3-2008 76 novice in obvestila Skupni cilj − g rmada Ob 18. nočnem pohodu No, pa gremo. Že večkrat smo šli ponoči na Grmado. Na nočni pohod. Letos veter že prav toplo veje, v zraku se čuti vonj pomla- di, pa vendar smo sredi januarja. Rokavic ni treba, kape tudi ne. Nekatere hiše v Polhovem Grad- cu mečejo v temo snope svetlo- be. Že smo v gozdu. Spodaj buči B o ž n a ; d o l g o d e ž e v j e j o j e n a p r a - vilo glasno, da se njeno šumenje močno meša med človeške gla- sove. Stopinje se prilegajo meh- ki stezi nad Pratkarjem; čuti se, da se je zemlja že znebila zmr- zlega oklepa. − Ob tem človek ne ve, ali bi bil vesel ali ne. Toplo- ta človeku dobro dene, a ta le ni prava. Zdaj bi vendar moral biti mraz in sneg, veter bi moral po- metati okrog hiš in bele planja- ve bi morale biti prepredene s smučinami. Kaj neki le počne- mo s to materjo Zemljo, da nam bo kmalu vzela letne čase?! Saj se bosta menjavala le vročina in dež. Kje bo tisto čakanje pomla- di, ko človek nenadoma začuti, da poleg črno-bele zimske sli- ke narava rojeva tudi pomladno rožasto pokrajino, in jo težko pričakuje? Saj bodo rože kmalu cvetele vso zimo. Luna je bredla z rahlo meglico po nebu; njena svetloba je bila močna in sence na tleh so bile prav razločno vidne. Na sve- tlem nebu so se kazali črnikasti obrisi vej dreves in risali oblike raznih vrst. Nad njimi pa se je bočilo nebo s pahljačasto raz- prostrtimi oblaki; kot da bi sli- kar nekajkrat potegnil s čopi- čem sem in tja. Za nami je prišla tiha skupina, pozdravljali smo z »dober večer«, in še druga. Ta je bila bolj veseljaško razpolože- na. Nekdo je celo zavriskal. Do- bre volje smo bili, čeprav se je bilo treba na ozkem delu steze kar naprej umikati. Kmalu smo prišli do doma polhograjskega planinskega društva. Zgradili so ga v zavetju gozda; za dru- žabno prijateljevanje, za smeh, za skupna srečanja. Ravno prav je odmaknjen od vaških oči. To- krat so pred njim zakurili ogenj, da je prijetno grel. Kako je člo- vek razpet med tem, kar je da- nes, kar mu ponuja današnji čas, in tistim, kar nosi iz davni- ne!? Kako rad sili tudi v svojo prvobitnost! V skupnost, pa naj bodo to enako misleči, isto za- nimanje, skupen cilj, ki je včasih samo ob istem času doseči vrh nekega hriba ali pa se zbrati ob toploti, ob ognju. Ogenj pa ni samo toplota, je tudi dinamika, preustvarjanje, konec koncev je porodil civilizacijo. In ukro- čen v naravi človeka pritegne še z večjo močjo; kar sili ga, da bi med njegovo žarečo žerjavico vrgel kak plod zemlje, krompir, kostanj, ga potem izbezal iz nje in ponudil drugemu v slastni užitek. Mar ni to ostanek pra- davnega življenja v naravi, prvo- tnega istovetenja z njo? V delu Polhograjske doline pod Babno Goro se je nabirala me- gla. Prišli smo do odcepa, pri ka- terem pot zavije strmo po seno- žeti. Vedno znova ugotavljamo, kako je tukaj lepo. Košenino, ki je že dolgo nihče ne kosi, so ob- dajali precej veliki borovci z le- pimi krošnjami blagih oblik. Na naši levi so bili ostanki praproti, posamezna polomljena stebla so ostro bodla iz poležane trave. Tam je človek skrit, varno obdan z zavetnim gozdom in mehkobo trave, in najbrž je to tisti prijetni občutek naravne lepote. Še ne- kaj korakov čez korenine, ki so silile iz zemlje, in že smo bili na sedlu. Odprl se je pogled na po- samezna človeška gnezdeca v Ljubljanski kotlini. Luči glavne- ga mesta so migotale in se pone- kod strnjeno družile v podolgo- vate svetlobne črte. Na Sorškem polju se je nabirala rahla megli- časta koprena, nad katero so se belkasto dvigovale Kamniško- Savinjske Alpe. Lunina svečava jih je skoraj približala in naredi- la nekam nadzemske, plavajoče v zraku. Na levi pa se je prika- zala Grmada. Premikajoče lučke na njej so spominjale na mige- tanje poletnih kresnic po noč- nih travnikih. Ta dan je bilo na njej pravo mravljišče. Tako je bilo tudi okoli nas. Steza je bila polna, ljudje so nas prehitevali; pozdravljali smo se, včasih pa je kdo molče hušknil mimo; v temi ga je bilo čutiti skoraj kot senco. Med moškimi in ženskimi gla- sovi so se kdaj pa kdaj zaslišali tudi