, na kateri, tako je pravil pokojni De Coubertin, je najvažnejše sodelovati in tekmovati v naj pristne) šem duhu športnega fair-playa. Tako so si vsaj predstavljali možje olimpijski duh na koncu prejšnjega stoletja, ko so se s športom ukvarjali bogataši, katerim je bilo tekmovanje »snobistič-ni način«, da si kratijo čas in doživijo nekaj razburljivih trenutkov v svojem sicer brezbrižnem življenju.
Ali veste, da za časa klasične Olim-piade, tiste starodavne grške, ki jo sedaj toliko mitiziramo, sploh niso beležili imena drugouvrščenega? In da so bile zvijače in razni triki, ki so se jih posluževali atleti, da na vsak mogoč način prelisičijo nasprotnike, popolnoma normalna stvar? Toliko o fair-playu in "važnem je sodelovati" starih Grkov. Seveda, De Coubertin in prijatelji so živeli v svojem fantastičnem svetu in niso nikakor mogli razumeti volje atletov, ne samo da sodelujejo, ampak celo da zmagajo, kar je tudi končni cilj vsakega športnika, saj prav nihče ne tekmuje zaradi tega, da bi izgubil. In ko se je šport razširil na vse socialne plasti, ki so si iz športnega uspeha obetale gmotne zaslužke in materialno gotovost za sicer ne prav udobno življenje, je staro pojmovanje športa zašlo v veliko krizo.
Sedaj so olimpijske igre "open" in na le-teh lahko nastopajo (v večini športov, izjema je le kolesarstvo, in zakaj mi ni znano) tudi največji svetovni profesionalci. Vsi površni "pu-
risti" so ob tem zagnali vik in krik, češ kaj pa naj počne na olimpijskih igrah Michael Jordan ali Boris Becker skupaj z ljudmi, ki zaslužijo ogromno manj na leto kot oni in za katere so olimpijske igre edina priložnost, da se pokažejo svetu in da iz njihovega športa nekaj iztržijo za 'bodočnost?
Če upoštevamo dejstvo, ki so ga poudarili že mnogi komentatorji, da je prav tekmovanje vrhunskih športnikov pravo merilo za veljavo vseh ostalih (košarka je najočitnejši primer) in da je prisotnost najbolj popularnih atletov določene panoge tudi največja možnost propagande za panogo samo, je, po mojem, upoštevati še drugo dejstvo, ki jo je malokdo zasledil. Kariera profesionalcev gotovo ne odvisi od olimpijskih iger: Stefan Edberg je izpadel v prvem kolu teniškega turnirja. In kaj potem? Samo z nekaterimi ekshibicijskimi nastopi bi si lahko rešil svoje življenjske probleme za nekaj let naprej. Magic Johnson in Michael Jordan zares ne potrebujeta nastopa na OI, da se predstavita svetu.
In torej, kdo bolje od teh tekmovalcev pooseblja vrednote, ki jih je hotel baron De Coubertin uvesti za OI? Oni so edini, ki si lahko privoščijo luksus, da tekmujejo v pravem duhu fair-pla-ya. Ostali morajo zmagati, če hočejo jutri živeti. In zato goltajo tablete na vso moč, da bi bili najboljši, tudi za ceno lastnega zdravja. Profesionalec pride dva tedna na odmor, zaigra in če zmaga, je vse v redu, če ne, ni težav, vidi prijatelje iz vsega sveta in spozna nove, se zabava.
Kdo je torej dandanes večji amater na OI od največjega profesionalca?
SERGIO TAVČAR
DOPING: ABSTINENCA
Michele Verdier, glasnica Mednarodnega olimpijskega odbora je sporočila, da komisija, ki pregleduje če so tekmovalci jemali poživila, že peti dan zaporedoma ni našla nobenega pozitivnega primera.
Med tistimi, ki so jih včeraj dali na preizkus je bil tudi sin španske kraljevske dvojice, princ Felipe de Bor-bon, ki v španski reprezentanci jadra v razredu soling. Za pregled pa ga niso izbrali, ker bi bil sumljiv, ampak ga je določil žreb. Ta pa ne loči med rdečo in modro krvjo.
