&oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. V»e za v«ro, dom, c»Bnrjn ! I Z II A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. r. Stanič gotovo ni taka glava, da bo ustvaril vesoljnemu svetu nov liberalizem In kaj je liberalizem vsemu izobraženemu svetu ? Nevera iu nič dntzega! O tem se drugod po svetu ne prepirajo več, le pri nas menijo izšolani gospodje, da je ljudstvo še v taki črni temi, da je lahko še sjopijo. Papež Leo XIII. je v okrožnici „Lilertas“, povedal katoliškim kristjanom, kaj da je liberalizem. Pravi namreč: „Veliko njih posnemajo luciferja, kateri se je Bogu vprl rekoč : ne bom ti služil. Pod imenom prostosti težijo po neki brezpatnetni razbrzdani predrznosti. Taki so tisti, kateri se imenujejo liberalce... Pristaši liberalizma namreč trdijo, da ni božje oblasti, kateri bi se morali pokoriti v življenju itd“. Liberalizem je torej protikrščanski. Če torej dr. Stanič imenuje samega sebe liberalca, vemo kdo je: nasprotnik krščanskega iu katoliškega imena ! Vsako skrivanje za prazne traze je le hinavščina, ki ni spodobna za moža! En nauk naše vere pravi da še izpoznava ali bolje, da bo spoznaval: »Ljubi svojega očeta l) ko samega sebe“. Srečni oče! Če bo dr. Stanič poslanec, b> imel oče vaj upanje, da vdobi v kaki liisi svojega sina grajščaka primerno stanovanje in hrano ... Vi pa volivci ne verujte nič, kakor dr. Stanič ne veruje nič ! Kaj bo dr. Stanič naredil ? Vse in vsem ! Zidal bo vidavsko in soško železnico (in morda še kako drugo); skrbel bo za više plače učiteljem, odpisal bo davke kmetom, delal vinograde v celi deželi, vodnjake, vodovode, ceste, poti v vsaki občini, vravnal bo vse hudournike, izbolj-čal bo poljedeljstvo, živinorejo in sadjerejo, napravil bo kupčijo’ z Nemčijo in Italijo, skrbel bo za obrtnike iti trgovce — ali največi del svojega srca je prihranil kmetu, katerega si tako le pritiska na srce: „Kar se kmeta tiče, sem ves na njegovi strani.... Kmečki sem sin, kmet me živi, za koga naj bi torej imel srce in k oj e mu naj bi — ako ne njemu — obrnil v kotist, svoje skromne moči . . .. ! Iz vsake kmečke hiše bo izišel po eden gospod in iz vsake desete hiše po eden grajščak41. Kaj ne, kmetje, da takega čudodelnika niste še imeli? Ali je tudi izdal svoj Njegov oče no st nujo več v donmči lnii v Butnil, ampak v (Sorici bluti živinskega Ir^a! Dr. Stanič se je dolgo pravdni ž njim oči. Hotel je, da bi vsaj udove umorjenih žalovale tudi na njegov račun, črna njegova duša je stopila pred sodnika kmalu po rojstvu Zveličar je vem. Drugi Herod, o katerem se bere večkrat v evangeliju, je H e r o d A n t i p a s, sin prejšnjega Heroda. Po smrti očetovi je prevzsl vladarstvo v Galileji in Pereji. Bil je poročen s hčerjo arabskega kralja Areta. A to je zavrgel, zapeljal je ter k sebi zvabil ženo svojega polubrata Filipa, Herodijado. Sv. Janez Krstnik mu je to pregreho javno očital, a zato ga je dal zapreti in pozneje obglaviti na željo Herodijade in njene hčere. K temu Herodu je poslal Pilat Zveličarja, liaj Ga on sodi, ker je iz Galileje, torej njegov podanik. Kaj je storil z Gospodom, nam je znano. Hotel je videti le čudež* od Njega. A njegovi radovednosti ni hotel Gospod ustreči. Zato Ua je Herod zasmehoval, oblekel ga je v belo dolgo oblačilo, kakoršno so nosili — na umu bolni ljudje. Tako Herod. A Bog so ne da zasmehovati. Želel je od cesarje kraljevski naslov, a kmalu nato je bil zatožen pri cesarju radi neke zarote Cesar mu je odvzel vladarstvo, prognal ga je v Galijo, v Lijon, kjer je jadno umrl — zasmehovan od lastnih domačinov. Tretji Herod, s katerim ima opraviti sv. oklic na dan sv. Antona puščavnika, kar pomeni, da vi boste pokoro delali kakor pravi puščavniki, dr Stanič bo pa za vašo pokoro grehe delal na Dunaju in v Gorici! Srečni časi! Nekaj nesmisli je povedal tudi o socijalnem vprašanju: „15 j proti kapitalizmu ni pri tiaš po nikakem opravičen in totem men j, ker mi prav zav prav potrebujemo, kapitala11.. G. doktor, kje na svetu pa ne potrebujejo kapitala ali denarja ? Tukaj ste si zmešali pojme!' Kapitala (denarja) potrebujemo, ali kapitalizma (izkoriščanja) imamo še preveč! Nočemo govoriti dalje o Staničevem socijalnem iu političnem programu, ker o politiki in o soci ja lizinu dr. Stanič veliko več ne ve ko kar vlovi iz slučajnih pogovorov z dr. Tumo ali z dr. Abramom ! Učil se pa tudi ne bo zdaj ko je vže bogat, gospod ! Dr. Stanič in mir v deželi. V oklicu obljublja g. kandidat, da po pospravil stranki, ki ste v prepiru, posebno dr. Gregorčiča in dr. Tumo. In res je dr. Stanič vže v enem tednu naredil veliko prepira na Goriškem. Ako ga pa izvolite za poslanca, bo vse tako pomiril, da če bosta se k je dva politika dobra prijatelja, pojdeta še ona dva narazen ! Sklep naš je: Dr. Stanič ni za poslanca, ker nima znanja iu ne volje zato, da bi zastopal našega kmeta trpina. Bilo je sploh drzno dovelj, da je on stopil pred ljudstvo, za katerega do zdaj skoraj vedel ni. — Ko ga pa „Soča“ preporoča, dokazuje sama moralno vrednost svoje stranke, ker „Soča“ dr. Staniča dobro pozna in ga ne ceni za en novčič več ko mi. Njej je le zato, da se znese nad dr. Gregorčičem in da si ohrani zaslužek. Toda upanje imamo, da poreče naše ubogo vže tolikokrat nelagano iu osleparj no ljudstvo soglasno: Dr. Staniča ne! POLITIČNI PREGLED. Novo ministerstvo. Ministerstvo Wittek je šlo k večnemu počitku. Bilo je sestavljeno zato, da potrdi dižavne potrebe na podlagi § U. Ko je ministerstvo \Vittek