mehki, otroško nežni. Hitro Na novo zgrajeni dom Planinskega društva Blagajana na Ravneku pod Grmado 77 3-2008 novice in obvestila copotanje po tleh in zadihano sopenje sta kazala, da so med nami tudi zvesti človeški spre- mljevalci. Velike razdrapane skalnate gmote so se začele zgri- njati nad nami; v nočni svetlobi so dobile skoraj grozeče oblike. Še malo in bili smo na vrhu. Kaj človeku prinese tak pohod? Mu olajša vsakdanjik, vsaj za nekaj časa odpihne prah vsakdanjih skrbi in preusmeri misli kot ta- krat, ko po skalovju blodi sam s seboj? Seveda. Samote se človek ne naužije, sreča pa se s poseb- no skupno, pozitivno človeško naravnanostjo, z dobro voljo, veseljem, da si zunaj, v naravi, da se giblješ, da greš za skupnim ciljem. Tudi tak občutek je vča- sih potreben. Milka Bokal Jubilej Planinskega društva Trebnje Ko smo začeli, smo samo hodi- li v hribe, brez znanja in izku- šenj – le z veliko volje, z željo po odkrivanju in z radovedno- stjo, »kaj je tam gori«. Z leti so se nabrali izkušnje in spozna- nje, da brez znanja ne gre, zato smo opravili več tečajev za pla- ninske vodnike A- (lahke kopne ture), B- (zahtevne kopne ture) in D- (lažje snežne ture) katego- rije. Prvi izmed nas je opravil iz- pit že davnega leta 1978, nasle- dnja dva 1980, preostali smo se jim pridružili leta 1982 in 1986, najmlajša leta 2006. Nekaj jih je zaradi družinskih, službenih in drugih obveznosti prenehalo delovati. Tistih, ki skrbijo za or- ganizacijo in varno vodenje na- ših članov v prelepe slovenske gore, hribe, planine in doline, je ostalo za nekatere nesrečno, za druge srečno število 13. Tako smo v okviru naših izletov, ki so praviloma vsako tretjo ne- deljo v mesecu, večkrat pono- sno stali na našem očaku Trigla- vu, čakali na sončni vzhod pod Jalovcem, dihali s škrgami na Mont Blancu, bežali pred nevih- to in sodro z Ogradov, gazili do kolen in v megli iskali Matajur, občudovali čredo kozorogov na Lepem Špičju, plezali po feratah v Dolomitih, odkrivali samotno ter odmaknjeno Travnikovo do- lino, vonjali črno murko in se ogibali planikam pri vzponu na Plaski Kuk, pospravili vse zaloge v planinski koči na Kaninu, hra- nili planinske kavke na Stolu, se plazili in iskali duh preteklih ča- sov v kavernah pod Skalnico ali Sveto goro, stokrat prečkali reko Dragonjo … Ah, spomini. Vso lepoto narave, kako jo opa- zovati in se gibati v njej, skuša- mo prenesti na naše mlade čla- ne. V ok vir u planinskega k rožka na osnovni šoli jih na izletih in predavanjih učimo, kako se pra- vilno hodi, kaj obleči, obuti, kaj sodi v nahrbtnik, česa ne sme- mo početi itn. Zavedamo se, da brez podmladka naslednjih 30 let ne bomo praznovali. V društvu so vseskozi zelo ak- tivni tudi markacisti, ki skrbijo za približno 80 km označenih poti v občini Trebnje, za vpisno knjigo na Trebnem vrhu, poma- gajo pa tudi v meddruštvenih akcijah. Na Vrhtrebnjem smo si v še nedograjenem planinskem domu opremili prijetno sobo, kuhinjo in sanitarije. Vse to uporabljamo ob tradicionalnem zimskem in letnem pohodu na Vrhtrebnje, za občni zbor dru- štva, za izobraževanje in preda- vanja, za zaključek planinskega krožka, ob obiskih prijateljskih planinskih društev, ki pridejo na izlet v naše kraje. Okrogla obletnica začetka našega delo- vanja je dosegla vrhunec s slo- vesno prireditvijo, ki je bila v soboto, 26. 1. 2008, v Kulturnem domu Trebnje. Polno dvorano naših članov, planinskih prija- teljev in znancev so na zanimi- vi in domiselni sceni na odru navdušili: povezovalka progra- ma Maja Kos, recitatorka Stanka Zaletelj, Oktet Lipa, mladi pla- ninci iz osnovne šole Trebnje in podružnic Dol, Nemška vas, Šentlovrenc ter Dobrnič, Občin- ski pihalni orkester Trebnje, ne nazadnje pa tudi predsednik in vodniki našega društva. Uživa- li smo ob projekciji fotografij z naših izletov, ki sta jih pripravila Peter Rogelj in Simon Murn. Bil je lep večer, ki smo ga zaokrožili s sladkanjem ob velikanski tor- ti v Galaksiji. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste kakor koli pri- pomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Milojka Vitez