ZDROBLJENE SANJE
»Motiti se je človeško« si je gOtovo mislil vodja francoske reprezentance Serge Bord, ko je ugotovil, da je pozabil prijaviti za barve svoje države odličnega sprinterja Bruna Marie-Rosea. Ta je bil med drugim član francoske štafete 4x100 m, ko je leta 1989 postavila svetovni rekord. Ko je predvčerajšnjim prispel v olimpijsko naselje so mu povedali, da ga ni na seznamu udeležencev. Bord mu je izrekel sicer svojo »mea culpa«, kar pa stvari ni bistveno spremenilo. »Zaradi človeške neodgovornosti so se mi zdrobile sanje« je dejal nesrečni sprinter in se preselil med gledalce.
REKLAMA IN MEDALJE
Če se kaj ne bo spremenijo, vsaj polovica ameriške sanjske košarkarske ekipe ne bo stopila na oder zmagovalcev, ko bo - v to nihče ne dvomi - osvojila zlato kolajno. Podjetje Ree-bok, ki izdeluje športno obutev je na-
mreč podpisalo z ameriško reprezentanco pogodbo v višini štirih milijonov dolarjev, po kateri pa morajo reprezentanti nositi drese z njegovimi reklamnimi napisi, ko stopijo na oder zmagovalcev. Polovica ameriških košarkarskih reprezentantov pa je že pred tem podpisala osebne pogodbe s konkurenčnim podjetjem Nike in bi seveda izgubili lep kupček dolarjev, če bi se v ključnem trenutku pojavili na ekranih v konkurenčnih dresih.
Rešiti ves zaplet tako, da bi bil volk sit in koza cela bo zelo težko. Če bo vlogo volka odigral Reebok ali Nike bomo pa še videli.
ŠPORT BREZ ŽENSK
V nekaterih srednjevzhodnih državah se ženske ne smejo športno udejstvovati. Zato se tudi ne morejo (in ne smejo) udeleževati olimpijskih iger. Dovoljeno jim je torej le rojevati bodoče olimpijce, če so, seveda, moškega spola. V Barceloni zbrane časnikarje je zato zanimalo, zakaj Mednarodni olimpijski odbor ne podvzame takih ukrepoev, kot jih je proti Južni Afriki, ko je ta imela uzakonjeno rasno razlikovanje. Odgovor olimpijskega vrha je bil tak: v primeri J.Afrike je bil vzrok politične narave, na Srednjem Vzhodu pa so razlogi verski, v katere se MOO ne vtika.
No, pa kaj: račun bodo itak plačale samo ženske.
DO KASNE STAROSTI
Predsednik Mednarodne atletske zveze Primo Nebiolo je odločno zavrnil predlog, po katerem bi določili za sodelovanje na olimpijskih igrah za atlete starostne omejitve.
Seniorji, nobenega strahu, torej. Če le zmorete.
Magic Johnson
■■v v
v srediscu pozornosti
BARCELONA - Na sloviti »Ram-bli« se »slavni« počutijo kot doma. Magic Johnson je seveda bil v žarišču splošne pozornosti med popoldanskim sprehodom, ki si ga je privoščil kot navaden turist, ko je izvedel, da zaradi lažje poškodbe kolena ne bo nastopil v tekmi proti Nemčiji in s tem že spet potrdil pravilo, da tudi zlo nosi dobro v sebi.
Tu ga vidimo med špalirjem privržencem s šopkom rožic v rokah, kot da bi ne bil košarkarski »orjak«, a prikupna lepotička...
Zaradi stečaja Verone Hellas
Včeraj aretirali Ambrogia Ferraria
VERONA — Večraj se je finančnim stražnikom predstavil Ambrogio Fer-rario, 45 let, iz Desia (Milan), ki ga je policija iskala zaradi stečaja Verone Hellas.
