Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. " * m "1w List slovenskih delavcev v cAmeriki Ur 1903, «1 t hm Port 0»ce at Mew York, H. T., ndn tli« Act ef ef March t, 197». — NO. 161. — ŠTEV. 161. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 11, 1906. — V SREDO, 11. MALEGA SRPANA 1906. ' Iz delavskih krogov. Povišanje plače. DELAVCI PREDILNIC V DRŽAVAH NOVE ANGLIJE SO DOBILI POVIŠANJE PLAČE. Predsednik Mitchell je premogarjem rovov v Old Forge ukazal s štrajkom prenehati. ZAHTEVE DELAVCEV CEMENTNEGA TLAKA. Bo-ton, Mass., 10. julija. Delavci predilnic v najmanj 30 mestih v jul-nej Massachusetts in Rhode Islandu dobili so z veerajšnjim dnevom 5% povišanje plače. Vseh predileev je v omenjenih mestih 45.000. Se rail to n, Pa., 10. julija. Predsednik premogareke ui ije ,John Miteheli, je 1200 štrajkujočim premogarjem rovov v OKI Forge ukazal, da s štrajkom takoj prenehajo. Premogarji štraj-kajo ž etn mesece, ker so jim podjetniki znižali plačo. Chieairo, 111., 10. julija. Unija izdelovalcev cementnega tlaka je sklenila zahtevati povišanje plače. Ker delod&ja.ci v to ne pri volijo, so pričeli delavci danes itrajkati. Spencer. Mas-.. 10. julija. Tukajšnja tovarna čevljev P rout y Company je odslovila te dni najete čifute iti tako je štrajk njenih delavcev končan. COLOMBIA IN PANAMA. Colombijska topničarka je vjela dve ladiji. i trna. 11. iul. Semkaj sta dospe-janska glavarja iz rodu Bias, iz Rio Mono in Onalipilele iz Chieo, ter sta nemudoma obiskala predsednika Amadorja. Slednjemu -ta naznanila, da sta bili minoli teden dve angleški ladiji usidrani pri I.sla de Pinos ob obrežju San Pai la in. Davis Play o BI :a topničarka Carta-i kapitana in zapleni- P< gla^ poz . Colombij je vjela ol ji^ni ladiji. tem se je poveljnik colombijske ičarke posvetoval z indijanskim irjem Manaquina, kteri neče pri-ati guspodstvo republike Paname in je zaveznik Colombije. Ko so Co-lombijci izročili jetnike imenovanemu indijanskemu glavarju, so odpluti in naznanili, da se prihodnji teden zopet vrnejo. BM B^^^U Indijanci iz rodu San Bias bivajo na 1st mu kacih 100 milj iztočno od prekopovega ozemlja, vse do zaliva Darien. Oni so skoraj neodvisni gospodarji imenovane dežele. Oni belim ne dovolijo priti v njihove kraje in ubijejo vsakogar, kteri skuša potovati po njihove j deželi. Belim trgovcem prodajajo kokove orehe, toda samo na otoku Pines, kamor smejo priti tudi beli ljudje. -o - Slovenske novice. Iz Conemaugha, Pa, se nam poroča, da se v soboto, dne 14. julija poroči naš rojak Mr. Ivan Pajk z gdč. Re-ziko Skufea. Splošno priljubljenemu rojaku in buditelju narodne zavesti med tamoSnjimi rojaki želimo vse najbolje v novem stanu in mu kličemo: bilo srečno! Smolensk pride. Libava, 10. j nI. Parnik Smolensk odplul je včeraj od tukaj v New York in je tako pričel redno vožnjo n>ed Libavo in New Yorkom. Na par-ntku je 626 potnikov in 4000 ton tovora. Drzni ruparji Savannah, Miss., 8. jul. Nepoznan: roparji so udrli v minolej noči v hišo šerifa R. G. Gambleja, kteri ni bil doma. Roparji so njegovo seno skoraj do smrti pretepli in odneali skoraj vse vrednostne stvari. Zanimive številke iz Ellis Islanda. IZVESTJE NEWYORSKEGA NA-SELNIŠKEGA URADA ZA POSLOVNO LETO 1905 — 1906. Izkrcalo se je 609,714 moških in 270,-829 ženskih naseljencev. PRINESLI SO LE $18,975,539 DENARJA. -o- Statistični oddelek naselniškega u-rada v newyorskej luki na Ellis Islan-du priposlal nam je statistično izvest-je o svojem uradovanju v poslovnem letu 1905—190G. Iz podatkov za mesec junij posnamemo, da je ta mesec z ozirom na na seijevanje nadkrilil vse svoje vspored-nike prejšnjih let. Največ naseljencev prišlo je v minolem mesecu naravno iz Avstrije, namreč 6522 moških in 3423 ženskih, v najboljši dokaz, da vlada tam največja mizerija tia svetu Iz Ogrske prišlo j" v minolem mesecu 5873 moških in 330!) žensk, skupaj to-raj iz Avstro-Ogrske nad 19,000 naseljencev samo v jednem mesecu! Iz Rusije prišlo je 12,000 naseljencev, ]n> večini čifutov. Vseh naseljencev skupaj je prišlo v minolem mesecu 65.549 moških in 30,405 ženskih, kteri so prinesli seboj le $1,829,779 de na rja. Vseh naseljencev od 1. julija 1905 da 1. julija 1906 prišlo je v newyor-ško luko 880,543 osob. od kterih jih odpade na Evropo 834,410 osob. Iz Avstrije je prišlo v minolem letu 95 tisoč naseljencev in iz Ogrske 128,247 naseljencev. Vse druge dežele sveta so zastopan« z manjšim številom. Vsi naseljenci so v minolem letu prinesli seboj le $18,975,539. Med naseljenci je bilo 106,990 o-trok. starih pod 14 leti. 7877 naseljencev so v minolem letu poslali nazaj, med kteri mi je bilo 29 pogodbenih delavcev. Viharji na zapadli. Mnogo deževja. V OHIO, KANSASU IN COLORADU SO VIHARJI NAPRAVILI MNOGO ŠKODE. V WellsviHe, Ohio, je »voda preplavila nad 200 zasebnih in trgovskih hiš. V MEHIKI* Tudi ako je hiša, v k te rej prebivate, le tako taaflmfcj j« v njej vedno **oij aa Sidro Pain ExpeUer prati m diw b Oblasti zaprle veliko prodajalnico. Chicago, III., 10. jul. Stavbeni komisar Bartzen je ukazal zapreti prodajalnico tvrdke Marshall Field & Co, — ker vodstvo prodajalnice ni spoi-nilo nekterih od stavbene oblasti izdanih predpisov. Komisar je namreč pred par dnevi naročil, da morajo v izhodih iz prodajalne goreti rudeče luči. Ker pa te luči do danes niso bile nameščene, ukazal je policajem za-stražiti vse uhode, tako, da ni smel ni jeden kupec v prodajalnico. Poslovodja Simons hitel je potem h komi sarju, kteri mu je dejal, da spada v ječo, ako neče bolj skrbeti za varnost odjemalcev. Prodajalnica je bila tri ure zaprta. 105 let stara. Te dni so našli v njenem stanovanju v hiši Št. 490, 6th Ave., v New Yorku truplo 105 let stare gospe Mary Faveve. Coroner izjavlja, da izgleda njeno truplo tako, kakor kake tridesetletne ženske. Pokojnica je bila rojena 1. 1801 na Irskem in je prišla kot otrok v Ameriko. Štirideset let ni vživala nič druzega nego kruh in mleko. Nezgoda na morju. Shelbourne, N. S., 10. jul. Blizo Northeast Harborja je obtičal v pesku angleški parnik Harlyn. Kapitan in mornarji so se rešili. Parnik je nakr-can s soljo in je bil na potu iz Tra-pani v Gloucester, Mass. Ukraden deček umorjen. Francis, I. T., 10. jul. V nedeljo po-poludne so našli v nekem tovornem vagonu St. Louis & San Francisco železnice razmesarjeno truplo 81etnega dečka Harry Priesterja iz West Fulse. Dečkovo truplo je popolnoma razkosano. O morilcu ni ne duha ne sluha in ga najbrže tudi ne bodo dobili. BKcsi namenjen Zim, otroki ali v Ameriko P« vxeti. rkiuif rKAna Greenwich St., New York, N. V« ker tu bode* aaf postieiea. uk vaeh trovitnih Wellsville, Ohio, 10. julija. Dne 8. t. m. zvečer je trnka j in v okolici divjal vihar, kteri je napravil velikansko škodo. Nad 200 stanovanjskih in trgovskih hiš je preplavljenih in pod-stave so se tako oimajale, da so morali stanovniki bežati. V ndkiterih okrajih dolenjega mesta se je nabralo vode po 3 Čevlje na visoko in vse kleti so preplavljene. Mnogo i'judi vsled vode ni moglo priti domov in so morali drugod prenočevati. Iz okolice je voda priplavila razne hiše in vozove v mesto. "V East Liverpoolu je strela udarila v eerkev metodistov, toda škoda je neznatna. Denver, Colo., 10. julija. Včeraj so nevihte napravile tukaj in v okolici velilklo škodo. Dry Creek je izstopil in odplavil mnogo železniških in drugih mostov. Vsa okolica pri Boulder-iu je preplavljena. * Wichita, Kansas, 10. julija. Nevihta je napravila tukaj obilo škode. Mnogo hiš je preplavljenih in poškodovanih. Austin, Texas, 10. julija. Tekom zadnjih dni s ov severnej Mehiki razsajale nevihte in dež je napravil izdatno škodb. 20 milj tiru naeijonalne meh ikonske železnice je razdejanih in promet je začasno ustavljen. ZLORABA DRŽAVLJANSKIH PRAVIC. Preiskave posebne komisije v svrho naprave raznih nedostatnosti. Washington, 10. jul. Po naročilu zborničnega odseka za inostrana dela, sešla se je danes v državnem oddelku komisija., da preišče zakone glede pridobitve ameriških državljanskih pravil in varstva-državljanov v inozemstvu, da se pri prihodnjem zasedanju kongresa lahko predlaga preinačenje tozadevnih določb. Sedaj bode vlada poslala okrožnico vsem nadposlaništvom, poslaništvom in konzulatom, da poročajo o svojem mnenju glede preinačenja tozadevnih določb. Pred vsem je treba odpraviti zlorabo pridobitve državljanskih pravic od strani ljudi, kteri se nameravajo potem vrniti domov in tam agito-vati kot državljani Zjed. držav proti vladi. Južne republike. Vstaja v Brazilu. BRAZILSKI REVOLUCIJONASJI SO ZASEDLI GLAVNO MESTO DRŽAVE MAT-TO GROSSO. Modus vivendi v obmejnem prepiru med republikama Peru in Colombia. PAPEŽ POSREDOVALEC. Rio de Janeiro, Brazil, 1L julija. Revolucija v velikanske j * brazilskej državi Matt o G-rosso še vedno ni končana in vedno bolje uspeva. , Vstaši, kteri so večinoma mestici in deloma tudi Indijanci, so zasedli glavno mesto Cuyaba v imenovaaaej državi. — Predsednika so umorili in si prilastili vlado. Santiago de Chile, 11. julija. Iz Lime, Peru, se brzojavlja, da sta republiki Colombia in Perir sklenili začasno pogodbo, s ktero se* zapisnik iz leta 1905 razveljavlja. Obe republiki bodeta sedaj odpozvali svoje vojaštvo in eivilne oblasti iz sporne dežele ob Rio Putumayo. Spor bode poravnal papež Sarto in do tedaj imajo Peruan-ci prosto plovitbo po imenovanej reki. Panama, Panama, 11. julija. Vest. da je neka colombijska topničarka vjela kapitane dveh angleških ladij in jih izročila Blas-Indijaneean, se potrjuje. Danes se javlja, da so oba kapitana izpustili. Požar in razstrelba. Meadville, Pa., 10. jul. V nekej tu-kajšnjej tovarni soda vode pričelo je včeraj goreti. Ogenj se je izredno hitro razširjal, tako, da je v kratkem zgorela hiša in skladišče. Škoda znaša $7000. Vsi rezervoarji soda vode so eksplodirali in dve osobi sta bili ranjeni, k sreči ne nevarno. "REFORME" IN CHICAŠKI MESARJI. Mesarji žele, da pride zopet do boja. Chicago, 111., 10. jul. Poljedelski tajnik Wilson je zelo razočaran radi načina, po kterem uvajajo tukajšnji mesarji "reforme". Wilson in razni izvedenci so klavnice ogledali in proučili tudi poročilo tovarniškega združenja, ktero trdi, da je v klavnicah vse čisto. Ko so pročitali to poročilo, so se o njem izrazili povsem odkrito, da v njem ni druzega, same laži. Tajnik Wilson izjavlja sedaj, da so mesarji imeli dovolj časa očistiti svoje klavnice, da pa tega niso storili samo da izzovejo še enkrat boj s predsednikom. Philadelphia, Pa., 10. jul. Tukaj se je moralo včeraj zagovarjati šest prodajalcev mesa, ker so prodajali gnilo meso. Med obdolženci je tudi tukajšnji poslovodja mesarja Cudahvja. Sodnik Lowry je dal vsakega mesarja pod ^600 jamščine. The f j-st Slovenic Daily in the United States. Issued every" da/* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Vesti iz Rusije. Novi kabinet. VLADA OBRAVNAVA V SVRHO USTANOVITVE NOVEGA KABINETA Z USTAVNIMI DEMOKRATI. Gorenja zbornica državne dume je za odpravo smrtne kazni. AGRARNI NEMIRI. Znižanje plače. DEL PISMA. " Jaz ne morem najti dovolj besedi, da se Vam zahvalim. Bila sem zelo bolna, toda nisem mogla najti zdra vila, ktero bi me zopet okrepilo. Tri-nerjevo ameriško grenko vino je bilo jedino zdravilo, ktero mi je pomagalo. Ono je v resnici dobro, ker daje tek in popravi vse truplo. Kadar koli bode-> zamogli to zdravilo priporočiti, bodemo to storili." To je del pisma, poslanega izdelovalcu od Sestre M. Donaha iz Druvilla, O. To zopet dokazuje, da je Trinerjevo ameriško grenko vino povsem zanesljivo zdravilo, kjer je moč trupla pomanjkljiva. Blede in bolehne ženske ne morejo najti kaj boljega. Vino je priporočati v vseh slučajih bolezni v zvezi a prebavnimi organi in krvjo. Nečista ali pomanjkljiva kri je edini vzrok boleha n ju. To sredetvo prenovi kri, jo pomnoži in okrepi ter tako podali novo Order aU pa energijo telesu. V lekarnah. Joa. Tri« ner, 709 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Camden, N. J., 10. jul. Železniški kurilci in strojevodje West Jersey & Sea Beach železnice, se bodo morali zadovoljiti z znižanjem plače, ker bode železnica s 1. avgustom pričela z električnim prometom. Strojevodje so dobivali do sedaj po $4.50, a v nadalje bodo dobivali le po $2.50, dočim bodo kurilce odpustili. Vožnja cena ostane nespremenjena. $100,000 škode. Prodajalnica tvrdke George Otte Co. v Cincinnati, O., je zgorela. Škoda znaša $100,000. Denarje v staro domovino za f 20.50 ............ 100 kron, n f 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron. sa $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vaotah. Doma ae nakasane vaote popolnoma izplačajo brea vinarja odbitka Nate denarne poiUjatoe iapkžnje e-kr. poštni hranilni urad t U. 4« 12. Denarje nam podati J« «*Jprili&-neje do $26.00 v gotovini ▼ priporočenem ali FRANK HAKffBR, 109 OtMMricli Street, New York. •104 St. Clair Ave. 1MB. Cleveland, O. Petrograd, 11. julija. Ker postaja nezadovoljnost med prebivalstvom vedno večja in ker se revolucijonamo gibanje vedno bolj razširja, sklenui so na dvoru posiužiti se pomoči ustavnih demokratov. Obravnave v sv*ho u-stanovitve ministerstva iz članov u-stavnih demokratov so se že prile pod vodstvom bivšega poljedelskega ministra Jermolova, Te obravnave so se pa zauljučile neuspešno, ker so stavni demokrat je odklonili vladine^hte-ve glede razdelitve zemljišč in razpusta dume. Demokrat je izjavljajo, da bi z sprejemom teh pogojev storili veleizdajo napram ljudstvul, toda oni so uverjeni, da se bode vlada kmalo udala. Pri včerajšnji seji gorenje zbornice so se pričele debate glede predloga za odpravo smrtne kazni. Pri debati so ■bili navzoči vsi ministri in mnogo članov dolenje 'zbornice. Niti jeden član gorenje zbornice ni nastopil v prid smrtne kazni, temveč vsi so nastopih za odpravo te kazni kot ostanka barbarstva, ktero vlada še v zapadnej Evropi. Tega mnenja je bil celo prejšnji senator Tagancev, kteri je kot znan reakcijonar zalit,eval, da se smrtna kazen odpravi tudi v vojski in mornarici. Z jeduaiko zahtevo je nastopil tudi bivši trgovinski minister Timir-jazov. Petrograd, 11. julija. Izeljevanje v Sibir izvrstno napreduje. Uradoma se danes naznanja, da je tekom mino-lih šest mesecev odšlo v Sibir S6,S67 naselnikov. Uznoka, 10. julija. Sotnijo kozakov tukajšnje posadke so odposlali drugam, iker vojaki niso hoteli streljati na izgrednike. Nižnij Novgorod, 10. julija. Oblasti so v tukajšnjem okraju obtožile 446 kmetov radi nemirov. Med obtoženci je tudi poslanec Filatov. Grodno, 10. julija.. Ker so tukaj aretovali nekega Žida, so potem či-futi napadli policaje s kamenji. Jeden čifut je bil pri tem izstreljen. Parobrodna družba v stiski. San Francisco, Cal., 10. jul. Oceanic Steamship Co., ktera je že tri leta v denarnih neprilikah, ni mogla plačati s 1. julijem zapadle obresti na posojilo $2,405.000, radi česar bodo lastniki bondov družbo tožili in zaru-bili njenih pet parnikov. Trije izmed teh parnikov vozijo v Avstralijo, jeden na otočje Tahiti in peti iz San Francisca v Honolulu. Glavni upnik družbe je tvrdka Spreckels & Bros. Co., ktera jej je posodila $2,000,000 v pokritje letnega primanjkljaja. Žitno skladišče zgorelo. V Madridu, Ia., zgorelo je veliko žitno skladišče mesarske tvrdke Ai-mour Co. Škoda znaša $100,000. Californijski ropar. Fresno, Cal., 10. jul. Ako se oblasti temeljito ne motijo, potem je oni ropar, kteri je oropal v parku Yosemite potnike petih kočij, neki Jack Swiet iz Grub Gulcha v countyju Madeira. Semkaj se poroča, da so Swieta že zaprli in odvedli v Waronno v svrho identifikacije. Bil je že pred letom dni na sumu, da je v imenovanem parku oropal pošto, toda tedaj ga niso zaprli, ker ni bilo proti njemu dokazov. On je posestnik malega zemljišča v Sierri in dela kot delavec v rudnikih. Proti gostilničarjem. Jefferson City, Mo., 10. jul. Gover-ner Folk je danes naročil policijskim komisarjem v St. Josephu, Mo., da dajo zapreti vse tamošnje gostilničarje, kteri bodo imeli v nedeljo svoje gostilne odprte. Ako se njihove gostilne kljub prepovedi najdejo v tretje odprte, potem naj se zapleni van pijača. V slučaju potrebe bode dal guverner policiji n* razpolago tudi državno milieo. Iz Avstro-Ogrske. Tržaška luka. ZAHTEVE GLEDE GRADENJ V TRŽAŠKEJ LUKE JE DR-ŽAVNI ZBOR SPREJEL. Vlada je prvotno ta dela pogodbeno oddala, ne da bi se zmenila za parlament. ZASLIŠANJE KOERBERJA. Dunaj, 11. julija. Proračunska komisija državnega zbora je po dolgem počivanju sprejela sporne zahteve glede gradnje v svrho povečanja tržaške luke. Pri tem je prišlo do živahne debate, pri kterej je bil zaslišan tudi bivši ministerski predsednik dr. Koer-ber, kteri je pri oddaji imenovanih del baje 4'zaslužil" velike svote denarja. Zajedno je pa komisija izrazila svoje obžalovanje, da je vlada dela v tr-žaškej luki svoječasno jednostavno oddala, ne da bi vprašala za dovoljenje parlamenta, S tem je kršila ustavo. » ♦ » /Krakovski list "Naprzod" poroča, da -namerava dr. Kramar vstopiti v diplomatično službo in da postane av-stro-ogrski