izpolnilo to nalogo, je bilo odslovljeno, ker ni bilo za drugo rabo. Korberju se je posrečilo sestaviti novo ministrstvo. Oti sam je predsednik in notranji minister. \Vel-sersheim ima domobranstvo, - Holmi finance, Speens - liooden pravoso t je, Hartel šolstvo in baron Giovanelli poljedelstvo. Kežek je minister (brez portelViiillaj za Cesko in Pientak za Galieijo. Upiašanje se nam usiljnje, je li to niini- zgodl.a, je H e r o d A g r i p a I Posrečilo se mu je združiti vse judovske dežele pod svojo oblast, iu imel je naslov kralja. A žal, kruto je, nadaljeval preganjanja novo ustanovljene cerkve. Šv. Jakoba je zaprl in ga dul pozneje obglaviti. Videl je, da to silno dopada Judom, zato ukaže zapreti še sv. Petra. Hotel ga je po veliki noči pred ljudstvo postaviti ter ga javno na smrt obsoditi.'Gospod. se ve, —- je njegov naklep uničil, čudesuo je rešil sv. Petra po svojem angelju. Sv. Peter je živel potem še ‘215 let, razširjal je z vso gorečnostjo po Judeji, Mali Aziji iu v Rimu kraljestvo Božje. Dobra stvar se je vedno bujnejše razvijala. A kaj se je s Herodom zgodilo? Vrnil se je po velikonočnem prazniku v Cezarejo. Priredil je nato javne igre na čast Klavdiju cesarju. Prišel je sam v gledišče odet z zlata in srebra bliščečitn se oblačilom. Vse ga je proslavljalo, častilo po božje. Ko je par besed spregovoril, vsklikalo je ljudstvo: „0, to ni človeški, je božji glas!“ Toda sredi tega slavlja zadela je Heroda roka Gospodova. Neznosne bolečine so ga prijele v drobu, zapustiti je moral gledišče sredi predstave. Bolezen se je čim dalje hujšala. Črvi so se mu zaredili v telesu, iu peti dan po onem dogodku je umrl mej grozovitim trpljenjem I. 44, po Kr. .. . Mane, tekel fares! (Pi ide še). sterstvo res koalicijskof Da in ne! S cela uradniško ni, ker j« v njem zastopan češki narod po ministru Režeku. I/. tega j« razvidno, da iiočh Korber žaliti Čehov, ampak se ozirati na njih želja. Z druge strani pa vidimo, da je novo ministerstvo prav za prav uradniško in otrok levice. Njej se gotovo ne bo zamerilo, kar tudi nobeden ne zahteva. A če hoče novo ministerstvo imeti daljše življenje kakor prejšnje, mora biti resnično neutralno in se ne sme zamerili desnici. Spravna pogajanja. Ministerski predsednik Korber je bil te dni sprejet pri cesarju. Av-dijenca je trajala dolgo časa in skoraj gotovo je govoril cesar največ o potrebi sprave Nemcev in Čehov. V kratkem začnejo »pravna pogajanja na Dunaju. Vsi načelniki parlamentarnih strank su izjavili, da se bodo udeležili pogajanj, v katerih se bo dovršil načrt novega jezikovnega zakona. Vlada je vendar enkrat prepričanja, da brez resnega parlamentarnega delovanja drvi Avstrija v gmotni propad. Pritiska od strani vlade ne bo manjkalo, in tudi stranke so naklonjeue miru in spravi. L« od ene strani preti nevarnost, namreč od nemških levičarjev. Upamo pa, da bo vlada zamogla z energičnim nastopanjem brzdati tisto peščico razgrajačev. Vse stranke pa zahtevajo, da vlada skliče še pred koncem meseca fabruvarija državni zbor. Italija. Zadnjič smo poročali, da bo zasedla Italija Egi|it,. Anglija je h itel«, da. zasede Avstrija skupaj z Italijo Egipt. Ker pa je Avstrija odklonila ponudb ), nočejo Angleži samih Italjauov imeti v Egiptu, ker se jim zde Italijani brez Avstrije, ničla. Belgija v Afriki. Kralj Belgija Leopold je ob enem kralj Afrikauskega kraljestva Kongo. Kraljestvo Kongo je kupilo pred leti polovico Sudana od Angležev. To kupčijo so pozneje Angleži obžalovali in branili Belgiji zasesti kupljeno zemljo. Zdaj, ko je Anglija v škripcih, je Belgija zasedla Sudan. Francija. Ker je zdaj Anglija v nevarnosti, da izgubi z nesrečno bursko vojsko velik del svojih prekomorskih posestev, je dobro, da pogledamo, kako se godi drugim državam v kolonijah. Na čelu vseh drugih kolonijalnih držav je Francija. Ima največ posestev v Afriki. V enem dnevu in dveh nočeh se pripeljejo francoski vojaki iz domovin« v Afriko, v mesto Algier. S tem mestom so v neposredni zvezi vse francoske kolonije v Afriki, katere so večje, ko cela Evropa in štejejo 40 milijonov prebivalcev. Zdaj namerava franni'kii kolonijalno ministerstvo zvezati vse kolonije z železnico, tako tla bodo zamogli francoski vojaki priti v enem tednu Parna v najoddaljenejšo postojanko afrikauskih posestev. Ker skrbijo Francozi za blagor ondotnih prebivalcev in ne iščejo svojih koristi, so jako priljubljeni. V Aziji imajo fraueozi v vzhodni Indiji veliko posestvo pod imenom lndo-Kina. Ta enkrat tako zanemarjena dežela sc. silno hitro razvija in konkurira z angleško Indijo. V7 zadnjem letu je imela ta dežela 40 milijonov kron čistega preostanka. Kaj so posestva nemškega cesarstva v primeru s francoskimi kolonijami ? Nemčija, ki je bila v zadnjem času v veliki nevarnosti, da mora radi svoje časti napovedati vojsko Angliji, je srečno ušla vojski. Nemci so ropotali radi /»plenjenja trgovskih ladij in Angleži so se v zadnjem hipu premislili. Izpustili so sicer nemške ladije, a dostavili, da bodo tudi v bodočnosti vedno zapljenjali ladije, kedar se jim bodo zdele sumljive. Tako ima Nemčija prav in Anglija tudi, in za zdaj ni jima treba se vojskovati. Vojska južni v Afriki Agleži so v zadnjem času poslali iz bojišča ugodna poročila. A kakor vedno, sledijo tudi zdaj slaba poročila dobrim. Angleški general Buller je zbral okoli sebe najboljše angleške bojevnike in hoče zdaj začsti z Buri odločilno bitko pri Ladvsmithu. V začetku so pustili Buri, da je svobodno prodiral