Kot je znano, je bil Ferrario od junija do novembra 1990 pooblaščeni upr-vitelj pri tem društvu. Ferraria tožijo, da je ponaredil letno bilanco junija leta 1990.
Zdravstveno stanje Bianchija nespremenjeno
VERONA — Tudi včeraj se zdravstveno stanje nesrečnega nogometaša Verone VValterja Bianchija, ki je bil žrtev prometne nesreče, ni spremenilo. Nogometaš je še vedno v komi.
Zdrvniki pa so predvsem zaskrbljeni zaradi leve noge nesrečnega nogometaša.
Udinese najel Czachovvskega
VIDEM — Vodstvo Udineseja je včeraj javilo, da je najelo 25-letnega poljskega nogometaša Piotra Czac-howskega, člana Legie iz Varšave.
Czachowski ima tudi 35 nastopov z državno reprezentanco.
Turnir San Lorenze
V zadnjem kolu regularnega dela košarkarskega turnirja San Lorenzo si je ekipa Rimani z novo visoko zmago prislužila končno drugo mesto v skupini na račun glavnega favorita Silp. Z izidom 112:95 (5,5:1,5) je peterka, ki uvršča Golca (6 točk) in Polanca (18), slavila nad ekipo Di Piazza (Menardi 30). V drugi tekmi je Kristjan Arena (17 točk) krepko pripomogel svoji ekipi Ippodromo, da je z izidom 80:70 strla odpor moštva Minimarket (Del Pie-ro 20).
KONČNA LESTVICA SKUPINE A: 3 Kappa 24; Main 18; Murri 10; Ippodromo 12,5; Minimarket 5,5. KONČNA LESTVICA SKUPINE B: Vip 21; Rimani 18,5; Silp 17; Sinesis 7,5; Di Piazza 6.
DANAŠNJI SPORED: 18.15: finale za 7. mesto: Ippodromo (Arena, Tom-masini) - Sinesis (Avramidis, Laudano); 19.45: polfinale: 3 Kappa (Tonut, Scabi-ni) - Rimani (Golc, Polanec); ob 21.15: polfinale: Vip (Crisma, Civardi, Samec, Tul, Pozzecco) - Main (Trimboli, Persi-co). (VJ)
Obalna nogometna prvoligaša pred novo sezono
Več prijateljskih tekem
KOPER — Obalna prvoligaša nadaljujeta s prijateljskimi tekmami v okviru priprav za novo prvenstvo.
Belvedur Izola je prvo tekmo odigrala v Krvavem potoku s kozinskim Jadranom in zmagala s 3:0. Zadetke so dosegli Nikčevič, Novak in Velikov-ski. Koper je pred dnevi igral na Boni-fiki s hrvaškim prvoligašem 2:2, v nedeljo pa 0:0 s sežanskim Tabor Jadranom.
Če je bila tekma s Taborom povprečna, je bila z Istro obetavna, zadetke pa so dosegli Bečaj in Mekič za Koper ter Kneževič in Jugoplla za Istro. (Kreft)
Okrepitev za Koprčanke
KOPER Odbojkarice Koper Cimosa, ki jih jeseni čaka nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev, se bodo občutno okrepile.
Iz Maribora prihajata dvojčici Vesna in Petra Blažič, standardni igralki prve šesterke Palome in državne rep-
rezentance. Tretja novinka, ki pa je povratnica, je Manuela Zah tila, prav tako državna reprezentantka, ki pa je pred letom dni zapustila Koper in se preselila v Zagreb, kjer je igrala za tamkajšnjo Mladostjo. (Kreft)
F. Ruzzier prvi
Pred dnevi se je v kraju S. Marcello v Markah odvijal »1. memorial F. Pi-ombetti« v hoji. Za naraščajnike je bila na sporedu razdalja na 3 km, medtem ko so člani tekmovali na 10 km. V mlajši kategoriji je na startu bil tudi borovec Goran Ruzzier, ki je v končnem sprintu osvojil zelo dobro drugo mesto v času osebnega rekorda 17'54". Med člani pa je startal na daljši progi naš hitrohodec Fabio Ruzzier, ki je po izredno taktični tekmi (predvsem zaradi hude vročine in vlage) zadnji kilometer močno potegnil ter zmagal z 20" prednosti pred klubskim tovarišem Vitellijem ter članom Liber-tasa iz Vidma Giamogantejem.