poslanik v Belgradu. Pozneje pa postane dr. Kramar poslanik v Petrograidu. ♦ * * Košut je govoril pri enketi o prekopu med Donavo in Tiso, da hoče avstrijsko javno mnenje zadušiti O-grsko. Od Avstrije je odvisno, če moramo uspeti proti zapadu in nas res lahko zaduši s svojim železnim obročem. Sedanja ogrska vlada je tako srečna, da je sklenila z vladarjem gotove pogoje, tki nas varujejo na gospodarskem polju do leta 1917 pred avstrijskim sovraštvom. A Ogrska se mora pripraviti na obrambo. Dozdaj je bil naperjen ogrski promet proti zapadu, a v bodoče morajo priti ogrski pridelki čez Reko v Galac na Ruinun-skem. Za vsaiko ceno mora postati ogrski promet neodvisen od Avstrije. KATOLIŠKI HUMOR. "Nova Domovina" v starodavnej in prenovljene j obliki. Čestokrat smo se že bavili s čudnim "katoliškim" lističem "Novo Domovino 'ktere humor je bil včasih tako neumno pristen, da bi se jej tudi naj-resneji človek smejal, ako bi ne vedel, kako sramotno je za naš narod, da f^ide v XX. stoletju kaj tacega na dan in to med narodom, kteri vendar ni na najnižji stopinji kulture. Krono vsej neumnosti in norčevanju slovenskim Clevelandčanom pa je postavila "Nova Domovina'-4 v svoje j nedeljskej številki dne 8. t. m., ko je izšla na štirih straneh — brez najmanjše novice. Štiri kolone na prvi strani so napolnjene s katoliškimi šalami, izrezanimi iz drugih slovenskih listov in ostale tri kolone so tamošnji "uredniki" napolnili s staro povestjo "Žalost in veselje". Druga stran je plankanje iz evropskih listov in tretja zopet — "Žalost in veselje". In kaj tacega se imenuje "katoliški" dnevnik! Kedo je sedaj pri "katoličanih" za urednika, ne vemo, vsekako pa mora biti zelo zaspan ali pa zaljubljen, da ima toliko humorja in da se na tako javni način norčuje iz "katoliškega" slovenskega občinstva v Clevelandu. Priporočamo mu toraj, naj pošlje par iztisov čudne "eajtenke" uredništvu rimskega "L'Asino" v zopetni ponatis, kajti oba lista spadata v jedno kategorijo, ktera je seveda vse kaj druzega, nego katoliška. Toda, ako stopi sedaj "Nova Domovina" v zvezo z rimskim ''L'Asino", pokaže le, da se zaveda svoje dolžnosti in gesla: svoji k svojim---- Razne nevosti iz inozemstva. VOJNO SODIŠČE V KRONŠTADU JE OPROSTILO ADMIRALA ROŽESTVENSKEGA. Dreyfusova afera še ni končana. — Izgredi v Johannesburg^ v južnej Afriki. PROTI DELU OB NEDELJAH. Raznoterosti. Kronštad, Rusija, 11. julija Vojno sodišče je oprostilo admira a Zinovje Rožestvenskega, usteri se je moral zagovarjati radi zgubljene bitke pri Cu-šimi. Štirje častniki so bili obsojeni v smrt, ker so Japoncem izročili la-dijo Bedovi. Slednji štirje so: kapitan de Colonene, kapitan Bara no v, ter čatnika Filipovskij in Leonti-jev. Paris, 11. julija. Kasacijgki sodni dvor še ni izdal svoje razsodbe v aferi Dreyfus. Johannesburg, Transvaal, 11. julija. Tukaj in v okolici ^e vrše neprestano nemiri domačinov in kitajskih kuli-jev. Paris, 11. julija. Poslanska zbornica je sprejela predlog, ki določa, da mora ob nedeljah vse delo počivati. Paris, 10. julija. Xa potovanju po Evropi sta dospela semkaj "prineezi-nja" Alice s svojim možem Longwor-thom. Predsednik: Fallieres jn je na slavnosten način pogostil v Elvsčjskej palači. Danes sta "vzvišena" gosta obiskala milijonarja Sornmiersa v njo-govej Chateau de Vaux. London, 10. julija. Ljudje iz okolice Manehestra so si prilastili cerkvena zemljišča, ktera sedaj marljivo obdelujejo. Manchester, Anglija, 10. julija. Tukajšnji list "Dispatch" izjavlja, da ima na razpolago obilo dokazov, da je Nemčija uprizorila mnogo intrig proti Angliji %- Cairu, Egipt. Nemčija agi-tuje v Egiptu proti angleškemu go-podstvu. Angleške j vladi so znani vsi nemški načrti v Afriki. Zurich, Švica, 10. julija. Princezi-nja Elvira Bourbonska, hči španskega pretendenta Don Carlosa, ktera je nedavno izginola iz Rima, dospela je semkaj v spremstvu italijanskega slikarja Folchija, ikteri je ostavil ženo in troje otrok, da je zamogel bežati s prineezinjo. V Švici sta se pustila naf%ralizovati, da zamore tako slikar dobiti ločitev zakona od svoje žene in se poročiti s prineezinjo. Papež Sarto ni dovolil v ločitev. Jadranka ae je potopila. North Sydney, C. B., 10. jul. Semkaj se.javlja* da se je angleška ribiška jadranka Stanley Joseph pri Grand Banks z moštvom zajedno potopila vsled Viharja. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli se: Kaiser Wilhelm der Grosse 10. julija iz Bremena s 1446 potniki. Despeti imajo; , Barbarossa iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Prinz Oscar iz Genove. Oceanic iz Liverpoola. Barcelona iz Hamburga. Batavia iz Hamburga. Eger iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Carmania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Moltke iz Genov^. Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Georgic iz Liverpoo.a. Odpluli so: Majestic 11. julija v Liverpool. Statendam 11. julija v Rotterdam. OdplmU V- v:--: - •"V ■ SLUs. . .- .J,: . . ____ . La To Ukraine 12. julija v Havre. Grosser Kurfuerst 12. julija v Bremen. Giulia 12. julija v Trst. Zeel&nd 13. julija v Antwerpen. Celtic 13. julija v Liverpool. St. Paul 14. julija v Southampton. Umbria 14. julija v Liverpool. Columbia 14. julija v Glasgow. Pennsylvania 14. julija v Hamburg. St. Laurent 14. julija v Havre. Em&mm "GLAS NARODA** Uit slovenskih delavcev * Ameriki. CSednik: Editor: Z M AGO ST JI V VALTAVEC. fcattzik: Publishec FRANK SAKSER, ]D9 Greenwich Street, New York City- dm leto velja list za Ameriko . . 1 1-ta............ vropo, za vse leto...... " po! leta...... " " četrt leta..... $3.00 1.50 4.59 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "CLAS NARODA ..haja vsaki dan iz-rzetaši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") Wued everv dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.0C. Advertisement cn agreement. Nov tovorni zakon. Novi zakon glede uravnave železniških tovornih cen je izdatno razširil delokrog komisije za meddržavni promet. Vpliv novega zakona bode pred vsem odvisen od ikomisije in sedaj je le želeti, da bi ta komisija rabila ve- pol J-ta............. 1.50 d3** vsa svoja pooblastila. Za easa Sa Evropo, za vse leto.......4.59 dosedanje komisije se za določbe zve- zinega prometnega zakona -eestokrat ni nihče zmenil, tako da so se zamogle mimo in neovirano vršiti vsakovrstne goljuiije na polju prometa. Novi tio-zadevmi zakon ni nič drazega, nego le nekaiko razširjenje dosedanjega in njegova najnovejša določba je goto™ ona, ktera podeljuje komisiji moč določiti tovorne cene, kakor hitro se kaka stranka radi teh cen pritoži. Na ta način zamore komisija odpraviti mnogo krivic, ktere so se vršile do- _ . . , . , , sedaj v trgovinskem prometu. Za oglase so deset vrstic sc plača X . „ . , , , centov. Ivrnalo potem, ko postane ta zakon Dopibi brez podpisa in oEobnosti se pravomoeen, se bode jjokazalo, zase natisnejo nuu-e-li priti komisija s svojimi odred- Denar naj se blagovoli posdiat; po! . / . ,J , A ,. Money Order. bami do veljave, aJi je bode tudi v Pri spremembi kraja narotnikor j t<«m ovirala sodna revizija po komisiji orosimo, da se nam tudi prejšnje bivalUi , , - -i . . Tnilll fl Se n^.am, da hitreje najdemo naslov- tovornih cen. Toda tudi ■lika - Dopisom in pošiljatvam naiedUe au<> se to dogodi, zamore komisija na podlagi drugih pooblastil mnogo ne- t^cv. "Ola i Naroda" >09 Greenwich Street, Nev/ York Citv. Vsakdanji dogodki. n Zie malo skrb državah, j, In kar j, nejitve svo nuti ljudem. Ij x t a&o preti reide tudi gOS]X> sluge rem . • nijeunej no, kakor :ukaj vHa-še slabše: de rabijo teri nima-i v a nega ''"pulla". To je am<»umevnega in se vsaki itno kaže, da je le maio ?j republ lii i, kteri bi to kali. K temu pride še, iranje slabotnih čes tokrat v kri onih, kteri pridejo -lužbenci naših korporaeij na ičin v dotiko z ljudsko maso, i ter?j se obnašajo kot brutalni arji. mestu da bi nastopali kot ljudstva. Za robstvo, v kte-_ h drže njihovi gospodarji, se os veti j. > < tem. da ljudem po možnosti nagajajo, ker so si v evesti, da jih bode pri tem podpirala policija. Dan za dnevom se pri nas dogaja, da se aretujejo ljudje, ne da bi komu storili kaj zalega. Takih slučajev bi vsaki dan lahko navedli na stotine in baš to nam dokazuje, da pri nas prevladuje zatiralni duh, oziroma zatiranje s.abejšega po močnejšem, kar je opažati zlasti v boljših in oficijal-nih krogih. Ljudje sicer trdijo pri nas, da se nihče ne more smatrati ameriškim državljanom, kdo ni bil saj enkrat zaprt ali pa saj