proti Ladysmitlui in se mu niso ustavljali. Zdaj, ko je angleška armada v neznanih krajih, m »rajo Angleži plačati vsako postojanko, katero hočejo Burom vzet., se stotinami ranjenih in mrličev. Zadnja bitka je bila za Angleže draga zmaga. Buller poroča da je imel neizmerne izgube. Kaj pa bo, kedar nridejo Angleži do glavnih postojank Burov. (Je izgubijo odločilno bitko, padejo vsi Angleži (25.000 mož) Burom v roke. Ali bo po taki zgubi Anglija še, nadaljevala vojsko? Kje bo vzela novih vojakov V ! DOPISI. Z gornjega Krasa. Volilni boj za prvotne volitve je končan tudi pri nas. Izid je, bil, seveda, različen. V mnogih občinah na našem Krasu so izvoljeni protlstamčevci. V drugih zopet so voljeni neodločni m< žje. V nekaterih občinah pa volilni iaožje staničujejo, ker žive pod raznimi vplivi. — Sedaj so vpiizurili sosebno gonjo na volilne može. Sočini agitatorji tekajo od vnsi do vasi ter pregovarjajo volilne uiože za Staniča. Ljudje govore, da so ti Agitatorji tudi podobni Antikristu, ki bo sejal denar. Razlika je ta, da ga oni baje že sejejo. In bojimo se, da res premotijo katerega Kraševca. In dr. Stanič naj zastopa nas Kraševca v državnem zboru. Dragi rojaki! Dozdaj ste še vedno mislili si svojo glavo, trdi ste bili, kakor je skala, na kateri živimo. In zdaj da Vas pregovore, da glasujete za dr. Staniča! Dr. Stanič je razvil svoj program v volilnem oklicu, tako, da se je na vse zadnje v datumu skril za ime sv. Antona puščavnika, ter tiskal svoj oklic v Hilarijanski tiskarni, dasije povsem znano, da je v ti oz vezi s Tumo-Gabrščekom. O dr. Staniču dozdaj nismo vedeli druzcga, kakor da je odvetnik v Gorici. Nikdar in nikjer pa še nismo čuli, da je dr. Stanič bil kedaj pri narodnem delu! Dozdaj jo bil le odvetnik, ter koval rumene zlate, kmeta pa je poznal le v svoji pisarni. V svojem programu trdi, da ja kmečki sin ter da ga kmet živi. To je res, saj mu je kmet - pravdar pomogel do bogastva. A srca za kmeta še ni pokazal. V svojem volilnem oklicu naravnost izjavlja, da je nasprotnik svobodni gospodarski organizaciji, kmetskim zadrugam, posojilnicam itd., zagovarja pa kapitalizem. Dragi rojaki, ako kdo občuti krutost oderuštva vaških in tižkili mogotcev, občutimo mi Kraševci. In kandidat, katerega Vam vsiljujejo plačani agitatorji, se naravnost, izjavlja proti kmetski organizaciji. katera edina Vas more vsaj deloma rešiti gospodarske odvisnosti. Kraševec. O občinskih volitvah v Solkanu. Krasno nedeljsko vreme zvabilo je tudi mene. da sem ua »vojem železnem konjiču izletel po goriški okolici. Vtrujen in potreben krepčila vstavil sem se proti večeru v Solkanu, kjer navadno točijo dobro kapljico. Samcat sam v kolu sedeč poslušal sem živahne razgovore Solkancev. Toliko pozornejši sem bil. ker so govorili o zadnjih občinskih volitvah. Posebno me je zanimal sledeči razgovor: A : A smo jo eno naredili, da smo preprečili volitev županstva. Kompari boš videl, volitve bodo še ovržene. B: Beži, beži, kaj bomo naredili. Saj smo „returs“ (rekurs) prepozno vložili. Pa sploh imajo oni preveč glasov, da bi v Trstu volitev zavrgli. Boter, bodi pameten 1 A: Boš videl povedati kompari. Zdaj misliš, da smo zastonj plačali dr. Maraniju 80 kron za „returs". G. Maraui je rekel, da jim že pokaže Saj je on tudi advokat g. Lenassija. B: Ma jaz ne dam nobene llike za „returs“. Le plačujte sami. Meni se zdi, da smo bili sploh nespametni, ko smo se toliko drli za g. Lenassija. Kaj misliš, da bi imeli res kak dobiček, če je bil g. Odone postal župan. Veš boter, njemu ne gre rado >pod palca. In potem vrh tega, kaka sramota bi bila za celo občino, če smo imeli Italijana za župana. In misliš, da bi nam slovenske kase v Gorici res dale podporo za našo zadrugo, če zvedo, da smo delali za g. Lenassija, ali pa, če smo ga celo izvolili za župana ? A : Ma kompari, kaj se bojiš ? Če je bil postal žnpan g. Lenassi, smo imeli vso podporo od njega, lvaj nam potmi mari za slovenske kase. Tako pa zdaj ni treba nikomur praviti, da smo hoteli g. Lenassija za župana. V Gorici smo rekli, da smo šli v boj le proti našemu kapelami, ne pa za Lenassija. In g. dr. Tuma nam veruje. In tudi v „Sočo“ smo dali tako pisati, če tudi ni res. Saj ni treba vsega praviti. B: Boter, to pa vendar ni prav, da tako govoriš. Zakaj pravite, da smo šli proti našemu kapelami. Ali moremo kaj reči zoper njega ? Ali nam ni vedno pomagal in veliko delal za nas ? In zdaj ga tako plačujete. Moštro, kar ni prav, pa ni prav. A: A kaj meni mari kapelam Znati se mora. Mi ne smemo povedati, da smo šli za Lenassija. a na vsak način smo morali se izgovoriti, zakaj stebili dve stranki Rekli smo, da smo šli proti kapelami. In to je bilo nekaj vredno. Gospodom v Gorici sa je kar samo smejalo, saj veš, da ne morejo videti našega kapelami. G. dr. Tuma je tudi menda pisal v Solkan, da naj kapelan ostane v cerkvi, ne pa se mika v druge stvari, ki mu niso nič mar iu jih ne razume. Vidiš kompari, znati se mora, pa gre. B: Ma kar ni prav, ni prav. Jaz se nebom več utikal v te stvari. A: Neprav gori, neprav doli, mi smo pa le ubili dve muhi hkrati. Prikupili smo še g. Le-nassiju in gospodom pri „Soči“. In če bodo nove volitve, bomo še drugače delali za g. Lenassija, v Gorici pa jim bomo pravili, da gremo le proti f. . . . Kompari, ne more falit. B: Jaz sem že rekel, da se ne bom več utika! v volitve. In če zvedo gospodje, da res delamo za g. Lenassija, po tem liani pokažejo hrbet. Fon na Solkanski cesti je tudi rekel, da ne pojde