konjske dirke - konjske dirke
Manco Los (skupina 2) bo skušal v Montegiorgiu ponoviti uspeh s podobne tekme. Njegov najnevarnejši tekmec pa utegne biti McKoy Del Pino (skupina X), omeniti velja pa tudi Inter Nosa (skupina 1), ki je na zadnji dirki imel dokajšnjo smolo.
V	Montegiorgiu bo Luimar (skupina X) sicer startal s poslednjo številko, toda ima vrelike možnosti za zmago. Paziti pa bo moral na Momo D' Alma (skupina 1). Nevaren pa utegne biti tudi Godwin Or (skupina 2).
V	Montecatiniju je naš favorit Gralumut (skupina 2), saj je trenutno v dokaj dobri formi. Od skupine X bi omenili Gracefula, od skupine 1 pa Madison Sguarea.
Odločno najmočnejši od konkurence v Tarentu je Frankie Lucas (skupina 2). Od skupine X naj omenimo Fleurja Pana, od skupine 1 pa Iridia Bella.
Eudosso (skupina 2) starta v Follo-nici kot favorit. Dobre možnosti za
uspeh pa imata še Minni del Lupo (skupina X) in Lafitte (skupina 1).
V Trevisu je naš favorit Linaro CM (skupina 1), od skupine X naj omenimo Lavino D' Asti, od skupine 2 pa Jardo Sol.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 19 Mirto KS, št. 21 Mauna Kea, št. 22 Melody D’ As-sia.
Za sistemiste: št. 13 Ircoz, št. 15 Garmish, št. 18 Eclair.
1. — prvi	2
drugi	X
2. — prvi	X
drugi	1
3. — prvi	2
drugi	X
4. — prvi	2
drugi	X
5. — prvi	2
drugi	X
6. — prvi	1
drugi	X
Pri smučarskem klubu Brdina že mislijo na novo sezono
Na Molltalerju so junija in julija vadili trikrat
Čeprav je to čas poletnih športov, jadranja, veslanja, člani smučarskega kluba Brdina že mislijo na mesece, ko bodo tudi oni na vrsti, da pokažejo svoje znanje. Prav zato redno nadaljujejo s pripravami na novo sezono. Po predstavitvi programa, ki je bila v prvi polovici junija, so se tekmovalci redno udeleževali suhih treningov, ki jih je vodil prof. Jani Žiberna iz Sežane. Treningi so v tem obdobju bili precej sproščeni in nenaporni ter so služili predvsem za ohranjanje kondicije in moči za priprave na snegu, na triti-sočakih. Te priprave sta vodila potrjena demonstratorja Dušan Videmšek in Boštjan Gašperšič.
Z delom na snegu so pri Brdini začeli že v zadnjem tednu junija na ledeniku Molltalerja, kamor so se podali še dvakrat, od 9. do 12. in od 24. do 27. julija. Mladinci so že imeli tehnične vaje med količki, pionirji pa so nadaljevali s šolanjem posameznih likov.
Po mnenju bodisi trenerjev kot tekmovalcev so bili omenjeni trije treningi zelo koristni, saj so bile snežne razmere še vedno zelo dobre.
S tem je bil tako izpolnjen program poletnega dela. Na sneg se bodo znova podali septembra, a že okrog 20. avgusta bodo nadaljevali s suhimi treningi.
Perspektivni Erik Picclni z demonstratorjem Boštjanom Gašperšičem
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLJ (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1"*-Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Tax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 l[r-ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 '• beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja P0;0!' matu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežel Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLlEb Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. M°n' tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugm dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije J Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel-' fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske