POROČILO O NOVIH ANTIČNIH NAJDBAH V PTUJU V letu 1949. je ptujski m uzej dobil nekaj novih stvari. Naše poročilo je napisano z namenom, da bi te slučajne najdbe ne izginile neznane in pozabljene v depoju in se pridružile mno­ žici predm etov, o k aterih danes žal nihče ne ve, k d aj, od kod in kako so prišli v m uzej, tako da zaradi pom anjkanja podatkov nim ajo prave — da ne rečemo nobene — vrednosti. Predm eti, o katerih bomo govorili, izvirajo v glavnem iz Zg. H ajdine, de­ loma pa 'tudi iz P tu ja samega oz. Vičave. » Ilajdinske najdbe Na zg. H ajdini najdeni predm eti pripadajo že znanem u an­ tičnem u grobišču ob Pragerski cesti. Paralelno ob te j cesti, in sicer tik n je na severu, je tekla antična cesta Poetovio — Celeia. Začetek grobišča ob tej cesti ni točno določen in prav tako ni še ugotovljeno, do kod sega grobišče na zapadu. Po dosedanjih po­ datkih imamo opraviti v glavnem z žarnim i grobovi, le na po­ bočju je bilo najdenih n ekaj skeletnih grobov. G robovi so se našli verjetno že na pare. 489/2, k je r je začel kopati graški m u­ zej. D atum tega izkopavanja ni znan in tudi o najdbah ne verno dosti. Isto velja za pare. 487, k je r je tudi kopal graški m uzej.1 P rva izkopavanja, o katerih imamo podatke, so se začela spo­ m ladi 1 . 1891. pod vodstvom Fr. F erka, ki je odkril nad 200 gro­ bov. Jeseni istega leta je prevzel izkopavanja antični kabinet Štajerskega deželnega m uzeja pod G urlittovim vodstvom in do konca leta 1895. je bilo odkopanih še okoli 2000 grobov.1 2 N ajdbe, dobljene pri teh izkopavanjih, ki so bila doslej naj več ja, so prišle v graški m uzej.3 Poslej so se vršila izkopavanja pod različnim i vodstvi na raznih m estih razsežnega, nad 1 km od vzhoda proti zahodu raz­ tezajočega se grobišča. Leta 1869. je kopalo ptujsko m uzejsko 1 Klemenc — Saria, Archeol. Karte von Jugosi. Blatt Ptuj, str. 60. 2 O. Fischbach, MhVSt XLIV, 1 896, 4s. ; F erk, MhVSt XLI, 1893, 226s. 3 Berichte d. Landesm useum s Graz, 1891, 36s in 39s; 1892, 34ss; 1893, 42s; 1894, 35s; 1895, 51s. 12 Arheološki vestnik 177 društvo pod vodstvom Fr. Ferka, ki je zopet odkril mnogo žga­ nih grobov in n ek aj nagrobnikov.4 F erk je kopal tudi leta 1908.5 6 Že okoli leta 1904. pa je ob gram oznici kopalo Zgodovinsko dru­ štvo M aribor,8 pozneje, dec. 1908 leta te r v letih 1909 in 1910, pa m ariborsko M uzejsko društvo.7 Leta 1911. so se vršila izkopava­ n ja ptujskega M uzejskega društva.8 N ajdbe žganih grobov so zabeležene še leta 1912, 1913 in 1937.9 K m etje so p ri obdelovanju polja tudi kasneje večkrat naleteli na grobove. N ajdbe v zgornjem odstavku om enjenih izkopavanj hrani deloma ptujski, deloma m ariborski m uzej. Med predm eti m o­ ramo omeniti predvsem veliko množino raznih glinastih posod in svetilk. D alje so tu steklene posode, fibule in zrcala, bronasto okovje in pozabiti ne smemo še nagrobnikov. Po nagrobnikih in po pridevkih je grobišče datirano v prvo in drugo stol. V novcih so zastopani cesarji poavgustejske dobe do H adrijana. * Klemenc — Saria, Archeol. K arte von Jugosl. Blatt Rogatec, str. 26s. 5 1 . c. str. 25. 6 Kovačič, ČZN I, 1904, 93s. 7 Rak, JfA III, 1909, I65ss; MZK 5. F. IX, 1910, 161,s. 8 Klemenc — Saria, Archeol. Karte von Jugosl. Blatt Rogatec, str. 27. 