več volit. Sicer pa ne opravimo nič, dokler stn naš kapelan in kroinberški vikarij v občini. A : Kaj Fon! Saj je že oni dan rekel, da je vesel, ker nismo zmagali. Če smo zmagali, je moral tudi on voliti g. Lenassija za župana. Pa se je bal, da po tem noriški Slovenci več ne pi idejo v njegovo krčmo, ili pase nične bojimo, dokler bomo znali delati na dva kraja. V Solkanu se moramo dobre djlati Lenassiju, Gorici pa gospodom pri .Soči". Dovelj mi je bilo. Plačal sem, tei odšel. Vi pa, g. urednik, recite, da Solkanci niso navihani, in drugi ne zabiti, ker se dajo tako „farbati“. Biciklist. Libušenjske slike. Vemo, da so dopisi vsakemu časopisu najbolj zaželjene reči. Varno pa tudi, da morajo biti dopisi stvarni in resnični. Nobena reč bolj ne škoduje časopisu, kakor dopiii, za katerimi prihajajo popravki po §. 10. t. z. — Iz naših krajev bi Vam g. urednik poslali lahko prav takih popravkov, — pa ker vemo, da ste se zanesli na dopisnika, zato ne bomo pričenjali s §. 19. t. z., ampak prosimo, da sprejmete ta dopis v Vaš cenjeni list. Nek gospod je pohajal za kratek čas po Libušnjem in Dreženci. Kar je v naglici videl, moral je brž popisati in poslati Vam kot dopise iz Drežence i Libušnjega. Začnimo z zadnjim dopisom. V predzadnji številki Vašega cenjenega lista nahaja se dopis: „Libušenjske slike1*. Človek bi mislil, to pa moram prebrati, da zvem, kake slike imajo na Libušnjem. Vsakdo bi namreč pričakoval pod gorenjim naslovom popisa slik in stvarne kritike. In tudi mi smo se zveselili, češ, vendar seje našel kritik naših slik. Pa hudo smo se zmotili. G. dopisnik, mesto, da bi popisal libu šenjske slike, — pripoveduje dogodbico, kako je nek krčmar dal slikati leva nad vrata svoje gostilne. Na izbiro mu je bilo dano, ali hoč« imeti leva priklenjenega ali brez verige. Odločil se je za zadnje, ker je bilo ceneje. Pa lev je hitro zginil znad vrat, ker je bil slikan z vodenimi barvami. Ko g. dopisnik to dogodbico popiše, — pa sklene: „Nekako tako je na Libušnjem. Mevžem se je ztMa škoda denarja, slikarju pa barv iu truda11. „Siike namreč niso izdelane. Komaj, daje skicirano in v naglici malo podrgneno11. — To je ves popis, to je vsa kritika libušenjskih slik! Samo dva stavka govorita v vsem dopisu o slikah; — eden vdari po skopili in neumnih libušenjskih možeh,oziroma cerkvenem oskrbništvu, drugi pa po nemarnem slikanju, pa - je vse kritike konec, in dopisnik ne pomisli, koliko s tem škoduje — cerkvi, — cerkvenemu oskrbništvu, — slikarju - in listu, v katerem priobčuje take marnje. Resnici na ljubo povemo g. dopisniku, ker ni imel časa povprašati, prodno je dopis skoval, sedaj: 1) tla cerkveno oskrbništvo ni se slikarjem prav nič „glihalo“, ampak unije dalo, kolikor je zahteval; 2) da g. slikar ni delal prehitro, ker je porabil 27a meseca za preslikanje cerkve, storil je, kolikor je mogel; 3) da barv g. slikar ni štedil, ker se je marsikateri veščak že izrazil, da je preveč barv nagromadil (čudno, da jih je g. dop. premalo! op. dop.); 4) da slikar je res slikal z vodenimi barvami, ker »fresco'1 se sploh le s takimi slika; 5) da slike niso tako slabe, kakor sodi g. dopisnik, ker sam prevzvlšeni kardinal se je o času kanonične vizitacije izrazil: „slike niso slabe". G. dopisniku pa svetujemo: Kadar bo še kritiko val, naj se po pred poduči i naj kritikuje stvarno! Kadar bode koga sodil, posebno v časnikih, (kakor naše može,) naj popred pozve resnico! S 0 V I C E. Izjava. Na ponovno vprašanja izjavljam, da, če me volivci izvolijo za državnega poslanca, sprejmem častno naročilo. Pri tem ostanem, bodisi izid ka-koršen koli. V Gorici, dne 24. januvarja 1900. Dr. Jos. Tonkli. Volilcem. Bliža se odločilen dan. Takega dne gotovo še niso doživeli goriški Slovenci. V desetih letih se je marsikaj spremenilo. Toda nismo se spremenili mi! Ne, svojega prepričanja ne moremo spiemeniti, pa tudi ne prodati. Kakor smo govorili pred desetimi leti, tako govorimo danes. Ko pa priporočamo svojim somišljenikom, da dne 29. t. m. vsi soglasno vole viteza Jožefa dr. Tonklija, ali smo morda proti tir. Gregorčiču ? Ali želimo morda, da pade „Sloga" in z njo dr. Gregorčič? Ne! Naš namen je čist! Želimo, da se v deželo zopet vrne mir, ki nam je. tako potreben, in da se v našo politiko vrne kr-ščanko začelo. Že deset let se uganja le politika uspeha, brez programa, brez načela, kakor je prevzorni skof dr. Mahnič večkrat pisal v „Rim-skem Katoliku14. Zato imamo toliko osebnih prepirov, toliko napadov na osebe iu nič drugega. Temu bodi konec! Prepričani smo iz dna duše, da bi k temu veliko pripomogla zopetna izvolitev viteza dr. Tonklija. D.r Tonkli je krščanski mož in ob enem izvežban politik, kakor-šnega potrebujemo. Z njim bi se zopet začela mirna doba na Goriškem. D.r Tonkli bi deloval v zmislu „Slogeu in složno z dr. Gregorčičem. Kar se tega tiče, smemo njega z vso pravico proglasiti kot, pravega „Sloginega* kandidata, dasi se ga „Sloga“ brani. Dovolj smo pisali in prosili ! Storili smo vse iz dobrega namena. Videant consules! Zopetna izvolitev grofa Coroninija bi pomenjala sicer zmago dr. Gregorčiča, toda le za trenotek. Prepira in boja bomo imeli še toliko, da bo cela dežela trpela. Polom „Sloge" pa je gotov! Prav tako tudi n« bo miru, ako zmaga dr. Stanič, ki je „Sočin*‘ kandidat. Volilci ! Na vas je ležeče, da storite domoljubno dolžnost. Gre se za sveta krščanska načela proti možu, ki je sam priznal, da nima vere, gre se pa tudi za mir in prospeli cele dežele. Ne-oziraje