aretovan. Ta fraza je skrajno značilna, kajti ona nam dokazuje, ikak< > malo se pri nas da na varnost osobne svobode. Vsaki dan se dogaja, da >odniki izpuste kaeega aretovanea, ker je uverjen, da je bil aretovan brez vsakega najmanjšega vzroka. Toda s tem stvar še ni končana. Po nedolžnem aretovani morajo morda prebiti jed no noč v policijskem zaporu. Za vse to seveda nikdar ne dobe zadoščenja, kajti kaj tacega je pri nas poceni nemogoče. Izposlovati -i zadoščenje tudi nihče razun '' greenhornovJ' ne skuša. Tožba proti policaju? Smešnost! Toliko prič ne more dobiti niti jeden tožnik, da bi zamogel premagati vse one priče, kterim ukaže v taikem slučaju policaj nastopiti. Madjarska krajevna imena. Vsa krajevna imena na Ogrskem, ki so se doslej navajala madjarski, a zraven v oklepu tudi nemški, se imajo odslej vsled ukaza vojnega ministra z dne 16. junija zaznamovati samo madjarski. Kupčija s človeškim mesom. Agent za pivo, Rudolf Malatz na Dunaju, dela dobre kupčije s tem, da bogatim aristokratom preskrbuje živega mesa. Obrnil se je na umazano judinjo Norberto Komper, ki mu je •o&Ijubila svojo pomoč. Ta si je zopet izbrala posredovalko vdovo Eleonoro .Winter in ji obljubila za aristoforato-ljubno delo lep honorar. Winterjeva je s pravo rafijansko predrznostjo Sla h gospe j Frančiški Greger in ji ponudila za njeno lepo 141et.no hčerko celih dva tisoč kron.. Greger je bila namreč v velikih denarnih stiskah n vdova Winter ji je d<*povedaIa, da se iz njih najlažje reši s tem, da lastno ličer proda pohotnemu aristokratu. Gregor je bila toliko poštena, da je ■obed ve babi naznanila sodniku. Pri .Hodišču obtoženi nista mogli sprervi-deti, da njihovo mešetarenje ni nedolžna stvar. Sodnik pa je smatral krtpčijo za tako neznatno kaznjivo dejanje, da je obema prisodil osem t kake tvrdke v škodo d mige odpraviti. Baš z ozirom na to mora nova (komisija skrbeti, da se dosedanje prometno poslovanje spremeui. Vsaki rabat je bil tudi dosedaj zakonito prepovedan in kaznjiv, toda za tozadevne določbe se ni nihče zmenil. Ako pa nova komisija svojih dolžnosti ne bode izvajala resneje, kakor dosedanja, potem od nje nimamo pričakovati nič druzega, nego od dosedanje. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 24. rožnika. (Konec.) Ljubljanski Sokol je priredil danes kresno veselico v korist koroškim Slovencem. Priredil pa je ni toliko sam, kolikor s pomočjo narodnih dam ljubljanskih in vseh pevskih društev. — Kresna veselica se je vršila na dirkališču, torej na jako obsežnem prostoru. Tu je bilo postavljenih 14 raznih paviljonov, v kterih so narodne dame prodajale jestvine in pijačo (pivo, vino in šampanjec). Veselica je bila prekrasna, udeležba uiprav velikam-ska. Privlačna sila so bili naši bratje s Koroškega, iki so nam naznanili svoj prihod. Ko pa smo izvedeli, da pridejo koroški Slovenci v Ljubljano, bilo je naše navdušenje še večje. Danes ob polu petih popoludne so dospeli koroški Slovenci v Ljubljano. Bilo jih je kacih SO osob. Ko so se vozili po Gorenjskem, napravljali so jim srčne ovaeije; posebno v Kranju in Vižmarjih se je zbralo mnogo ljudstva, ki jih je iskreno pozdravljalo. Jako veličasten pa je bil sprejem na ljubljanskem kolodvoru. Tu. so jih pričakovala vsa ljubljanska pevska društva in Sokol z društveno godbo, in tu jih je pričakoval ljubljanski župan Ivan Hribar v spremstvu občinskih svetovalcev. Ko je došel gorenjski vlak, zaorili so gromoviti klici: Živio in Na zdar, a ljubljanski župan Ivan Hribar je pozdravil koroške rojake jaiko prv srčno. V vrsto so se postavila vsa društva: ljubljanski Sokol z zastavo, Glasbena Matica, "Ljubljana" z zastavo, "Merkur", "Slavec" z zastavo, ''Ljubljanski Zvon", društvena godba in mnogo, ms»ogo občinstva. Ljubljanski župan, je pozdravil brate Koroškega v imenu Ljubljane. Rekel je, da bode Ljubljana, vedno rada pomagala koroškim Slovencem. V imenu "Sokola" je govoril dr. V* Murnik. Povdarjal je, da še "Sokola" nikdar ni navdajalo toliko veselja kakor zdaj, k» smo se sešli z brati s slovenskega Koroškega, kjer se bije ljut boj za narodni obstoj. Imejte zavest, zaključil je govornik, da ste prišli med brate, kteri vas ljubijo-Na zdar! V imenu pevskih društev je govoril koncertni vod j« Matej Hi> bad. Rekel je: Radujemo se, ko pozdravljamo prvič slovenske koroške pevce v Ljubljani. Ni Še mrtva koroška narodna stvar, koroni Slovenec goji slovensko pesem. Iskreno vas pozdravljamo! V imenu koroških Slovencev se je zahvalil -urednik "Mira", g. Ekar. Ni možno popisati, kako ginljivi so bili pozdravi in odzdravi. Vsi koroški Slovenci so bili do solz ganjeni Videli so velikansko množico, ki jih je obkoljevala z vseh strani, a vse se je radovaKo. S kolodvora smo korakali, seveda z godbo na čelu, na Marijin trig k Prešernovemu spomeniku. Ta so bratje položili krasen venec na qao-(menik, a njihovo pevdkio društvo "Bo-žica" iz Sv. tffeifcaba v Roža Je zapelo? "Bratje, v kolo se vstopimo" in "Luna sije"* Potem smo odkorakali na dirkališče, kjer ee je vršila kresna veselica v 'klorist (koroškim. Slovencem. To vam je najlepši prostor za take prireditve. Obgrajen je z vseh strani, okrog in okrog ima nizke nasipe; ves prostor je aanfiteatralen. Tu se je zbralo siia mnogo ljudi. Sodeč po vstopnicah, ki so se prodale, in po tem, da so vsa društva in §e mnogo drugega občinstva 'bila vstopnine prosta, lahko trdimo, da se je na tem prostoru zbralo več nego osem tisoč ljudi. To je že nekaj! Naše brate je pogled na to množico očaral. Vse je bilo navdušeno. Zabava je bila fina in neprisiljena. Sokoli so telovadili, pevci so peli, godba je svirala, seveda vse to se je vršilo po vrsti. Pred paviljoni je vse vrelo, ikakor pred Čebelnjakom. Dražestne dame so ti ponujale izborno pijačo in vkus-ne jestvine. Dobil si vse, kar si le poželel. Še celo hrenovke in kresni guljaš je bil na razpolago. Kavarnar Krvarič, rodom Hrvat, pekel je na ražnju deset jancev. Imel si torej vsega dosti in vse po solidni ceni. Pred očmi pa smo vedno imeli koroške brate. Nismo jih puščali samih. O polunoči so nas mislili zapustiti in se vrniii na Koroško. Tedaj pa smo se začeli poslavljati v govorih. Govor se je vrstil za govorom in nismo se mogli ločiti. Se mnogo smo si imeli povedati. Saj se še nikdar nismo videli. Obljubili smo, da hočemo gmotno podpirati društvo "Drava" in da se skoro vidimo na Koroškem. In nase geslo se sedaj glasi: Le dalje na naše meje, dalje iz Ljubljane, na Koroško,* na Štajersko, osobito pa na Koroško. Tam nas čaka delo, tam je nevarnost, tam še moremo kaj rešiti. Gotovo f^a je to, da je na Korošuem več in težjega narodnega dela, nego na Konjskem. Kadar pade Koroško, pride na vrsto Kranjsko. Torej le na Koroško! Tam delajmo narodne trdnjave, tam vzbujajmo rojake, tam je bojišče. Tako smo se navduševali. Ne samo besede, delo naj bode naše geslo. Delati je treba. Na vsem Koroškem imamo le jednega slovenskega učitelja, ki je res naroden, to je g. Elar, vsi drugi so Nemci ali nemeurji. To je žalostno! Kaj more jeden učitelj storiti? Slovenskega uradništva na Koroškem nimamo. V Beljaku je bilo doslej kakih 12 slovenskih uradnikov, Osmorico so premestili drugam, na progo med Beljakom in Trstom, in le četvorica ostane v Beljajku. Ti železniški uradniki so se shajali vsak večer v gostilni, tvorili so takozvano "beljaško omizje". Dobri Slovenci so; vidijo, kako Nemci tlačijo Slovence na Koroškem, tkako jih zatira vlada, in zato so stopili na noge, osnovalo so društvo, ktero se imenuje "Drava" in o kterem sem že prej poročal. Tako je peščica Slovencev, beljaško omizje, zasnovalo zdravo misel, a naša skrb bodi, da se krasna misel izvede. Mislim namreč, da Slovenci na Koroškem propadajo, aiko jim pravočasno ne pomoremo. A pomoč ni težavna. Pošljite le nekaj slovenskih uradnikov in učiteljev na Koroško in vse bode rešeno. Zato zopet povdar-jam, da je najvažneje, česar se morajo lotiti slovenski poslanci, to, da se zavzamejo za uradniška imenovanja. S skupno silo lahikb dosežejo pri vladi vsaj to, da v slovenskih krajih namešča slovenske uradnike. Za naše Koroško bodi to naša poglavitna skrb. Nemci mislijo, da je že vse Koroško nemškio in da je že prišlo na vrsto naše Gorenjsko. Svoje prste stegujejo po Savi, Jesenicah in Dovjem; Rateče je že nemško, in zdaj bodo imeli shod v Fužinah (Bela Peč) in tu hočejo "ustanoviti krajno skupino nemškega šulferajna. Tako močne se že čutijo,* toliko jih je že, da snujejo nemško šolsko društvo. Ko to osnujejo in ko je bodo imeli, sedejo nam na tilnik in nikdar se jih ne iznebimo. Ko pa se tU nastanijo, pojdejo dalje, izmemm dalje proti jugu. Nefcdaj je bilo vse Koroško slovensko, a kako je danes T Rojaki, na noge! Pri nas se vrši narodna borba, -borba za narodni obstanek, in zato je treba, da delamo in zopet delamo. Rojaki, vsi na fcrov t A. T. Čast in hvala doktorju Loonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk. 