8 1 . c. str. 26s. Sl. 11 Sl. 12 Sl. 10 Sl. 18 Sl. 19 Med zadnjo vojno je leta 1944. kopal na naši nekropoli W. Schmid, iki je odpeljal gradivo v Graz. Podatki o tem izkopa­ vanju niso znani. Letošnji predm eti so bili slučajno najdeni na pare. 445/1 in 445/2. Na teh dveh parcelah že dalj časa kopljejo pesek in prav na robu obeh gramoznic k je r «e je pesek zaradi ta lje n ja snega začel udirati in krušiti, je že meseca ja n u a rja m uzejski usluž­ benec tov. J. G ojkovič opazil žarne grobove. N ekaj predm etov je takoj lahko vzel iz grobov, ostalo pa je pustil v zem lji in jih dvignil v začetku m aja, ko se je zem lja na robu znova odbru­ sila. Jeseni se je zopet pokazalo n ek aj grobov. Predm ete iz teh je dobil m uzej meseca novembra. Vsega skupaj je tov. G ojkovič našel 10 grobov. Od tega 7 na pare. 445/1 in 3 n ä pare. 445/2, ki leži nedaleč od prve v sm eri proti vodovodni stavbi ob cesti v Rače — Fram. Grobovi ležijo v strmem pobočju obeh gramoznic, k aterih profil kaže zgoraj 15 do 20 cm debelo plast humusa, ki ji do globine enega m etra in mestoma še več sledi plast drobnega proda. Pod tem se začne plast debelejšega proda. Grobovi se n a­ h ajajo v drugi plasti v globini od 0,50 do 1 m pod rušo. Medse­ bojne razdalje so različne, toda ne presegajo 5 m. K er predm eti niso bili odkriti na stratigrafski način, temveč odkopani iz pro­ fila, ne moremo trditi, da imamo opravka s celotnim grobnim inventarjem . G robni inventar 1. grob: Lonec (sl. 1) iz rdečerjave, dobro pečene in dobro prečiščene gline. Z unanja stran je bila rdečkasto uglajena. V ravno cino je 1,3 cm od spodnjega roba vdolbena široka, plitva kanelura, tako da zaradi te vglobitve n astaja noga v obliki prstana. Lonec je valjastosodaste oblike. Stena se zgoraj ostro lomi v vodoravno ramo. U stje je razvrnjeno, rob poševno n a­ vzven odrezan. Lonec je 'bil razbit na več kosov, zdaj je sestav­ ljen in deloma dopolnjen. Viš. 22,1 cm, prem er u stja 13,8 cm, prem er dna 18,8 cim Inv. št. 401. 2. grob: a) Lonec (sl. 2 in 2a) iz rjavočrne gline, močno me­ šane s peskom. Dno z nekoliko ojačenim robom je ravno. Lonec ima jajčaisto ovalno obliko in je po vsem zgornjem delu okra­ si. 12a in 18a Sl. 16 šen z grobimi poševnim i kaneluram i, narejenim i z nekim glav- ničastim instrum entom . J a ornam ent je na ram i presekan z vzporednimi vodoravnim i kaneluram i, ki so plitv e in slabo za­ črtane. U stje je močno navzven upognjeno, rob poševno navzven odrezan in na zunanji strani okrašen z močno kaneluro. Na no­ tra n ji strani u stja je kom aj opazna vdolbina za pokrov. Lonec je bil delan na prim itivnem lončarskem kolesu, k ar kažejo plitve poteze na uistju. Na n o tran ji strani pa so ostali močni sledovi gnetenja z roko. Lonec je restavriran. Viš. 18,5 cm, prem er ustja 14,7 cm, prem er d na 9 cm. Inv. št. 402. b) B alzam arij iz m odrozelenega stekla. P ri prebodu v vrat je tru p nekoliko zažet. Rob je odbit. Viš. 9 cm. Inv. št. 403. 3. grob: a) Skodelica (sl. 3 in 3a), te rra nigra. D obra sivočrna glina, mešana z drobno sljudo. Stožčasta, znotraj votla noga je ostro ločena od trupa, čigar spodnji del je izbočen. O stro ločen prehod v navpično gornjo steno je poudarjen s plastičnim re­ brom. Pod gladko odrezanim robom sta na zunanji strani dve plitvi vodoravni kaneluri. Na n o tran ji strani dna je sicer lepo izdelan žig v obliki podplata, a črke C. ATI (?) so slabo čitljive. Skodelica je domala nepoškodovana. Viš. 6 cm, prem er ustja 1 1 cm, prem er dna 5,7 cm. Inv. št. 404. b) Skodelica (sl. 4 in 4a), slaba provincialna im itacija terrae sig. D obro prečiščena svetlorjavkasto rum ena glina. Na zunanji in prav malo tudi na n o tran ji strani so vidni ostanki rdeče pre­ vleke. D no je spodaj rahlo usločeno. O krogla nizka noga je ostro ločena od tru p a posode, ki se dviga konično. O ster je tudi prehod v navznoter usločeno rame, ki v lepem loku preide v navzven razširjeni vrat. Rob je navznoter upognjen in zaokro­ žen. Skodelica je rasta vrirana. Viš. 6,4 cm, prem er u stja 11,8 cm, prem er dna 5 cm. Inv. št. 405. c) Bronasto okovje za pas in spona (sl. 5). O kovje sestoji iz več različnih delov. T vorijo ga votli gumbi polkroglaste oblike, od katerih im ajo 4 večji prem er 1,9 cm, 2 m anjša pa 1,1 cm, 2 okova čolničaste oblike s priostrenim i globoko k an d iran im i konci in dvema luknjicam a za pritrditev, dalje dva podolgovata nekoliko upognjena, dvodelna na sredi pregibna okova, ki sta ornam entirana s kom binacijo poševnih vodoravnih in navpič­ nih kanelur. O kova sta votla, na konceh profilirana in gumbasto zaključena. Eden je na koncu fragm entaran. Vsak del im a tri luknjice za zakovice, od katerih sta v celem ohranjeni samo dve. Dolž. li ,3 cm, šir. 1,2 cm. K okovju verjetno spada še deform iran kos, dolg 4,8 cm. Spona, sestoječa iz dveh delov kvadratne oblike. En del je na robu, k je r se spona zapenja, nekoliko navzven ukrivljen, medtem ko je drugi del spone na istem mestu lepo krožno zavit Sl. 22 a—d navznoter in ornam entiran z vertikalnim i, pravzaprav malce poševnimi črtam i, ki jih na sredi seka 7 horizontalnih kanelur. O stala površina je izdelana v predrti (prebiti) tehniki. Vsak del spone je bil p ritrje n z 8 zakovicami na enem in 8 na drugem koncu. Od teh jih je na enem delu ohranjenih 6 na drugem pa 2. Vel. spone: 10,5X5 cm. lav. št. 406 (okovje s spono). d) Fragm entirana igla, dolga 6 cm. Inv. št. 407. 4. grob: a) Vrč iz rdečkastorum ene gline (sl. 6). Nizka, na znotraj poševno proti rahlo usločenemu dnu odrezana noga. Zgornji del kroglastega tru p a je okrašen s trem i ozkimi, med seboj 2,4 oz. 2,8 cm odm aknjenim i k an d iran im i pasovi. Rama se boči v prav rahlem loku. Visok, ozek, cilindrični vrat je ostro ločen od ram ena. U stje je nekoliko širše in profilirano s trem i kaneluram i. Trakast, prav tako s trem i kaneluram i okrašen ročaj veže ramo z vratom nekoliko pod ustjem . Vrč je neznatno dopol­ njen. Viš. 30,5 cm, prem er ustja 6 cm, prem er dna 9,2 cm. Inv. št. 40S. b) O ljenka (sl. 7 in 7a) iz svetlorum enkastordeče gline, n a j­ enostavnejšega tipa svetilk, ki im ajo običajno žig. Naša oljenka nim a žiga, le m alenkostno vglobljeno dno je na robu profilirano z dvem a kaneluram a. Plastični obroček, ki loči diskus od ram ena, n a k a te ri so 3 k a n d ira n e plastične vzboklinice, ni zaključen v krog, tem več tečeta njegova konca d alje po precej dolgem v ratu in tvorita kanal, ki se na samem nosku okoli odp rtin e za sten j nekoliko razširi in zaključi v loku. Dolž. 8,7 cm, viš. 2,6 cm. Inv. št. 409. Sl. 24a c) Bronast m edicinski instrum ent (sl. 8). Dolg, v itek d ržaj je na eni strani odebeljen in nato konično zaključen, n a drugi strani pa n a jp re j rom basto sploščen, nato oblikovan v nekako lopatico podolgovate, listnate oblike. Dolž. 17,4 cm. Inv. št. 410. 5. grob: N ekoliko fragm entiran m ajhen pokrov (sl. 9) iz sivo- črne, s peskom m ešane gline. Ploščat, precej velik, dobro izde­ lan gumb.