se na nobeno stran zapišite vsi na glasovnice ime: vitez Jožef d.r Tonkli. Pripravljeni pa moramo biti na vse strani! Volitev začne točno ob 9. uri predp. Treba je skrbeti, da se v komisijo volijo pravi možje. Mogoče je, da pride do ožje volitve. Vsi volilci morajo tediij čakati, dokler ni volitev končana. Izvoljeni poslanec mora namreč dobiti nadpolovično večino, t. j. 140 glasov. Ako ne bo imel noben kandidat te večine, bo še tisti dan ob 3. uri pop. ožja volitev med tistima kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Vsi naši somišljeniki naj pri prvi volit vi brezobzirno volijo dr. Jožefa Tonklija. Bati se ni prav nič, da bi morda radi tega zmagal dr. Stanič, kajti vsaj do ožje volitve mora priti. Izvolitev dr. Staniča je treba na vsak način preprečiti. Bodi to v tem pogledu naša zadnja beseda ! Naše prostopanje je popolnoma opravičeno. Izvolitev grofa Coroninija je začetek konca „Slogine“ stranke, izvolitev dr. Staniča pa je že konec sam ! Volilno gibanje. V Biljah so izvoljeni trije možje za dr. Tonklija. V Komnu vsaj trije za dr. Tonklija. V Šmartnem devet mož za dr. Tonklija. Na Livka oba za dr. Tonklija. V Št. Petru trije za dr. Tonklija. V Rihenber-gu pet za dr. Tonklija. V Sovodnjah vsi za dr. Tonklija. Iz Kobariškega nam poročajo, da je lepa večina zagotovljena dr. Tonkliju. Tudi s Krasa in Cerkljanskega nam dohajajo prav u-godna poročila. Volilci na noge ! Shod volilcev v vipavski dolini. Ta shod. je gospodom iz Gorice jasno pokazal, kako napete razmere vladajo u deželi. Naš opazovalec nam je sporočil, da je zmešnjava pri Rebku bila taka, kakor predlanskim v Podgori, ko so prišli socijalni demokratje. Med silnim kričanjem se je izvolil shodu predsednik dr. Gregorčič. Kaj so gospodje pri 3. točki (državnozborska volitev) govorili, ni bilo mogoče radi pieveiike zmešnjave niti slišati. Volilec Jožef Pavlica, župan v Riliem-bergu, je, predlagal, da se postavi vitez dr. Tonkli kot kandidat za državni zbor. Povdarjal je, da je ta izvolitev edina rešitev v tem za goriške Slovence prežalostneiu času! Ljudstvo zbrano na shodu je bilo tudi še po zaključenem zborovanju vse razburjeno. Klici: Živijo Tonkli živijo Coronini živijo Gabršček, živijo Tuma, živijo Stanič niso hoteli prenehati! Tako daleč smo tedaj prišli ! Tako nam je „Soča“ v 10 letih uzgojila ljudstvo. Č. duhovščina je neprenehoma svarila dr. Gregorčiča pred Gabrščekom in pred „Sočo“. Dr. Gregorčič pa je vedno upal, da ni tako hud ). Da, celo javno je smešila ,,Soča“ duhovnike, ki so odkrito svarili. Zdaj mora sam dr. Gregorčič z žalostjo priznati, da mu je č. duhovščina vedno prav hotela. Mnogo smo pretrpeli v teh desetih letih, še bolj trpimo, ko vidimo tako zmešnjavo, ki je — žal! — naperjena zdaj proti našemil neumorno delujočemu in žrtvujočemu se dr. Gregorčiču samemu. Iz Dutovljauske občine. Veliko je že napravila škode pri nas filoksera, a vendar se ni še nič storilo v prospeli vinarstva s tem, da bi se napravila kaka trtnica, čeravno imamo za vzgled sosede vrle Vipavce, ki v tem kaj lepo napredujejo. Pri nas se še posluša glasove starih kopitnežev bolj, kakor kmetijske učitelje in napredne kmetovalce. Naše občinstvo je jako razburjeno, ker je občinsko starešinstvo sklenilo napovedati pravdo, proti dekaniji tomajski, češ, da bi ne dajali Občinarji g. kapelami v Tomaju bori kvartič pšenice na leto. Starašinstvo naj bi s-; pri svojih sklepih oziralo na željo ljudstva. Cernu je treba napravljati nepotrebne pravde ? Pri tej priliki onenim, da sta v Dutovljah izvoljena volilna moža, ki nista uda starašinstva : gg. A. Lah in And. Petrič, pa se nista še odločila, koga bi volila. (Radi pomanjkanja prostora smo veliko okrajšali! Priporočamo se za prihodnjič! Uredništvo.) Nesramnost Staničevih agitatorjev. V torek je prišel Staničev agitator v hišo g. župana v Solkanu z namenom, da pregovori g. župana za Staniča. Ker pa gospodarja ni bilo doma, pričel je obdelovati gospodinjo. Zabavijal je čez d.r Tonklija, da je preveč farski (njegove besede, tel udrihal po duhovnikih (ali po staničevsko po f...) Gobezdal je, da se f.. ni treba mikali v take reči, da imajo že tako vse v rokah, da nimajo otrok, da so že tako zadosti bogati (tako ne, ko dr. Stanič) itd. Povedal je tudi, da že pokažejo hudičevim f..., da jih denejo vse na natezalnico, da jim zavijejo vratove. In še mnogo drugih sličnih cvetk je priklilo čez ograjo njegovih umazanih ust. Naročil je gospodinji, da vše pove tudi gospodarju. K sreči pa je mož o pravem času odnesel pete. Tako agitujejo agitatorji dr. Staniča, ki je v svojem volilnem pastirskem listu pisal: „Vero, njene nauke in oznanjevalce teh naukov sem vedno spoštoval. Vsak slovenski politik mora uvaževati dejstvo, da je naš narod vseskozi katoliški in da mu je vera svetejša od vseh posvetnih blaginj.