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivaneie, 320 East. Front St., Youngs town, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. 7., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurja, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosa, glavi, nervoznost, živčne bolezni,.prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavi j an je, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uši s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhate po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le Še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevariL Pojdite S njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 Last 22nd Street, between 3d St Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. -ore zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. Slovenski katoiišk Avstrijska kultura. Slika iz Bosne. Slovaki na Ogrskem. Nedavnc^so izdali slovaški poslanci nekako spomenico, v kterej označujejo svoje stališče napram Dunaju in napram Ogrski. Jasno in odločno se obračajo do Dunaja in izjavljajo, da hočejo zastaviti za neodvisnost Ogrske vse svoje moči. Njih <*ilj je svobod-( na Ogrska, kjer so si tako posamezniki po osobah kakor narodi enako-i pravni, brez ozira na njih veroizpo-j ved ali jezik, pripoznajo pa, da imajo 27 let je že, odkar smo se osvobodili azijatskega tiranstva, ter smo padli pod okrije moderne majke Avstrije, 27 let je že, odkar nas srečno okupira moderna Avstrija, da nam razširi kulturo, dade svobodo, popra\i >->r t - , , --- , v , . . . , , . , ! Mad j an vsled višje kulturne in sro- sole, zeleznice, ceste, trgovino, indu-: „ „ , , . . , .. . , . .! ' ' . _ ' . spodarske stopinje hegemonijo (vod- stnjo. vse to nam je obecala nasa i , \ M_, . , . . . .... , . ... , , . , . »t\o) v Ogrski nad drugimi nema-zast-itnica Avstrija in to tedai, ko ]e t • • , "v , , „ . . r' ,J ; djarakimi narodi, s tem pa se nikakor vstopila v Bosno in smo jo mi (kato- < - „ , , . . _ { m rečeno, da mora biti na Ogrskem liki in pravoslavni) vsprejeli razšir- samo jedeu jeziJc_ jenih rok. A kaj je sedaj? Kdaj se začne novo leto? Sedaj nimamo nikake svobode, in sicer za to ne, ker naša absolaitna u- j prava trdi, da nismo dorastli za svo- i Novo leto se prične pri raznih na-bodo, da smo še neumni in da ne j rodih različno. Rusi slavijo ta dan Zakaj si izbirajo moški majhne žene? Teoretski se divi vsaikdo ženski, ki je visoka, močna in juoonske zunanjosti, v navadnem življenju pa velike ženske ne osvajajo možkih posebno lahko. Velike žensfce niso v stamr, da bi laskavo ponašale, da bi izrazili dražestno veselost, kakor morejo to po naravi brez vsake prisilje-nosti majhne. Obnašanje velikih žensk postaja smešno, a&o se hočejo delati prav ljubeznjive napram moškim. Potemtakem bi morale vse ženske, ki bi hotele biti moškim všeč, gledati, da bi se naredile kolikor mogoče majhne. Sicer pa: nulla regoHa senza eecezio-net Drago pravilo se namreč glasi, da veliki' moški ne marajo drugačnih žensk kot velike, zato svetujemo vsakomur, da si izbir* in izbere —■ kar je ravno še najveS vredn® — taxeo, za ktero mu tuje ume jemo, kaj pom en j a svoboda. Mi pa mislimo, da narodu ne dajati svobode znači moralno ubijati narod! A narod, tki ni dorastel za svobodo, tudi ne zahteva svobode! Mi pa se čutimo sposobni, da spoštujemo svobodo in jo zahtevamo, ali — na našo veliko nesrečo — se nam svoboda ne daja! Volilnega prava mi nimamo v svoji domovini. Naša xnprava nam postavlja tako višje kakor nižje uradnike po svoji volji in ne po volji naroda. A to isto dela z občinskimi uiradniki: postavlja same take ljudi, iki delajo na korist vl'ade (uprave), a ne na korist splošnega naroda. Svobodnih sestankov in društvenih dogovorov nimamo mi, a to pomenja, da jih ne smemo imeti. In to zibog tega, ker sa naša uprava boji nekakih veleizdajstev. Ako naša moderna in ajbsolutna vlada sama smatra nas v Bosni in Hercegovini neiktil turnim divjim narodom in se celo nekako izraža o nas, da smo bosanska "mar-va" (žival), potem pa treba, da ima vsaj ona toliko soli v glavi, da bode vedela, da žival ne zna in ne umeje, kaj je to: veleizdajstvo ?!! In ne treba, da se tega boji! Mi mislimo, da tudi živali gredo — vsaka po svojem rodu — v eni grupi skupno; zakaj ne dovoljuje tudi nam ikiakor takim, da bi se sestajali? Čim nas je moderna Avstrija okupirala, napravila je največji razdor med nami: zavela je v sovraštvo največja dva brata — Srba in Hrvata. Ta dva -brata sta živela pod turško tiranijo 500 let, braneča svojo vero in narodnost, spoštujoča se in ljubeča medsebojno. A kako je prišlo potem? Ta dva brata sta postala krvna ne-prijatelja. Bratje, ki jih je nesrečna avstrijska politika — tista politi-ka, ki je tudi v notranjem Avstrije izzvala najhugi kaos — razdvojila s pomočjo svojih agentov v Bosni in Hercegovini, so ravno v tem letu počeli uvid jati, da so bili prevaljeni po politiki moderne Avstrije in začeli so se zbirati ter so skupno začeli zahtevati svobodo proti aihsolutizmu. Sedaj,. ko so se ti prebudili, kakor iz spanja, so začeli prirejati skmpne zbore in dogovore, ter zahtevati svobodo tiska in zborovanja. Kk> je naša absolutna uprava videla to, je npotrebila druga sredstva. Začela je prijemati in tirati v zapore ter na vsemožne načine prosledovati in mučiti toliko povspeševatelj e tega gibanja — novinarje kolikor tudi svobodne državljane, kakor n. pr. v Sarajevu-, Mostarju, Dojni Tuzli in drugod. Raz vitek in kultura naša sta odvisna od absolutbne uprave naše. Pri nas je pred očrni naše uprave »kulturen sam tisti Bosanec, ki se daje voditi od uprave, ali podkupljati za denar. Za vsacega (Pruzega pa ni življenja, ako hoče vsaj nekaj storiti za dobro svoje in svojega nairoda v svoji domovini. Pri nas je bajonetov in pušk nad glavo -vsakogar, ki zahteva svoje pravo in svojo svobodo. Taka je naša politifca pod politiko modeme Avstrije po 27 letih naše absolutne uprave v Som in Hawgwiaill podp. društvo o' svete Barbare Zfl Zledinjene države Severn© Amerike, Sedež: Forest City, Pa. IfifiKKIXlrtrano dna 3*. januarja 1902 v državi Pennuvl- .?-rrf. -o-o- OD BORNIH: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest Oily, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Kam, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forert City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUBJČ, Box 537, Forert Oity, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forert City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomai, W Ta. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forert City. Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forert City, Pa. Doplai aaj u poialjajo L tajniku: Ivan Telbaa, P. • 1m ««*, rtares? City, Pa. Društveno glasilo j« "GLA* NARODA". Išče se JOSIP KOVAČ, doma iz Pre-zida na Hrvatskem. Pred dvemi leti je bival v Memphisii, Temi. Ivdor rojakov bi vedel za sedanje njegovo bivališče, naj tra blagovoli naznaniti uredništvu Glasa Naroda", ker ima zvedeti zelo važne stvari. (10-17—7) SILO. 13 dni pozneje nego mi. V Perziji in Turčiji, kjer si dele leto v mesece različno dolge, začenjajo novo leto v malem travnu. V Indiji, kjer imajo le tfri letne čase, pripada novo leto začetek vsakega od teh. Japonci in Korejanci slavili so do leta 1872 novo leto svečana ali sušea; sedaj jo pa obhajajo z nami. Samosvoji Kitajci imajo novo leto po novem mesecu, kteri zadene, kadar solnce pride v znamenje ovna. V srednji Evropi šteje se novo leto po srednjeevropskem času, dočim v Franciji in Belgiji čas zapadno evropsiki, kteri je r , 50 minut zadaj. VRusiji in Rumuniji pa vlada čas vzhodnoevropski, kteri je za eno uro naprej od našega. Ako bi kdo v Aachenu o polnoči slavil novo leto, pa šel potem čez belgijsko mejo, •lahko ondi slavi novo leto še enkrat. Vzgled. Bratu nekega duhovnika, kteri je vedno pridigal proti nezmernosti, reče nekdo: "Glej, kako uči tvoj brat, ti pa si vendar največji pijanec!" — "Tega ne razumeš!" odreže se pijanec, "jaz in moj brat delujeva skupaj. On pridiga in uči* proti pijančevanju, jaz sem mu pa — strašilni vzgled.'' Kakšne