- Viš. 4,3 cm, prem er 7,2 cm. Inv. št. 411. D alje neznatni ostanki k ak ih treh različnih posod. N ekaterih črep in j so se držale kalcimirane kosti. 6. grob: Čaša gubanka (sl. 10 in 10a) iz dobro prečiščene rjavkastorum ene gline z ostanki rdečkastorjave prevleke. D no je ravno. Noga s poudarjenim spodnjim robom je precej uslo- cena. Spodnji del posode se stožčasto razširja. Visoka, strm a stena čaše je nagubana s 6 podolgovatim i vdolbinam i jajčaste oblike. Skoraj neopazni prebod stene v ram e je poudarjen samo s plitvo kaneluro. Tudi pod ustjem z zaokroženim robom je ka- nelura. ča ša je restavrirana in nekoliko deform irana. Viš. 95, cm prem er u stja 6,5X5,6 cm, prem er noge 2,6 cm. Inv. št. 412. 7. grob: a) Vrč iz svetlo rdečkastorum ene gline (sl. Ila). Nizka profilirana noga v obliki prstan^. Stena se v spodnjem de­ lu dviga močno poševno in km alu doseže n ajv ečji obseg, nato se polagoma oži, tako da je zgornji del hruškastega tru p a zelo strm, Razmeroma poudarjen je prehod v ozek, cilindričen vrat z razširjenim ustjem in poševno navzven odrezanim robom. Eno­ staven, trakast ročaj veže neizrazito ramo z vratom nekaj pod ustjem . Vrč je nepoškodovan. Višina 15,5 cm, prem er u stja 2,8 cm, prem er dna 5,8 cm. Inv. št. 413. b) Vrč (sl. llib). Po barvi in obliki docela podoben zgornje­ mu, le m anjši. Višina 19,5 cm, prem er u stja 3,9 cm, prem er dna 6,2 cm. Inv. št. 414. c) Lonec (sl. 12 in 12a) iz rjavo pečene prečiščene porozne gline. Skoraj ravno dno. Noga zabrisano p reh aja v strm o steno tru p a jajčaste oblike. Rama ni poudarjena. Stožčast v rat im a tri plitve, zelo široke kanelure, tako da je stopničast. U stje je ne­ koliko razširjeno, rob navzven upognjen in zaokrožen. T rup je ornam entiran z gostimi paralelnim i vrstam i kvadratnih, v zgor­ njih vrstah že skoraj trikotnih vtisov. Izgleda, da je ornam ent, ki ni docela enakom eren, delan na roko. Višina 20,4 cm, prem er u stja 10,5 cm, prem er dna 9,2 cm. Inv. št. 416. d) Bronasta fibula na pero (sl. 13 in 13a). Na locnju sta 2 bikonični gumbasti odebeljenji, na nogi pa trikoten izrez. Igla je fragm entirana in tudi noga nekoliko. D olžina 11,7 cm, višina 4 cm. Inv. št. 421. e) Bronasta fibula (sl. 14). Slična zgornji, le da im a na loc­ n ju eno samo odebeljenje, a na nogi nim a izreza. P recej m anjša je. Igla je fragm entirana. Dolž. 4,5 cm, viš. 1,7 om. Inv. št. 422. f) Fragm enti bronastega ogledala. O hranjenih je toliko, da se dà določiti prem er, ki je znašal 11,5 cm. Na obodu so na gosto razvrščene luknjice s prem erom 0,2 cm. N a spodnji strani so se nekaterih fragm entov držali ostanki lesa. Inv. št. 451. N eposredno tìb grobu in nad njim so se našle črepinje vsaj 4 posod in dveh oljenk. Inv. št. 427. To dejstvo dopušča domnevo, da je bil grob prekopan. 8. grob: a) Lonček (sl. 15) iz rjavordeče pečene, dobro p re­ čiščene gline z ostanki prevleke. Ravno dno im a poudarjen rob. Razmeroma visoka noga polagoma p reh aja v precej strm e stene. N ajvečji obseg doseže stena približno na sredi višine. G ornji del stene je malone navpičen. Strmo ramo loči od tru p a ozka plitva SI. 24b stena preide v ustje, ki je močno navzven upognjeno in ima zaokrožen navzdol zavihan rob. Pod ustjem na n o tran ji strani je kanelura, 3 ozke, plitve, zabrisane kanelure tečejo znotraj posode okoli dna. Rob je nekoliko poškodovan. Viš. 4 cm, prem er u stja 19,5 cm, prem er dna 8,6 cm. Inv. št. 418. 