“ Zato pa tudi njegovi plačani agitatorji pod vodstvom Gabrščekovim tako urejujejo svoje delovanje! Slučaj v Solkanu nam jasno kaže. Kaj je še le drugod ? Ti pa slovensko ljudstvo, ki ti je vera res najsvetejša stvar, ne voli takega moža za svojega zastopnika! Kako razume dr. Stanič socijalno pra-prašanje, nam priča stavek v njegovem oklicu volilcem: Boj proti kapitalizmu ni pri nas po nikakem opravičen in to tem manj, ker mi prav za prav potrebujemo kapitala etc. etc. Njemu je vse jedno kapitalizem. Ali ne ve dr. Stanič, da kapitalizem požira male kapital« in jih odnaša na edeu kup, da obira mile in masti debele. Do zdaj so nam Slovencem vedno utepali v glavo, da smo zavarovani zoper liberalizem, dr. Stanič pa nas hoče prepričati, da smo zavarovani tuli zoper kapitalizem. O srečni Slovenci, da se vas nič hudega ne more prijeti, kakor k večemu le — prismodarizem liberalnih in kapitalističnih ljudskih osrečevalcev! Dr. Stanič — najboljši advokat ? Tako bobna „Soča" v svet ž« kakih deset let. Kdor pa količkaj razume, ve, da tu ni res ! Kdo bi se ne smejal ? Navaden kmet, mi je pravil, da bi se upal pri porotnih obravnavali boljše govoriti, kakor dr. Stanič ! Upamo, da se naše ljudstvo ne bo dalo več slepiti od ..Soče1*. V Gorici imamo izvrstne slovenske advokate, na pr. oba dr. Tonklija, mladega dr. Franko in dr. Abrama. Da presega dr. Stanič v močnem glasu vse dinge, je res, ali da jih presega tudi » razumu, kar je glaona stvar, ni res! Kako malo soli ima dr. Stanič v glavi, priča njegov zadnji .pastirski listM 1 Odlikovanje. Njego Veličanstvo presvetli cesar je dovolil goriškemu vojaškemu poveljniku na Stražišču, Maksimilijanu pl. Chalaupka, da sme nositi komendatorski križec papežkega reda sv. Gregorija, in grofu Jeronimu Sormani-ju, da sme nositi križec prov Ecclesia et Pontifice. — Naš rojak g. Anton Černigoj iz Dobravelj, sedaj na Dunaju pri c. in k. trabantui telesni straži, bo smel nositi bolgarsko svetinjo, katera mu je bilo podeljena za zasluge. Visoki gostje. Dne 23. t. m. je prišla v Gorico (hotel Gunckel) Njena visokost nadvojvo-dinja Elizabeta, hči nad voj vodi nje Štefanije. Včera je bila pri sv. maši v stolnici. V soboto pride v Gorico tudi Njena visokost na d v oj vod in j a Štefanija. Ob tej priložnosti obiščejo tudi sv. Goro. Smrtna kosa Ene 22 t. m. zvečer umrla je v Gorici obče priljubljena in spoštovana gospa Antonija Kutin, rojena Matelič, soproga tukaš-nega trgovca g. Kutina, stara komaj 34 let. Nepričakovano nagla smrt je prav hudo zadela pred vsem g. soproga, kateremu je ostavila troje nedoraslih otrok, katerih liajmaljša deklica je bila še le preteklo nedeljo krščena. Blagi in obče spoštovani pokojni gospej Antoniji večen mir in pokoj, ostalim pa naše iskreno sožalje! Cerkno. Preteklo leto je pri občinskih volitvah zmagala noya ali bela stranka nad staro stranko. Beli so zmagali v dveh razredih ter tako dobili vodstvo v roke. Novo županstvo je zahtevalo revizijo občinskih računov. Pri tem se je pokazal primanjkljaj 4.51(5.58 K. Prijatelj nam piše s Cerkljanskega, da bi bilo prav potrebno marsikje postrgati stari kvas. Radi verujemo ! Kakor so to dosegli z uztrajnostjo v Cerknem, tako bi se dalo marsikje doseči ! Na delo ! Sovodtlje. Dne 7. t. m. smo imeli udje katoliškega slov. del. društva1* zaseben shod v krčmi sobrata Mihaela Cotiču. Govoril je poverjenik/bilon Kuzmin o namenu delavskega društva, pa tudi v dolžnosti udov do društva. Delavcem priporočamo, da se večkrat shajajo in da na glas čitajo „Primorski List1*. Iz Gor. Tribuše nam poročajo : Dne 14. jauuvarja t,. 1. je župan dal razglasiti pred cerkvijo, da je tuk. starešinstvo strogo prepovedalo koledovati po hišah v občini, ob enem pa tudi, da naj se tukajšni krčmarji držijo na tanko določene policijske ure. Ravno isti večer pa so popivali v neki krčmi od poldne celo noč do 7. ure zjutraj. Imen te družbe ne bomo z* danes navajali. Povemo le, da so to pravi „Sočaui“, ki zabavljajo o duhovnikih. Zgubil se je. Franc Murnik iz Kobarida št. 127. Pretekli petek nesel je par črevljev (bil je črevljai) v Ladra in en par na Libušnje. Po-poludne ob 2. uri izpil je na Libušnjem 1. vina ter rekel, da gre na Vrano tir jat — pa od tiš* tega časa je zginil. Na Vranem ga niso videli. Bil je pijanček — lahko da se je ponesrečil. — Denes 23. jan. dopoldne našli «o ga mrtvega v neki grapi pri Vranem. Pasji kontiimac — je razglašen v Kobaridu in Bovou. V Kobaridu je baje stekel pes, katerega so pa že na Trnovem ubili. Nekateri trdijo, da ni bil stekel — pa previdnost je gotovo boljša, kot nesreča. Bosanska Dubica ob Savi. Poročajo nam, da je umrl tam obče spoštovani posestnik Valentin nožič, sorodnik č. g. vikarja v Batah. Bil je priprost človek, pa dober kristijan in u-net narodnjak. Pred enim mesecem nam je poslal dopis, kateri gotovo prineseno v prihodnih številkah. V tem dopisu pravi, pa razsajajo v Bosanski Dubici kozice. No, zdaj nam pišejo, da je sam umrl za kozicama! Priporočamo ga v molitev ! V. Trstu je bilo koncem 1899. leta 167‘286 prebivalcev brez vojakov. Razpisana služba. Predsedništvo tržaškega c. kr. deželnega sodišča je razpisalo službo nadzornika ječ pri tem sodišču. Prošnje je uložiti na navedenem predsedništvu do 8 februarja 1900. So. Križ na Vipavskem. G. nadučitelj Medvešček nam piše glede „Slov. Naroda11 v tam-kajšnem bralnem društvu: „Na Slov. Narod1* je bilo doslej društvo vedno naročeno, tudi tedaj, ko ni bil sedanji predsednik. Predlog, da naj se naroči „S1. N.11, je bil sprejet soglasno, ali skoro soglasno; predsednikov glas torej ni odločeval in ne bi bil prav nič zalegel. Predsednik ni odgovoren za take sklepe občnega zbora itd." Tem besedam ne bomo znova odgovarjali. Povedali smo že zadnjič svoje mnenje Pri tem ostanemo. Prepričani smo, da bi povsod izključili „Slov. Narod11, ako bi se razumniki resno zato potegnili. Glede „Prim. Lista1* pravi g. dopisnik, da ga je sam naročil, ker ga ni hotelo društvo. Najbolj pa nas veseli, da g. nadučitelj Medvešček odločno od sebe odklanja očitanje, katero mu je lani *Priin. List11 vrgel v obraz glede na socijalno demokracijo. r,Prim. List1* je