lastnosti mora imeti zdravnik. Sloveči profesor medicine Billroth je razlagal svojim učencem, da mora pravi zdravnik imeti pred vsem dve 1'astnosti: ne sme se mu gabiti in opazovati mora znati. "Taikoj mi bo-dete pokazali, ali imate te lastnosti", je rekel Billroth, vlil v kozarec neke grde tekočine, namočil v njo prst ter ga obliznil. Potem je pozval učence, da store istotako. Pogumno so prišli vsi k mizi, vtaknili po vrsti kazalec v tekočino ter ga obliznil i. S prijaznim smehom je rekel nato Billroth: "Prvi pogoj ste sijajno izpolnili. Toda glede opazovanja je še pri vseh na slabem, sicer bi bili morali opaziti, da sem jaz pomočil kaizalec, obliznil pa sredinec." Kje je JAKOB FH>ERŠEK? V Ameriko je prišel lanskega leta meseea marca iz Nemškega. Kdor ve za ■njegov nasSov ,naj ga blagovoli naznaniti na: Upravništvo "Glasa Naroda". (11-13—7) IŠČe se FLORJAN" TREJAN. Pred jednim letom je bil v Pittsburgh, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sedaj iz starega kraja prišli sttičnik: John Terjan, Box 44, Ashtola, Somerset Co., Pa., ali pa: Jakob Pugel, Box 799, Collin-wood, Ohio. (11-13—7) Resna beseda rojakom Vedno se oglašajo in ustanovljajo takozvani "bankarji", kteri rojakom gostobesedno obečajo zelo "hitro" in ceno pošiljanje denarjev v staro domovino. Koliko je med obečanjem in j resnico, se je žalibog že mnogo roja-, kov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prishižene novce ni videl ne on, niti njegovi sorodniki v stari domovini. Več tacih bankar-jev lahkomišljeno špelk-ulira s tujim denarjem, zvrtoglavi se jim, obečajo veliko in gostobesedno, prekladajo pošiljat ve od tedna do tedna, ali z rame na ramo, ko se pa le malo kriza pojavi, ali pa zaupani denarji v prevelikem številu zašpekulirajo, nastane 4'ropot". Ta Ikropot je po navadi zelo žalosten: ječa, ubeg ali samomor, — zato naj postanejo naši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kesanje prepozno. Dosedaj je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseh bančnih potih postregel FRAN SAKSER v New Yorku in njegova podružnica v Clevelandu, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsalkomu zaupani denar. Največji in najbogajte denarni zavod Ljubljanska mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala svojim zaupnikom, enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. Fran Sakserja in so mu zaradi njegove kulantnosti dali to zaupno mesto. Zatorej, rojaki, bodit prvidni in se vedno t je zatetajte, kjer veste, da ste na sigurnem. ^ Rojakom Slovencem in Hrva- g, 5 torn, kteri potujejo čez Duluth, | ^ naznanjam, da sem se preselil z |p | mojim saloonom, in siccr prav bli- K j zo kolodvora. s Moj SALOON se nahaja pod št. ? % 409 W. .Michigan St., & ^ in ie same pol bloka oddaljen od & = kolodvora. Kadar prideš iz dipe, f f kreni na desno in si takoj pri meni. ^ ^ Zahvaljujoč se za vso aosedanjo L ^ naklonjenost rojakov, se za nada- f_ | lje najtopleje priporočam in vsa- W ^ komu najboljšo postrežbo zago U J tavljam. J S spoštovanjem! JOSIP SCHARABON, f j 409;\>'. Michigan St., duluth, Aiirsrv. • Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu 9 Ciiicagi, Ili., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža^.o Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Majboija vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor IVI Iti ti i Spominjajte m ob raznih prilikah uit prekoristnt družb« sr. Ciril« b> Metoda, ▼ Ljubljani l Mal položi daz domu ma oltar! (▼ d) NA PRODAJ je M H s rv I C A v kterej poslujem na jednem.in istem prostoru že 14 let in v kterej sem prislužil lepo svoto denarja. Sedaj sem se namenil mesnico prodati, ker želim iti v pokoj. Imam vozove, konje in popolne stroje za izdelovanje klobas "bologna" itd. Odjemalci so večinoma Poljaki. Mesa se razpeča vsaki teden za .$1000 do $1200, dočim znaša tedenski dobiček od $250 do $300. Izvrstna kupčija za pravega moža. Podrobnosti zvedeti je pri: F. KLEVANSKY, 620 So. 7th St., Reading, Pa. (6-13—7) Sagsg* GLAVNA SLOVENSKA * HRANILNICA* IH POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejenG zavezo v Ljubljani, Kongresni trg St. IS, nasproti nunske cerkve, vlojjr© ter jih obrestuje po POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe sa fzancoeke dege in aa doge sa kadi Poaoiimo toil potnimi denar aa t* delovanje dog. Ako Imate doge na preda}. pilite nam, aaM pogoji bo ngoinL FBDGDLAEHDSB h OLIVEN 0O„ La. T. O. Box ML to Je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sfcer takoj od dneva ▼lotftve pa ao dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloii, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi ni£ na obrestih. Za vložene ineske pošilja vložne knjižice priporočeno poštiine prosio. Hranilnica Šteje 300 članov, ki 1 "" premofcenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zayoda, s celim ovojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slove isko hranilnico v Ljubljano, s čemur se ob>aruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni deuar v neprave roke in ima cb jednem to dobro, da mit ta takoi obresti nesec Naslov je ta- Slavna slovenska hranilnica in rosoiilnica V LJubljani, Kianjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Itenarne poiiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje (. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska lnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Miniteaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKx: Predsednik: MIHAEL SUKIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZTN, 306 Pine St. Hibbinc, Win Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Mino. N ADZONRNIKI: FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbor«, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IT AN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Mina. IVAN KERŽISNIK, HI. nadzornik, Box 138, Burdine, Fa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZAfiUKOVEC, predsednik porotnega odbora,. . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 8o. 13th St, Omaha, Nob. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošilja t ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tadi na glavnega ta j ika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj *e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAHOB ZABOKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki raake pritožba. Sv. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". rt. SUSPENDIRANI. va sv. Jožefa št. 40 v Claridge. Pa., 2S. junija: Josip Me->S I. razred. Društvo šteje S3 udov. Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 2S. junija: Ivan ,]f.v cert. 4.">96 I. razred. Društvo šteje 33 udov. Iz draštva Marija- Zvezda št. 32 v Blaek Diamondu. AVash., 2S. ju-: Fran Renie cert. 2132 I. razred.T>ruštvo šteje 70 udov. Iz dr.»štva -v. Alojzija -t. 36 v Conemaugh, Pa^ 2S. junija: Stanko ■ kar cert. 4700, Anton Zore cert. 2222. Oba v I. razredu. Društvo e 140 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda ~t. 9 v Calumetu, Mich., 28. junija: ija Va.is cert. 933, Ivan Sterbenc cert. 90S. MiJe Vujnovič cert. 93S, Bi-ula cert. 770, Marko Perkovič cert. S63. Vsi v I. razredu. Dru-šteje 249 udov. 1/. društva -v. Alojzija št. 18 v Rock Springs, "Wyo., 2S. junija: ic Krek cert. 1372 L razred, Ivan Košir cert. 29S6 II. razred, Jurij Opi-cc rt. 26 I. razred, Josip Jovič cert. 3145 L razred. Društvo šteje udov Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 28. junija: Peter Cajnar cert. 4316. Josip Foikar cert. 3953, Maiko Petrič cert. 304S, Ivan S t epa n cert. 3050. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 51 udov. Iz društva sv. Mihaela št. 40 v CIaridge, Pa., 2S. junija: Frančiška Metelko cert. 240S . Društvo šteje 44 članic. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 2S. junija: Frančiška Sterbenc cert. 90S. Društvo šteje 129 članic. Iz društva sv. Ime Jezusa št. 25 v Evelethu, Minn., 28. junija: Frančiška Gazvoda cert. 1676, Ivana Blatnik cert. 1664, Frančiška Škr-ja-.c cert. 390S, Marija Virant cert. 545. Društvo šteje 53 članic. Iz društva sv .Jožefa št. 12 v pittsburgu, Pa., 28. junija: Neža -n cert. 1004. Ivana Robas cert. 4.-,75. Društvo šteje ? članic. Iz društva Marija Zvezda št. 32 v Biacik Diamondu. Wash., 28. ;a: Ratalija Remic cert. 2132. Dru.