"   "                                                                                               1
i         Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                                                     ¦
i..........................................................i
Svetovni pridelek žita. Največ žita pri dola Amerika (severna in južna), potem Indija in Avstralija. Vse te države pa so zelo oddaljene. Vrhu tega je imela Avstralija zelo slabo žetev in tudi Indija radi vednih nemirov letos ne bo mogla izvažati žita. Ostane torej edina severna Amerika, ki ima menda 60 milijonov metrskih centov pšenice za izvoz. Južne države Amerike se zaradi pomajnjka-nja branijo izvoza. Daljna Azija (Kiaa in Japan) se preživlja dandanes večinoma s kruhom — in se bo obrnil tja izvoz žita iz Sibirije in Amerike. Nasproti temu pa imamo veliko večino držav v Evropi, ki nimajo zadosti živeža. Predvsem so to Angleška, ki potrebuje 50 milijonov meterskih centov žita, potem Francoska, Italija (kjer je bila letos suša), Nizozemska, Belgija, Švedska, Norveška, Švica, češka, Španija, Nemčija ter posebno še Nemška Avstrija. Od evropskih držav je izvažala žito predvsem Rusija. Danes pa je v takem neredu, da ne more prav nič oddati. Za izvoz imajo žita samo še Romunija, nekoliko Bolgarija, največ pa Jugoslavija. Povsod drugod gledajo s skrbjo v bodočnost glede prehrane, v Nemški Avstriji pričakujejo na jesen celo gladovanje. Edino Jugoslovani smo tako srečni, da lahko oddamo uekaj drugim. Pri tem moramo biti seveda previdni, ker je okoli nas suša na žitu ter bi sosedi tudi nas kmalu posušili, ko bi jim odprli meje1 Pa se čudijo nekateri, da imamo tako visoke cole na izvoz žita! Naj plačajo naše davke oni, ki se hvalijo z bogato industrijo ! Tudi s konkurenco banats-kega žita strašijo nekateri! Saj vendar to žito ne more delati konkurence nam Slovencem, ko ga z zlatom plačujejo in iščejo po celi Evropi.
Žitna trgovina v Novem Sadu je v krizi. Cene so visoke, zunanja tržišča so veliko cenejša nego naša. Čehoslovaška in Avstrija sta stornirali več zaključkov in kupili blago raje na Bolgarskem in v Romuniji, kjer je za 20% cenejše.
Tržne cene v Zagrebu. Pšenica 680 do 750, koruza 280 do 340, ječmen 340, oves 190 do 220, fižol 420 do 460 K za 100 kg; svinje 20 do 22 (žive teže), teleta 18 do 20 (žive teže), govedo 12 do 15 (žive teže), mast 34 do 36 K za 1  kg.