pisal, kakor so ljudje obče govorili. Da se je o tem res govorilo, pove mil leliko njegov tovariš g. A. Možina, učitelj na Berjali v Rihenbergu. (Je smo se motili, priznamo z veseljem svojo zmoto. Nam ni za osebnosti, ampak Je za dobro stvar! »Slovenskega Naroda1* in „socijalne demokracije** varuj nas Bog ! Važna razsodba, Kasacijska najviša so- dnija je razsodila, da v smislu zakona z dne 16. jan. 1896 nihče, ki prodaja živila, ne more odklanjati odgovornosti. Ako sam blaga, oziroma pristnosti ne pozna, naj pa praša veščake|! Koliko jih v Avstriji ne zna čitati ? Na gornjem in doljnem Avstrijskem, Tirolskem in v Voralbergu 8%, na Solnograškem, (Jeskem, Moravskem in Šleskem 4%, na Koroškem 13%, na Goriškem 11%, na Kranjskem 23%, v Trstu 18%, v Dalmaciji 50%, v Istri 48%, v Galiciji 60% in v Bukovini 70%. Proti trtni uši. Časopisi pišejo, da sta dva francoska vinorejca po šestletni izkušnji iznašla sredstvo, katero naglo mori trtno uš. To sredstvo so saje iz dimnika. Vsaki trti se okolu stebla po zimi priloži liter saj. Ob dežju ali snegu prislezijo te saje do korenik ter pomorijo trtno uš. Ob enem pa dajejo saje trtam čudovito raščo iu rodovitnost. Vinska klavzula. Dornberško županstvo je napravilo prošnjo na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo za odpravo škodljive vinske klavzu- le. To prošnjo bodo podpisala vsa prizadeta slovenska županstva. Tudi goriško „trgovsko-obrtno društvo11 hoče napraviti vse potrebne korake, da se ta škodljivka odpravi. Poleg teh skupnih korakov pa svetujemo, da vsaka občina še. posebe napravi tako prošnjo. V zadnjem „Prim. Listu11 smo podali kratek obrazec prošnje. Prepričani smo, da bo to več izdalo, ko vse drugo. Potrebno je, da malce podražimo s prošnjami visoko gospodo na Dunaju ! Tukajšno c. kr. okrajno glavarstvo opozarja vse lastnike hiš in sploh s tem zadevajoče osebe, da za leto 1900.se ne izdajo novi plačilni nalogi za najemariiio, kar se tiče mesta Gorice z okrožjem, ker odmeritev najemarine se je izvršila vsled postave od 12. julija 1896 1. dež. z. št. 120 za dobo d veli let, torej veljajo plačilni nalogi, ki so bili vročeni v letu 1899, tudi za leto 1900, kar je sicer iz sestave istih lahko razvidno. Dotični lastniki se vabijo torej, da vplačajo omenjeni davek za leto 1900 v določenih rokih, brez 'd.; bi čakali na drugo naznanilo Žetev žita v 1. l«99. „Buletin des Halles" poroča, da se je naželo v letu 1H99 po vsem svetu 886 500-000 lil. žita. Leta 189K se je naželo več, nainr“č okoli 9S9,l0O,000. lil. Flos juvenlis • Mladeniški cvet. Tako je ime novemu latinsko — slovenskemu molitveniku- jeki nann-.njen za gimnazijce. Naroda se v Ljubljani v „Katoliški tiskarni'' in sicer vezan \ usuje za '1 kroni 60 vinarjev, vezan v platno za 2 kroni LJ0 vinarjev : po pusti -0 vinarjev več! Pri;:oročnimi »a dijakom n.-tjt■ >p 1 ___________ Socijalne drobtinice. Zavarovanje delavcev. Nemčija v tem oziru prednjači vsem držav«m, sosebno ozir zavarovanja za slučaj onunofjlosti in strosti. Druge države capljajo za zgledom Nemčije. \ Avstriji imamo od 1. 1^8!*. zavarovanje za slučaj nezgode in bolezni. V Švici so po petnajstletnem pretre-sovanjn vsprejeli zavarovanje za slučaj nezgode in boiezni. To zavarovanje stopi še le s 1. jan. 1903. v veljavo. V Franciji je uvedeno piiiilno zavarovanje za slučaj nezgode. Bolniško in starostno zavarovanje je prostovoljno. N Angliji delavsko zavarovanje ni obvezno. La v najnevarnejših podjetjih je podjetnik obvezan odškodovati ponesrečenca, ki nesreče ni sam zn kri vil. Vsako drugo zavarovanje je prostovoljno. \ Belgiji je obvezno zavarovanje proti nezgodam samo za delavce pri zgradbah. Bolniško in invalidno zavarovanje je le prostovoljno. \ Holandiji, kjer je bilo zavarovanje prostovoljno, so koncem leta vsprejeli zakon o zavarovanju proti nezgodam. Zavarovalnice so državne. Zavarovalnino plačujejo le podjetniki kakor v Nemčiji; v Avstriji plačujejo tudi d*layci. Na Danskem je po nemškem uzorcu upeljano zavarovanje proti nezgodam. Bolniško zavarovanje ni obvezno, vendar, država in občine podpirajo bolniške Magajne. Švedska ima danskemu slično bolniško zavarovanje. V Norveški je obvezno zavarovanje proti nezgodam. \ Italiji obstoji dve leti zavarovanje proti nezgodam za obrtna podjetja. Podjetniki plačujejo, a si svobodno volijo zavarovalnico. Za bolne, onemogle in ostarele so le prostovoljne naprave. S 1. okt. preteklega Uta je stopila v veljavo nacijonalna blagajna za vse delavce. Na Ruskem uvedejo obvezno zavarovanje proti nezgi dam. Na Finskem je dobro urejena prostovoljna oskrb za slučaj bolezni in deloma obvezno zavarovanje proti nezgodam pri obrtnih podjetjih. S pomočjo strojev stori dandanes 500.000 delavcev isto delo, za katero se je rabilo prej 15 do IG milijonov ljudi. Tako jemlje mrtvi stroj zaslužek živim ljudem. Kam je izginul denar? Pred enim mesecem smo pisali, da so vse evropske banke povišale obrestno mero, ker jim je nedostajalo denarja. Kam izginja denar od časa do časa, ve samo židovska spekulacija. Zdaj pišejo časopisi, da so banke začele oblastno mero nižati od 6% na 5%, od 57. na 4'/au,o._______________________________ Naša društva. Za slov. šole v Gorici (1. izkaz 1. 