-tVo šteje 18 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 219 PRIMORSKE NOVICE. Ruski began. Dne 20. jun. je prišel iz Korenina v Gorico ruski begun Vasilijev, ki se je udeležil punta na vojni ladiji "Potemkin" v Črnem morju. Na okrajnem glavarstvu goriškem so mu dali par Čevljev in 8 K, da se je mogel peljati na Reko, kjer se vkrca na neko grško ladijo. Samomor, ki bi bil kmalu stal življenje drugega človeka. V Trstu je skočila iz IV. nadstropja 441etna A-malija Franzin na ulico in se seveda ubila. Pri padcu je zadela na čevljarja Kremeniča, ki je vsled udarca dobil hude poškodbe na rami in ni dosti manjkalo, da bi bil ubit, kakor je pred nekaj leti nekdo na sličen način bil končan, dočim dotiena ženska še živi. Nesreča na kolodvoru južne železnice. Dne 21. dopoludne po 10. uri se je zgodila na kolodvoru južne železnice v Gorici nesreča. Ko se je začel premikati tovorni vlak proti Krminu, je skočil uslužbeni zavirač A. Zidanič na vlak, pri tem pa mu je spodrsnilo in padel je pod vlak, ki je šel čezenj, mu potrgal noge ter ga poškodoval po celem telesu. Krvavečega in polomljenega so prenesli ubogega Zidanica takoj v bolnišnico, kjer je opoldne umrl. Zidanič je star 25 let, doma s Slapa pri Postojni. Otrok utonil. Pri Bramovi opekarni za goriškim pokopališčem se je šel kopat v jedno tamkajšnjih mlak z dru-gimi P. Durjavec, 11 let star- Dečka j je zajela voda ter je utonil. ŠTAJERSKE NOVICE. Nemški roparji v Šoštanju in Velenju. Dne 22. jun. zvečer sta poleg nemške hiše v Šoštanju napadla nekega Slovenca dva moža in ga tako ranila na ^lavi in nogi, da je prišel komaj domov. — Dne 23. jun. so pa v Velenju družmirskim fantom, ki so se peljali z izleta na Dobrni in ustavili pred neko gostilno, pobrali nem-ki fakini kline pri oseh na kolesih, da bi se bila zgodila lahko velika nesreča, če bi fantje ne bili oprezni. Taka je nemška fakinaža. Nemški Jurček. V Celju je naredil neki sodni sluga strašno nesreča: nekemu Nemcu je rekel "Juri" mesto 'Georg". "Vahtarica stoka radi tega, kot bi se moralo podreti Celje, če se kakega nemškutarja pokliče tako, kot so ga klicali, ko je še pred par leti gnoj kidal v celjski okolici. Kako smešno-neumni so celjski nemškutar-ski kričači! Vlak je zgrabil 381etno Antonijo Cingljek v Teharjih in jo vlekel kakih 100 metrov seboj, da je dobila hude poškodbe. • K< 0RQBN0STI KRANJSKE NOVICE. Strela je za/.gala dne 24. jun. v išo in gospodarsko poslopje kratkim je pa Rus dobil v kavi, ki mu jo je žena dala za zajutrek, viš-njevkasto-rumeno snov, ki je smrdela po fcsforu in žveplu. Ker je Rus moral zaradi notranjih bolečin v bolnico, sodijo, da sta ga hotela žena in pa- in poslancev in ogromnega števila slovanskih prijateljev Bosne in Hercegovine, konštatirajo sledeče: Okupacijska uprava Bosne in Hercegovine se je pokazala absolutno nesposobna, da tekom 28 let izvrši berolinski mandat. Nasprotno je dovedla ta okupacijska uprava zemljo na rob propasti in je s tem provzročila v novejšem času često požige, uboje in občne krvave pokrete, ki nosijo v sebi nedogledne posledice za siromašni narod in posebno nevarnost za evropski mir. — Zato prosijo vsled tega 'zabrinuti* Bosanci in Hercegovci najponižnejše Evropo, da podpisatelji berolinskega kongresa revidirajo berolinski dogovor, v kolikor se tiče Bosnq, in Hercegovine, in da čim preje zamenjajo nesposobno in miru opasno okupacijsko upravo z evropsko komisijo, ki naj aarod pomiri, mu reši agrarno vprašanje in v sporazumu z narodom odredi Bosni in Hercegovini drugo obliko (uprave) in da ji priznajo popolno sa-mostalnost.'' 401e*nico bitke pri Kustoci so obhajali dne 21. jun. ljubljanski veterani in kranjski bojevniki pri Kustoci. Veterani so imeli ob 8. uri mašo Framu Fr. Kotnika. Zcrorelo je tudi nekaj ! storek zastrupiti. Oba sta pod klju- živine in 1200 K denarja, ki ga je; imela žena po zanikrni kmetski navadi v postelji shranjenega. Surovost. Dne 24. jen. ponoči je doslej neznan surovež vrgel v brivni- co Bartola Pirca v Bohinjski Bistrici 1 , 4. -1 • n Pn sv- Jakobu, na kar je bil v restav- dva rodne listke, črte B 2a razne Pomorske V zalogi ima veliko Število zabavnih m podnčljifih knjig. "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) On me s repo pogleda, a nič ne odgovori. če bode zamog-el vsakdo to nevarno puško dobiti za denar, bodete jih gotovo v kratkem prodali na tisoče, a iztrebljeni bodo bivoli in vsa divjačina, ktera služi Indijancem za hrano. Dobilo se bode stotine pustolovcev, kteri bodo .šli oboroženi z vašo puško na zapad. Človeška in živalska kri bode tekla, v potokih; v kratkem bode ta in ona stran Skalnega gorovja oropana vsacega živega bitja. 's Death!" vzklikne. "Ali ste res prišli Šele iz Nemčije?" "Da." "In niste bili še nikdar prej tukaj?" "Ne." V divjem zapadu tudi ne." "Ne." 14 Torej popolen greenhorn. In vendar ima ta greenhorn toliko besedij, k hi bil praded vseh Indiajneev in "kot bi živel tukaj že pred tisoč leti. Clovene domišljaj si, da bi ti mene učil. Tudi če bi bilo tako, kot pravite, bi mi nikdar ne prišlo na misel, ustanavljati celo tovarno za puške. Jaz sem rad sam. pa tako tudi ostanem; ne čutim prav nobenega veselja, ubijati se z delavci." % "Vendar pa zamorete svojo iznajdbo patentovati in potem prodati. Na ta način si pridobite denarja." "Le potrpite. Sir! I)<> sedaj sem še vedno imel. kar sem rabil, pa miši itn, da bode m tudi za naprej brez patenta preskrbljen z vsem potrebnim. Zdaj je pa najbolje, da se poberete Ic-po domov. Nimam prav nobenega veselja poslušati petje ptiča, kteri se šele uči odpirati kljun." Meni ni niti na misel prišlo, da bi mu zameril te trde besede; on je bil že tako; poznal sem ga dobro in sem tudi vedel, kako misli. Imel me je rad in bil som trdno prepričan, da bi me podpiral, kjer bi mogel. Dam mu desnico, ktero mi krepko stisne, in odidem. Gotovo nisem slutil, kako važen je bil ta večer zame; kdo bi si mogel misliti, da bode kdaj ta težka puška za medvede, ktero je imenoval Henry star Gun in pa še ne dodelana Henryjeva repetirka igrala v mojem življenju tako važno ulogo. Veselil sem se druzega jutra, kajti jaz sem že d<>>! ikrat in dobro streljal ter bil popolnoma prepričan, da bodem skušnjo pred mojim starim, čudnim prijateljem dobro prestal. * Zjutraj sem prišel točno ob G. uri k njemu. On me je že Čakal, dal mi roko in rekel z ironičnim smehljajem na ustnih: "Welcome, Sir! Kako delate zmagonosen obraz. Ali res mislite, da za-denete steno, o kteri sem vam včeraj pravil?" "Upam vsaj." "Well, bodemo takoj videli; jaz vzamem malo lažji puško, vi pa nesite puško za medvede; meni se namreč ne da vlačiti takega bremena." Obesi si lahko dvocevko čez ramena, jaz pa vzamem "stari gun", kte-rei^a ni hotel on nesti. Ko prideva na strelišče, nabaše obe puški in izstreli najprvo svojo dvocevko. Nato pride puška za medvede na vrsto. Ker jo nisem poznal tako dobro, sem zadel s prvim strelom baš rob črno zaznamovanega cilja; drugi strel je bil že boljši; s tretjem pa sem zadel natančno v sredino, a vsi poznejši streli so šli skozi luknjo tretjega strela. Henryjevo začudenje je rastlo od strela do strela; ko sem poskušal še na dvocevki z jednakim uspehom, zaklical je: "Ali ste s hudičem v zvezi. Sir, ali ste pa rojen Westman. Še nobenega jrreeuhoma nisem videl, da bi tako streljal." "S hudičem nimam nič opravka, Mr. Henry," sem odvrnil smejoč. Od take zveze ne maram sploh ničesar vedeti." '4 Potem je pa vaša naloga, da, vaša dolžnost, da postanete westman. Ali nimate nič veselja za to?" "Zakaj ne!" "Well, hočemo videti, kaj se sploh da napraviti iz greenhorna. Jahati znate tudi?" "Za silo." '•Za silo? Hm! Torej ne tako dobro kot streljati?" '•Pshaw! Kaj pa je jahanje! Skočiti v sedlo je najtežje. Kadar sem v sedlu, me pač ne spravi noben konj raz sebe." Pogleda me vprašujoče, ali govorim resno, ali se pa šalim; delal sem kar se da nedolžen obraz in zato pravi: "Ali mislite resno? Ali se hočete držati za grivo? No, za enkrat se pošteno motite. Rekli ste popolnoma dobro: v sedlo zlesti je težavno, ker to n ora vsakdo sam napraviti;; raz sedlo priti je mnogo lažje; ;za to skrbi kljuse in gre zato mnogo, mnogo hitrejše." "Pri meni gotovo ne bode kljuse uplivalo!" "Tako? Bodemo videli. Ali vas veseli, da takoj pokažete, kaj znate?" "Rad." "Torej pridite! Zdaj je sedem, imate torej še jedno uro časa. Greva k Jim < ornerju.konjskemu mešetarju; on vam ima belca, kteri vse dokaže." Vrneva se v mesto in poiščeva konjskega mešetarja; ta ima hleve v krogu postavljene, a v sredini je jahalno vežbaliŠče. Corner pride sam do nas in naju vpraša, česa želiva. "Ta mladi Sir trdi. da ga noben konj ne spravi raz sedlo," odvrne