9. grob : a) Skodelica (sl. 17 in 17a) — te rra nigra. D obra sivo- črna glina, m ešana z drobno sljudo. Dno je nekoliko izbočeno na zunanjo stran. Stožčasta noga v obliki prstana je visoka 0,8 cm. Spodnji del tru p a je izbočen. Prehod v skoraj navpično gornjo steno je poudarjen s plastičnim rebrom , ki je na spodnji, širši strani k a n d ira n o . Rob je stanjšan in gladko odrezan. Skodelica kanelura. Med ramo in vratom z razširjenim ustjem je brazda. Rob je stanjšan. Lonček je sestavljen in delno dopolnjen. Višina 9,6 cm, prem er ustja 7,2 cm, prem er dna 3,3 cm. Inv. št. 417. b) K rožnik (sl. 16). Temnosivo pečena glina z bleščečečrno delno poškodovano prevleko. Ravno dno ima nogo v obliki p rsta­ na, ki je navznoter nekoliko poševno odrezana. Lepo izbočena je m alenkostno dopolnjena. Višina 6 cm, prem er u stja 11,3 cm, prem er dna 5,2 cm. Inv. št. 419. b) Žara (sl. 18) iz črnosive, mestoma rjavkaste, močno po­ rozne, nekoliko s peskom mešane gline. Rahlo usločeno dno ima na zunanji strani odtis paralelnih, neenakom erno razvrščenih in neenakom erno debelih črt (od deske). Na sredi lonca so ti odtisi tanjši. Noga neopazno p reh aja v tru p jajčaste oblike. Poševna, od tru p a neizrazito ločena ram a preide v nizek vrat, ta pa v razvnnjeno u stje z navzven upognjenim in zaokroženim robom. Posoda je sicer delana na lončarskem kolesu, toda na no­ tra n ji strani ima dobro vidne sledove ročne obdelave. Posoda je sestavljena in delno dopolnjena. Višina 24 cm, prem er ustja 18.2 cm, prem er dna 11,3 cm. Inv. št. 420. c) Bronasto okovje za pas in spona p rav take oblike k ak o r okovje in spona v grobu št. 3, le da je prvo mnogo bolje ohra­ njeno. inv. št. 423. d) T rije fragm entirani žeblji z okroglo glavico in k v ad rat­ nim presekom. D olžina od 0,5 do 4 em, prem er glavice od 0,9 do 1,9 cm. Inv. št. 424 in 425. e) Fragm entiran balzam arij iz m odrozelenega stekla. O hra­ njen je spodnji del v dolžini 3 cm. Inv. št. 426. 10. grob: Vrč (sl. 19 in 19a). R javkastordeča glina z ostanki prevleke. V rahlo usločeno dno je 0,4 cm od roba vglobljena raz­ m erom a široka kanelura. 1.3 cm visoka, cilindrična noga. Od 4 noge ostro ločena stena se dviga precej strm o in v močni iz­ bočenosti preide v zgornji del. Prehod v ramo je poudarjen z m ajhnim sedelcem. Rama v loku p reh aja v ozek, ne ravno visok vrat. U stje je razširjeno in na eni strani oblikovano v livček. Ročaji veže vrat tesno pod ustjem s trupom tik pod ramo. Ročaj je dopolnjen in ni gotovo, če je bil kaneliran. Višina 16.2 cm, prem er u stja 3,7X3,9 cm, prem er dna 5,5 cm. Inv. št. 415. Vrč je bil n ajden čisto osam ljen. V bližini n i bilo nobenih sledov kake druge posode ali kakega drugega predm eta. Pokrit je bil s tanko ploščico iz škrilavca. Inventar obsega, kot je razvidno iz gornjega opisa, v glav­ nem keram iko. Znanstvena obdelava našega m ateriala je mogoča le v sklopu obdelave gradiva, ki so ga dala vsa dosedanja iz­ kopavanja, ali pa — k ar bi bilo vsekakor b o lje — v zvezi z gradivom, ki bi ga prineslo sistem atično o d kritje celotnega" gro­ bišča. Grobišče je tako razsežno, da gotovo zajem a dobo nekaj stoletij, in bi pregled čez celoten grobni inventar utegnil v pre­ cejšnji m eri razjasniti med drugim nekatera v prašanja glede razvoja in datacije