LUfiLANSKE NOVIZE marie theresie egerze. Sabbota, 23. d. tkSviaJban, 1800. Dunej. Svetli Zefar je 21. grudna 1799 sapo« v?dal kufr?ne grofhe inu fheftnike k' loshi-mo okuerhenjo deshele Skovati. Ta denar poide po želim fpodnim Oefterreihi, inu more po ufih kupzhijah, kafah, lohka if-pezhani biti, tedaj, kir je ta denar 1? sa notrajno zefarfko deskelo kovan, fe tudi ne fme is ptuih deshela v' nafhe inu is na-fhe v' ptuje vositi, de denar med nami farno ollane. dan _ 5- d3*1 t?ga m?fza fo bile v' v?lkCerkvi per S. Stephano duhovne molitve a rankiga papesha, in 6. dan ifjutraj fo bile druga duhovne opravila, sraven je bila ena ofvftlena truga k' fpomino. Beter Shneler je pridigval, dofti ludftva fe je sraven snefhlo. Z?la duhovnfhina je bila sraven» inu m^ftnari fo ftali po zerkli sa l?poto. V5 m?fzih kosaperfki Liltagnoji inu Grudna je prifhlo v'Terft 41 bark, namerah 10 ih je prifhlo is Smirna, 1 is Tu-nis, 1 is Canea, 1 is Konftantinopel, 7 is Cisme, 3 is Mifolongi, 2 is Zante, 2 is Korfu, 7 is Patrafa, 1 is Alexandreta, 2 is 5kutari, 2 is Cipro, inu 2 is TripGli. Franzia. Zhe deshela v' tim zhas praviga savpa; nja m?d fabo nima, kir fe sa vojfKo ali mir persaduje, tako ta nedapadlivoft inu ne saftopnoil na vishai jeh leshi. Ifvolenje napelvavzov ne dapade deshe-li tudi ne vfim vodni kam, tam vpijejo glat' no, dofti ifvoljenih udov je flabih, inu zltf bodo otli fr?zho im?ti, fe bodo mogle dr«; ge ftrune nap?ti. Aku ozhjo prid pernefr morejo perve verftnike, nainerzh napel" vavze na visho pervih 5 mofh nar?ditit? nim pifhe vezh pifarjov k' aobrimo naprej« fo poshelenje bo fpet drugo prenarjanje ii^privrito, zhe fe volji ispoini.bodo ftebri noviga prenarjanja potrefeni. Franzofko ludftvo fe dalezh previsha de fodani voduiki fhe nifo to, kar fi jeh je odkonza vfe (ploh vofhilo. Deshelni fv^tvaliz Roederer fi je v' pal v' deshelno pifanje poftaviti, vi bi le eni-ga vodnika otli, fe bi fhe rajfhi to otel ' eni ga Krala bi jef otel, inu od ioo fran-zosovih ozhe 99 ravno to, kar jef„ I j^K, , ilfL. v y: - » Shveiz. Per novjjmo obernenjo napel vanja fo deshelni gofpodje v' sbiralifhi govorili zhes obrazhanje, s'tira bef^dami; nizh od vfega t^ga kar je bilo oblubleno ni bilo dershano, nam?fti rezhi bolfhi narediti, fo tifte fhe flabifhi napravlene, na mefti pravize, do-niazhtije fvojvolnoft po vfakiga fvoim da-padajeno, na mefto dobrih deshelni pergod-kov kraluje smeda inu pomankanje denarja. Vflka Rritania. V' londonfkih zhafingah fe bere: v'Lon* don fo en delo (rebra ali fhpanfkih tolar-jov, katere fo fhpanfkim barkam od vseli ua 6 voseh perpelali. Od Eghim fem fo bili li fkof lohke kojuike 16 regimenta da tod fpr?mleni. Dofti v' kup leteozhiga ludftva to fprizhuje kije to bogaftvo s* pehteozhim ferzam vef^lo vidilo. ; Turzhia, V' tim zhafv fhe vojffcni sapopadki ni-fo dofti r?dni. Pifma is Parisa inu Konftan« tiuopel 18. grudna inu 21. prof^nza fe fhe v' enih r?zheh vender ravne, namerz v' tim; 5idney Smit je proti Daraiete s' vojfko fhel, tukei je bil nefr?zhen, inu je nekaj taushont loldatov sgnbil. Tudi je bilo en d$lo V?lkifizirja arma* de; s' katerim fe