1900) došli so podpisanemu odboru do 16. t. m. sledeči dohodki: Kot ustanovnik z doneskom 200 k o-glasil se je č. g. Ivan Feltrin, vikarij v Desklah. Vplačali so gospodje: Prof. Bežek za dec. k. 2. Blažon Fr. za okt. in nov. k. 4. Cibič Anton, dekan v Črničah k. 40 Konjedic Andrej, veleposestnik v Plaveli", namesto naročnine ,Go-rice“ k. 10. Duhovnik iz okolice k. 10. Prof. I. Čebular, ker se ni mogel vdeležiti zadnje čit. veselice k. 4. Budali Leopold, dvorni svetnik k. 10. Č. g. Jakobov k. S. Kosec Josip, župnik v Kamnjah k. 10. G.dčna Konjedic Olga v Plaveli dobiček od prodanih srečk za »Šolski dom“ k. 4. Feltrin Ivan, vikarij v Desklah, prvi obrok usta -liovnine k. 50. Kofol Ant., velepos. v Čepovanu k. 6. Grusovin Katarina v G. za 1. 1899 k. 2. Murovec Ivan, dekan v Cerknem k. 20. I. H. za jan. in febr. k. 4. I. P. h. 60. Prof. dr. Zorn H. k. 28 Zamorec v Vrtojbi v gostilni Batističevi k. 2.64 h. Peternel Henrik za dec. k. 4. Prof. Kranjec za dec. k. 2. Sodn. svetnik M. Gabrijelčič za dec. k. 2. Premrov M. za dec. k 2. G. Likar, trgovec za dec. k 2. Gospa .Marička Kopač za dec. k. 1. Pirjevec Ivan, c k. svet. za dec. k. 2. Ko-ujedic Rud, trgovec z železjem za december k. 2. I)r. Papež za dec. k. 2. Prof. dr. Fr. Kos za dec, k. 10. Jakončič Anton velepos. v Gorici k. 2. Bolko Leopold, veletržec itd. za dva meseca k. 4. Kavčič Josip. c. kr. notar, za 1 mes. k. 2. Blažon Fran, žel. uradnik za 1 mes. k. 2. Koren Anton, trgovec v Gorici za 1. mesec k. 2 Kurinčič Janez, kurat v Medani k. 10. Krkoč Stefan, vikarij v Lokovcu k- 8. Uršič Al arija, trgovka v Kobaridu za „Š. dom“ k. 8 , za „Slogine zavode11 k. 6. Za izgubljeno stavo k. 2. Kakor izkazano v „Gorici" št. 4 in 5 k 78. Skupaj k. 368.04. V Gorici, dne 16. jan. 1900. Odbor društva .Šolski dom“ Hranilnica iu posojilnica Biljana Medana. registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Dobrovem, bodo imela svoj izvanredni občni zbor v društvenem prostoru na Dobrovem dne 2. februvarja t. I. ob 3 popoldne. Dnevni red '• Sprememba društvenih pravil. K obilni vdeležbi vabi društvenike Lud. Kumar, načelnik. Za kratek čas. Darvinov nauk nespameten. Korporal, jeze se nad nerodnimi vojaki novinci, ki ne znajo prav prijemati puške : ,Darvin je prismoda; pravi, da so ljudje potomci opic: ko bi bilo to resnično, bi vi tepci že zdavno znali s puško prav ravnati, ker opica vse. posnema, vi pa ničesar, oslovski potomci bi že še bili, opičiui pa gotovo ne ! Dva srečata svojega prijatelja šaljivca — lažnjivca: ,.Pepe, zlaži se zopet kaj .•aljivec: „Sedaj nimam časa, mudi se mik Bobenčku." „Kaj pa imaš danes tam ?“ „Nekaj posebnega8. „Ivaj tacega?“ ,,Grajščakovi lovci so velikega medvega pripeljali tja, ki ga je grajščak vstrelil v gozdu za Kviško goro ; gledat ga grem.“ Odide. „Pa pojdiva še midva“. Gresta. Pri „Bobenčku“ pa nihče ne ve kaj o medvedu ; šaljivec lažnji-vec se je zlagal, kakor je bil naprošen. \ — Odgovorni urednik in izdajatelj : 1. Bajt, Lastnik: Konsorcij »PrimorskcRa Lista\ Tiska: llitarijanska tiskarna. Posamezne številke ,1’rimorsk'ga Usta11 sc dobivajo v tobakarnah v šolskih in nunskih ulicah po o kr. ali lo vin. klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soli li.e It! | Anton Obidič, Ib čevljar v S e m e n i š k i ulici št. 4 v G o i* i c i, priporoča se mi za raznovrstna naročila po meri ZH. K°sl)e >n gospoile. SP Naročila se iz v rS ujejo hitro fPriporoča daljo tudi svojo, zalogo Z;<2&Si£ Vrtna ulica 8 GORICA — Via Gimdino 8 priporoča briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih ml 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne Poatrežba poštena. pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, .'it-? ■t n VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA v g 0 a i € i. grodaja naravni in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga prisili brisi vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje in drugih vin. SMsmm mm Sedež društva je v Gorici, ulica Bnr/.ellini št. 20. [ajv/iRi 51?i\T2 315*715 5Ixi715 siiiSia Hl\i7l5 SlSiilf3. 3J\?715 siMia 3K?71!d 512EI3 Čebelno voščene sveče pod garancijo 3000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, svečar. fjP Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici. SM/ISI |BJ5515|iSi^i5l[BJ5B15j fSivvlS) [Sl^lSl IčMi&lS Ei/tvnal lCT?i<:nallisi^tsillGil/fv[iii| |cn/ivtpillcil/>\lnil |51/i\fnl ■ti | pekovski mojster na Komu v Golici J izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfmejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno iu na-tančno po želji gospodov naročnikov. — A J Priporoča se za nje svojim rojakom v J mestu in na deželi najuljudneje. ^ Novoporočenci pozor! Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturiui, glavni uiiod v gosposki ulici. A-nton Breščak .v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne,jedilne in posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovareu. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave z zimami iu platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. -- Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrmlih. | Nova delavnica. J t cerkvenih posod in orodije. x J Gorica, magistratna ulica št. 8. £ * Podpisani vsoja si naznaniti preč » duhovščini, da je odprl novo delavnico X cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsa-jf ko vrstni kovini in v vsakem slogu po J uajuižjih cenah. i Ker še nima ilustrovanih cenikov, 1 pošlje po želji preč. duhovščini obrise J raznih posod in orodja. t Priporoča se tudi za popravljanje J rabljenih reči, jih zopet posrebri iu po-zlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah iu popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban s r e b r a r iHr* f