Henry. "Kaj menite vi, Mr. Corner? Ali mu dovolite, da se poskusi z vašim beleem?" Mešftar me zre vprašajočih očij. pomigne zadovoljne in pravi: •'Telo se mi zdi dobro in gibčno; sploh si pa mladina ne zlomi tako lahko tilnika kot nas jeden. Če želi gentleman poskusiti belca, nimam ničesar ugovarjati." Ko je dal tozadevna naročila, pripeljeta kmalu nato dva hlapca osed-lanepra konja. Bil je zelo nemiren in je skušal oprostiti se; moj stari Mr. Henry se je počel bati zame, prosil me je, naj ne poskušam; jaz se pa nisem prvič nič hal, drugič pa sem smatrai eelo zadevo kot mojo osebno čast. Vzel sem bič in si navezal ostroge; jato se dvignem ter zlezem po nekterih brez-vspešnih poskušnjah srečno v sedlo. Komaj sem bil dobro gori, skočita hlapca brzo na stran, belec pa poskoči z vsemi štirimi kvišku, a zatem malo na stran. Jaz se obdržim v sedlu, dasi nisem imel še nog v oporah; a iskal sem jih. da kolikor mogoče kmalu noge oprem. Komaj sem se dobro uprl, že začne mrha poskakovati; ker ni to nič pomagalo, spravi se k steni in me poskuša obdrgniti; toda bič ga kmalu spravi na sredo. Tu se začne Jrnd, Uime skoro nevaren boj med konjem in jezdecem. Jaz porabim vso svojo spretnost in vajo, kolikor sem jo sploh imel ter vso moe mojih stegen, kar mi je končno vendarle pomagalo do zmage. Ko stopim raz sedlo, tresle so •e rai noge vsled napora; a tudi konj je bil ves moker od pota in bele pene ao stale po vsem telesu; sedaj je sledil vsaki volji. v .v; »-:' Mešetar se je počel bati za konja; pokril ga je in dal prepeljavati; potem pa se obrne do mene, rekoč: "Tega bi ne bil nikdar vrjel, mladi mož; mislil sem, da bodete že pri prvem skoku na tleh. Seveda mi ne plačate nič in če mi hočete ustreči, pridite še večkrat, da mi žival popolnoma ukrotite. Ni mi nič za par desetakov, ker to ni navadna žival; Se se priuči ubogati, napravim dobro kupčijo.*' "Z veseljem, samo če je vam prav," odvrnem. Ko sem razjahal, je Henry molčal in me z glavo majaje gledal. Naenkrat udari z rokami in pravi: "Ta greenhorn je res nekaj posebnega ali bolje rečeno: nenavadni greenhorn! Utrudil je konja, mesto da bi sam odletel v pesek. Kdo vas je učil, Sirf" "Slučaj, da sem ddbil v roke zelo divjega ogrskega žrebca, kteri se ni nikdar pustil zajahati. Jaz sem ga sicer privadil polagoma, a izgubil skoro svoje življenje." "Hvala za take kreature! Pa že bolj oh raj tam moj naslonjač, kteri se nič ne brani, kadar vanj sedem. Pojdite — odideva. Meni se kar v glavi vrti. Toda za*tonj vas nisem gledal, kako ste streljali in jahali; o tem sinete biti prepričani." Nh , ■w (Dalje prihodnjič.) Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpdlerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Oj Rev. H. W. Freytag, Hamel, 10. ^^F. Na vsaki steklenici je 41 Anaša varnostna znamka yjT "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO. 215 Peart St.. New York. BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Touraine.. 12. juL ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence.. 26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine.. 2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne..9. avg. ob 10. uri dop. V Bremen : Kaiser Wilhelm II. 17. julija opoldne. Kronprinz Wilhelm 31. jul. ob 11. uri dopoldne. Ilaiser Wilhelm der Grosse 7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. V Hamburg: Deutschland. .26. jul.-ob 8. uri zjutr. Deutsehland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANE SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. hko poslužijo parnikov Canard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Torka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Pannonia.........17. julija opoldne. Carpathia........31. julija opoldne. j I Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Torka: VAntwerpen: Zeeland... .14. jul. ob 10.30 dopoldne. Rhynland. .21. juL ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne. V Hamburg': I Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. ; Aug. Victoria .. 19. juL ob 3-30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Blueeher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne. V Rotterdam :"* Statendam. .11. jul. ob 10. uri dop. Ryndam..........18. julija opoldne. Rotterdam... .25. jul. ob 10. uri dop. Potsdam.........1. avgusta opoldne. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje t Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK 8AKSER 109 Greenwich St., New York City. NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP Z A T. A RJA mL, P. O. Box 547. Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. Uradne ure: vsak dan od 6. do zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City, Pa. Uredništvo in upravništvo. "Glas Naroda" Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se la- AKO ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal ali kupil parobrodni tiket zase ali za koea druzega, obrni se na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich Streetjv New Yorku. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gab r en j a, 519 V2 Power Street Johnstown, Pa• Dotičnik je P>oblaŠčen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij skej zvezi Upravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v zalogi raznovrstne slovensk« knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". MARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo Vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstne tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker mar je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., San Francisco, CaL ^ L BANČNA PODRUŽNICA FRANK SAKSER JA SLOVENSKA -:- 6104 St. Clair Aire. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE DENAR V STARO DOMOVINO C. kr. pofttna hranilnica izplačuje vse vsote. KUPUJE IN PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU.' __ Sprejema denarne vloge ter jih nalaga v zs£ nesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in o-bresti. "Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loge na hranilne knjižice in daje posojila nanje. ^PRODAJA PARQBRODNE USTKE^ za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Kdor od rojakov knpi v Clevelandn listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter odpelje na parnik ali v kak cenen hotel; prevzame se t*uli vas skrb sa prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo truda iU denarja* Sprejema naiočila na GLAS NARODA, KOMARJA in drage slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, prati ke in sprejema vsa v tiskarski po. sel spadajoča dela. GOSTILNA Kdor hoče biti dobro ia pošteno postreiea, aaj se obrat u podružnico, gf & g10 LINE , JPARIVŽKJ PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. JfABNIKl IMAJO JJLKO OBSEŽEN POKRIT PHOSTOR XSOTU ZA ŠETAN-TE POTOUTOV TREIUEGft tt42RBHii odpluje iz New York a dne 10. julija. odpluje iz New York a dne 17. julija. odpluje iz New Yorka dae 31. julija. TOTONTAj 8LAV0N1A in PANtfQNI* ^ parniki na a.a vi taka, Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio prikladna tretji razred, JEDILA so dobra i a potnikom trikrat na da* po tsjsi postrfežena, Vožnja listke prodajajo pocolaščejj agentfc Ia MOM CARPATHIA Bmftifef-; Sew Torka S? Deaf bora Steamship Go,, Ltd.. Boston 126 State St ■Čhicaec. Comoapie Generale Transatlantique. JFrancoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. postni Parniki so = "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2~».f>00 konjskih moči. "LaSavoie" „ „ „ ...................12,000 „ 25,000 "La Touraine" „ „ ,, ...............^...10,000 ,, 12,000 „ *,' "L'Aquitaine" ,, „ ,, ...................10,000 ,, 16,000 ,, „ "La Bretagne"..................................8,000 „ 9.000 „ „ "La Champagne" .............................'.8,000 „ 9,000 .„ „ "La Gascogne".................................8,000 „ 9,000 ,, „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. pri dopolndneiz pristanišča št. 42 North Iti ver, ob Morton St, N. "S. 16. avg. 1906. 23. avg. 1906. 30. avg. 1906. 6. sept. 1906. 13. sept. 1906. *LA TOURAINE La Bretagne *LA PROVENCE •LA LORRAINE La Gascogne 12. julija 1906. La Bretagne 19. julija 1906. *LA TOURAINE 26. julija 1906. *LA SAVOIE 2. avg. 1906. *LA PROVENCE 9. avg. 190a *LA LORRAINE Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M.f w. Kožminski, gtmralni agent za zapad. 71 Dearhcrn St., Chlcego, 111- I s^e-i EDINA IN NAJVEČJA MSTBO-AMEKICM111 Regularni potni parniki k