naše provincialne rim ske keram ike. D oslej je grobišče, kot smo že zgoraj omenili, datirano v 1. in 2. stol. naše ere. Večina naših predm etov — tako posode kakor obe fibuli — to datacijo le p o irju jejp . Iz kasnejšega časa pa bi utegnil biti lonec sl. 2 in 2a iz drugega groba, ki kaže dosti podobnosti s slovanskim i lonci. V sekakor bi zgolj na podlagi te neznatne slučajne n ajd b e vsako razširjan je dosedanje datacije v kasnejšo dobo ne bilo več kot drzna hipoteza. P rav ta lonec — toda nikdar ne sam — bi m orda n ek aj pom enil tudi pri re­ ševanju v p rašan ja o lončarski trad iciji p ri nas in o vplivu rim ske Sl. 24c provincialne keram ike na kasnejšo slovansko in s tem posredno pom agal razjasniti nastanek slovanske keram ike. P tujske in vičavske najdbe D ne 26. aprila 1949 je bil p ri odstranjevanju ruševin v Lackovi ulici, pare. KO P tu j 73, m ed kupom kam enja slučajno odkrit torso stoječe gole moške figure. Učenci v gospodarstvu so ga tak o j prenesli v m uzej, k je r je vpisan v lapidarijskem in v en tarju pod številko 434. Torso dokazuje m ojstrsko roko veščega k ip a rja in spada gotovo m ed n ajb o ljša rim ska kiparska dela ne samo v ptujskem , am pak sploh v slovenskih m uzejih. Torso zasluži podrobnejšo obdelavo in je na tem m estu om enjen le zaradi celotnega pregleda letošnjih pridobitev. (Sl. 24 a—c.) Enako bo treba posebej obdelati fragm ent rim skega spo­ m enika, ki ga je letos v ma ju tov. G ojkovič našel m ed kam ni, ki so bili p rip eljan i iz ruševin m inoritske cerkve in prip rav ljen i za zidanje ograje ob vznožju grajskega pobočja. Na sprednji strani kam na je deloma ohranjen napis. Inv. št. 484. Na istem kupu kam enja je bil n ajden še en fragm ent, ki verjetno pripada vrhnjem u delu kakega nagrobnika z volutnim okvirom. Inv. št. 485. V začetku ju n ija je bil m uzej obveščen, da so n a Vičavi, pare. 375, p ri kopanju peska za zidanje nove hiše naleteli na rim ske ostanke. M uzej se je za to o d k ritje zanimal, vendar se izkopavanja iz različnih vzrokov niso m ogla začeti. Zadovoljiti smo se m orali z golo konstatacijo nove arheološke točke, doku­ m entirane s tem, k a r se je v jam i našlo. N a dnu 2,20 m dolge in prav toliko široke te r 1,70 m globoke jam e so se v dolžini 1,80 m videli ostanki zidu, ki se je očitno še n adaljeval v zapadni smeri, k je r zem lja ni bila več izkopana. Zid je bil širok — ko­ likor se je dalo izm eriti — 40 cm, ni pa izključeno, da je bil širši. Zidan je bil iz velikih, z m alto zvezanih kam nov z ob­ tolčenim i robovi. Južno od zidu je bil še delno ohranjen tlak iz velikih opek kvadratne oblike. Severno od zidu in v severnem kotu tudi nad zidom se je našel sip opeke. V janji, k atere severno- vzhodni profil kaže slika 20, se je našlo dosti črepinj, nekaj ostankov steklenih posod, bronast okov, dalje ostanki ometa rum enkastobele ozirom a karm inastordeče barve (največji frag­ ment, na katerem sta kom binirani obe barvi, m eri 8,5 X 6 cm), živalske kosti in lupine školjk. R estavrirana je ena sam a posoda (sl. 21), ki je im ela ohra­ njeno dno in toliko drugih predm etov, da se je dal rekonstru­ irati celoten profil zelo plitve sklede ozirom a k rožnika iz čiste svetlordeče pečene gline z nizko nogo im kaneluro n a rahlo usločenem dnu, z zelo položno se dvigajočo, rahlo izbočeno steno, katere rob je nekoliko odebeljen in navzven zavihan. Višina 