dofdaj firfke Pafhe nifo otle s'kleniti; od franzosov nasaj sagnano* Sraven pravio drugi, poffbno pa Ion-donfke novize 11. prof de ga vni okoli nevershe, koker mu je shf enkrat per S. Jean d' Acre napravil. Lajh* Lajhko. Te nar bel nove pifma is Livorno od jf. profenz* povedo, de franzosam sa kor-6iko kaj dobro negr?. Sem od ra^fza grudna deshelniki zhes franzosa vftajajo na tim 0fr?dko. Knrsi fo na vezh m^ftih franzose opadli- V5 Fiumorbo fo ih 500 pomahali , 400 fe im i h je podalo. Rir pa fo franzosi vfe oroshnike te deshele poftrelati puftili, fo tudi oni te 400 franzosov poftr^lili, V' Levie, Rocco, Bieo, Olmeto. inu ako dalej fo im tudi franzosi ifnati mogli. tV' vezh m^ftih fo ih bres oroshja v' Ajaccio poflali. V Porto Bohio fo franzose; Vir fo Ju* dem denar dati napovedali s' pufhami ob-darvali, 30 od teh fo ih pobili, ti drugi o jo potegnili. Korsi sdaj is ofrfdka franzose if?nati miflio, inu rajtajo fkl^nene oblafti sa fvoje varhe im^ti. V' Florentifkih novizah ig. profenza ftoi en samerk eniga lafhkiga napelvavza, Vtim ftoi pregovor Doctor Antonio Fra-neschi Miniftra notrajnih re2hi sdaj poderte Republike. : Vtiia V' tim samerko on vpije k' ferzev?d- rim zhlov^kv sa vfmilenje » inu oshaluje s' bolfznim ferzam, de je on perfegel, is prasne zhafti sdruemi m^ftnarji nejov^rnik biti. inu de je on koker Minifter Republike fhe drugo pokore vredno hudobio dapernffel Jes neumni vpije Doctor Franceschi v5 tim pregovori, kir fim ies k'ti pollavi perf§ge)> katera ni v?re ne boga fposnala^ inu kir fera Tam fkof hudobne sapovdi vfo mo-]itv poterri orel. O ki bi pazh jef mogel ]e nekai mojga pohujfhanja s' boshjo po-mozbjo odpraviti*- N$m[ko. M^ftain deshele Vorarlberg bilo po pif* mih 24 pr?dniga m?fza ; dofti, de fo 6000 ftr^lizov ven dershati oblubiii, ampak oni fo tudi is lub^sni proti desheli fklenili, de more fhe to drugo raofhtvo od 26 da 60 l^jt pod oroshje ftopiti, ti bodo 10,000 mofh, kateri bodo perpravleni na enkrat ven mahniti. Vfe to fe je s' veliko voljo dapoTnilo» kompagnie fo she napravlene, inu m^fta kir fe bodo sbrale. Is foldafhine fo farni duhovni, ludjev' zheiarfki flushbi, arzati, apotekari, m?sh- liar- !]arje mlinarje, kruharje, mefarje, vosniki ^ inu pezharje ven vs^ti. Tu rfko. Parifke pifma n. prof^nza govore: med dv?nia vitkim armadami fhe ni nobene raf-jozhene vojfke, general Kleber je s' Vel-kifiziram v' pogodbo ftopil. De bi franzol-ko armada v* £gipti mozhna inu velika bila, pilma1 moztino pregovarjajo. Parisarji pravio nafha armada v' Egypti fe fhe na 2oooo mofh snefe. Is Giberaltar fe sv?: angleifka barka Vineelo je eni franzofki barki, katera je is Egypta fhla inu s' pifmi generala KLber obshena bila tifto vj^la inu jo je v' Minor-ko pflala, pifma fo bile if barke vershene pa vender fp?t vj^te, inu Lord Knit v'roke dane, katere je on odperl in bral. Te pifma bo Anglia v' kratkim v' ftif-kalifhe dala, v' nih ftoi pifano; franzofka armada v' Egypti ni V£zhi, koker 70..:o mofh ona nebo mogla obflati, zhe fhe kaj mofh neperdobi. De je V^lkifizir na negovi poti sadershani bil, inu dofti narodja im?lf fe is t^ga doli vsame, kir