5,7 cm, prem er dna 9,5 cm, prem er u stja 18 cm. Inv. št. 448. O stale črepinje so najrazličnejše, vendar domala vse p ri­ padajo preprostem u hišnem u posodju za vsakdanjo rabo. Med njim i je največ fragm entov amfor, velikih in m ajhnih loncev, skodel, skled itd. G lina je zdaj bolje zdaj slabše prečiščena, večkrat močno m ešana s peskom. Tudi pečena je različno. N ekaj posod je svetlordeče ozirom a rum enordeče barve, druge zopet so svetlosive; tudi črnkas tosi vih in rjavosivih ne m anjka. Izde­ lane so na lončarskem kolesu, en sam fragm ent im a tudi sledove obdelave z roko. Med najprep ro stejšo keram iko so zanim ivi štirje fragm enti ustij (sl. 22 abcd), ki močno spom injajo na slovanske posode. Vsi štirje im ajo močno razvrnjeno ustje in na različen način bolj Sl. 24d ali m anj odebeljen rob. Fragm ent a) je zunaj tem nordeokasto- rjave, znotraj rdeče barve. G lina je m ešana s peskom. Fragm ent je na zunanji strani okrašen z navpičnim i plitvim i potezami, narejenim i z m etličastim instrum entom . Velikost 8,5 X 4,8 cm. Fragm ent b) je iz svetlo rjavo rdečk aste gline, mešane s peskom. N eornam entiran. Velikost 8,5X8 cm. Fragm ent c) je zunaj rjavkastordeče, znotraj tem norjave barve. O rnam ent je se­ stavljen iiz vertikalnih, horizontalnih in poševnih črt. Velikost 15,6X 8,2 cm. Fragm ent d) je tem nordečkastorjave barve, glina je m ešana s peskom, zunanja stran je ornam entirana s plitvim i kaneluram i, potegnjenim i k obliki prepletene valovnice. Velikost 9,8 X 5,8 cm. Inv. št. 429—452, Tehnična sorodnost s slovansko izdelavo loncev kaže frag- m entirano dno iz sivo pečene s peskom m ešane gline, ki je znotraj gladko, na zunanji stran i p a im a vtisnjenih mtnogo pe­ ščenih drobcev, k ar kaže n a to, da je bila podloga, na katero ga je lončar postavil, posuta s peskom. Inv. št. 433. O stankov boljših posod se ni ohranilo skoraj nič. N iti im i­ tacije terrae sig. ni bilo, razen neznatnega fragm enta z zaokro­ ženim, nekoliko stanjšanim robom, pod katerim sta n a 'zunanji strani dve kaneluri, ena tik pod njim , druga pa 1,7 cm pod prvo. Velikost 4,7 X 7 cm. Inv. št. 435. Slaba provincialna im itacija terrae nigrae je zastopana v močno fragm entiranem dnu neke posode z nogo v obliki prstana. Na n o tran ji stran i dna je v sredini okrogla vzboklina in okoli n je n ek aj koncentričnih k ro ­ gov iz k ratk ih poševnih vrezov. Velikost 11 X 10,2 cmj. Inv. št. 434. Stekleni fragm enti p ripadajo dvem a posodama. Od ene je ohranjen slabo izdelan ročaj s široko navpično kaneluro. Bronast okov (sl. 23) ima skoraj kvadratno osnovno ploskev. Na zgornji strani je obokasto dvignjen nastavek z luknjo. Ve­ likost 2,3 X 2,5 cm, višina 1,6 cm. Vse popisane najdbe, tako ostanki zidu, tlaka, ometa, po­ sodja itd., govorijo za to, da imamo opravka z rim sko hišo, ki je po vsej verjetnosti im ela skrom no gospodinjstvo. N atančnejša datacija zaradi m aloštevilnih najdb, pravzaprav samih frag­ mentov, ni m\ogoča. Vendar bi m orda iz obilice grobe, preproste keram ike, iz om enjenih profilov in iz pom anjkanja finega po­ sodja smeli sklepati n a kasnejšo dobo. P oudariti pa je treba, da je naša slika o te j novi arheološki najd b i nujno nepopolna, k er ne vemo, k a j zem lja še skriva, saj ne poznamo niti tlorisa hiše, niti n e vemo točno, k je je stala. N a koncu n aj omenim še nekaj novih arheoloških ugoto­ vitev, ki