je| fam beshati inu fe odtegniti mogel, aku ni otel s' Pafham fe tergati. V^lka Britunia. V* Londofkih " dvorfkib novizah 14« prof^nza fe fhe dalej eni samerki is pifma Bonaparta na angleifkiga krala sv?do. Piftno je bilo prepifano na krala velks Britanieiou Irland, im£ Franzia je bilo ven ifpufheno, Bonaparte je bil potpifan koker pervi Con-sul franzofke Republike, on je bil na tanki papir sapifan na katerim fe nifo fvojbod' ftvo inu druge snainina Republike vtifne-ne vidile. . jBt I Med tim kir nafhe novize pifanje Bonaparte hvalio , najdejo Miniftri; de je ja-kobinfko pifaiio bilo inu nezhaftitlovo sa-voljo obrazhania imi napifanja. Is pifaiija najde sv^fti True Britton, de Bonaparte govori: fv^likral kraluje zlies eno profio ludftvo. Kaj nemoremo mi is I^ga doli vs?-ti, de je Bonaparte Irlandi inu nam negovo doblenje deshele pok asa]. Tudi v' Ifjto 1797 je Bonaparte enaki vifhi vaj vodi Kari pifal: kaj she vojfka nedera 6 l?jt ? kaj ziilov^frvo" ni fhe dofli ter pelo, kaj ni druge saftopnofti, vencier fo bili per vfim tim Rim., Shveiz, Piemotit inu Neapel prekuzvani inu raneni. Os- O s n a n /1 o. Od gofpofke Mirna (SleubecF) ra dolen-ffcim fe*osnani, de bo v' vali Mirna leshio-zha dosdaj Ansh^ta Matekel ali Lonzharizh ?pja semla po lizitiranji predana. To bode j n dan Sufhza ali Marža t. 1. ob vfmih. sjutra, tudi bo shivina inu varno blago narvezh ponudiozhim naprodaj, karkol k' tej hifhi llifhi. Kup iuu Z^na le sna fl^dni v' kanzlii t§ gofpofke viditi. Dono grad Mirna 12 fvizlicna 1800. " Od fodne g< fpofke Mirna fv' nova-jnefki krafii fe osnani: de, k?r je Anshe ]\iatekel t? gofpdfke podloshni kmet vrne-rel inu vezh sakonfkih otrok sapuftilj med katirmi je Juri Matekel g mej foldat per regimenti TUrn', inu Miza Matekla, od ka-tire fe nev?, kam je prefhla; sarorej je gof-pod Mathias Kadunz gofpodarfki oppravil« per ti gofpofki poftavlen sa ofkerbni-ka tih dv^h popotnih otrok. To fe da na snauje, de bota Juri inu Miza vedela al fe dershati na tukej poftavlenga ofkerhnika, al pa katirga drugiga s' sadoftno oblaftio previdenga mosha na m^Ri febe poilavila; lizer bo uifhtermarn sapufheno blago ras-lozheno, inu del^sham isrozheno. Grad Mirna 12 fvizhana igoo. Se da nasnanje, de lublanfkih Kersnar« jov laftna defetina od vfiga, kar fe na pol-:u def^ti, katiro imajo v' S. Jakobi inu Pod- go- gorizi pod Zhernuzhami uni kraj Save, bo v' fhtant na vezh prodana: to fe flfd; nimu osuani, kirkoljo ozhe na vezh ali niojn l^t imfti, naj fe glafi per mednimi kersnarfkimu zunfimaftru v' Lublani na .Starim Tergi v' Bettenraaharjovi hifhi Nro-148 per 5. Florian na drugim ftropi ali po dvojih fhtrngah. Kup ftoji' odpert do 5, Josefa v* pofti, do katirga zhafa fe glihav-ii sna o ogJafiti, inu fvoj kup ponuditi. bhitna z^na v'Lublani natergi 19. d. Svizhan. ti. kr fi. 1 1 kr. j —s* kr. Pfheniza i. mernik «4 2 8 1 58 Turfhiza - - - — — — — — i Rosh - - - - 1 54 1 49 1 J ezhmen * - - - — — — — — H Profo - - - - 1 46 — — — J Ajda - - - - 1 32 — — — Ovef - - - - 1 l *4 — —- — Lotteria. 15. Svizhan fo v' Lublani vsdignenc 44- 85» 52. 26. 24. s. aushez bo v' Gradzi vsdigvano.