sicer niso prinesla m uzeju arheološkega gradiva, so pa važna za topografijo ptujske okolice. Tov. G ojkovič je ob za­ padni steni prvega m itreja na Sp. H ajdini našel 6 skeletnih grobov brez pridatkov, ki so verjetn o rim ski. Ekipa A rheološke sekcije, ki je pod vodstvom univ. prof. dr. Korošca kopala na severnem; grajskem pobočju, je raziskovala tudi ptujsko okolico in našla ostanke rim skega vodovoda, o katerem poroča članek Jaroslava Šašla in Staneta Pahiča. RECENT ANTIQUE FINDINGS AT PTUJ In the w ell-know n burying plaice at H ajd in a th e re are still new graves being found, the site having not been thoroughly exam ined as yet. This year as w ell some po ttery and bronze objects and a glass balsam ary have been found n ear the pit w here sand is being dug. The objects w ere discovered in 13 Arheološki vestnik 193 nine graves. C hronologically they belong to 1st and 2nd (Fig. 1 to 20) cen­ turies. The object on Fig. 2 and 2a from the grave Nr. 2 m ight b e a little later. At P tu j th e re has been excavated a torso of a standing m ale figure and two fragm ents of a tom bstone; on one of them th e re is even a p artly p re ­ served epitaph. All those objects w ill be published sep arately . O n V ičava rem ains of an an tiq u e building have been discovered w ith a quantity of ceram ic an d bronze m aterial (Fig. 21 and Fig. ) Anica Jalen. NEKAJ NOVIH MOMENTOV NA TLEH NEKDANJE EMONE E rjavčeva cesta P ri polagan ju novih vodovodnih cevi jeseni 1949. leta na levi strani E rjavčeve ceste ob pločniku — gledano od Prešernove ceste v sm eri proti D ram i — so vsekali delavci v cesto povprečno 2 m globok in 1 m širok ja re k , ki je presekal severni del m est­ nega področja Emone do sterilne plasti. Često so se že pojavile rim ske n ajd b e p ri gradbenih delih v tem sek to rju m esta — opisal jih je n. pr. M antuani v C arnioli N V V lil, 1917, str. 242—259; Ložar v GMS XIV, 1933, str. 128—T45; G abrovec v Slov. Poročevalcu št. 256, 30. okt. 1949. Sistem atična izkopavanja se doslej tod še niso vršila. V glavnem je ta del kontroliral N arodni m uzej v L jubljani, pod čigar kom petenco so tudi spadala, delno in bol j mimogrede pa tudi arheološki sem inar lju b lja n sk e univerze, ki se pa tem u poslu ni mogel tem eljiteje posvetiti, ker je bil mnogo zaposlen na planiranih terenskih delili drugod. Vsa opažanja in vsi zapiski arheološkega sem inarja s tega sek to rja so v naslednjem objavljeni. Jarek je dosegal sterilno plast, to je fluvio-glacialni prod lju b i janske kotline, v vsej svoji dolžini. Prod se p ričen ja v tistem predelu ja rk a , k i je b ližji Prešernovi cesti, okrog 130 cm pod asfaltom, m edtem ko je bil na terenu pred D ram o v globini 180 cm in več, na Vegovi ulici pa že 280 cmi. Osnovni teren se je to rej rahlo spuščal p rot h levem u bregu L jubljanice in je prešel v višini K ongresnega in N apoleonovega trga — kakor je še danes — v strm ejšo nagnjenost. Razen v profilu (sl. 1) preiskanega terena ni bilo v plasti, ki je prva nad prodom , konkretnejših sledov človeškega delo­ vanja. V om enjenem profilu pa se v plasti nad prodom po jav lja rdeča ožganina. V endar je ta rdeča ožgana plast drobnejšega proda, pom ešanega z rjavo glino in mivko, problem atična, ker nam n i bilo več mogoče ugotoviti n jen e razprostranjenosti, niti n a jti v n je j drobec kakršnekoli najdbe, ki bi plast ožje določala.