"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto...................... $3.00
Za pol leta___________________________1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Let. 4. Št. 176.		Cena 5 c.	TORO-NTO, ONTARIO WEDNESDAY, AUGUST 21 ST, 1946.	Price 5c.	Vol. 4. No. 176.
PRAVICO LJUDSTVU-KAZEN FAŠISTIČNIM ZLOČINCEM
Trst — Kot znano v začetku meseca julija je bila oklicana splošna stavka ljudstva v coni A., do katere je prišlo vsled brutalnosti in venomernih napadov civilne policije, kateri načeljujejo profašistični elementi in katera vživa zaščito zavezniške vojne uprave.
Stavkovni odbor demokratičnih organizacij je izdal proglas ljudstvu Trsta in cone A., v katerem navaja številne primere napada civilne policije na glavni sedež ljudskih organizacij, škodo na trgovinah in imetju, kakor tudi oboroženi napad fašističnih tolp, na mnoge prebivalce, ki pod zaščito civilne policije izvršujejo najbolj zamazana in teroristična dejanja. V proglasu se zahteva: "Pravico ljudstvu — kazen fašističnim zločincem!"
Proglas je bil naslovljen Svetu ministrov za zunanje zadeve v Parizu. Temu proglasu je sledil: apel kulturnih delavcev Slovenije ob fašističnih nasiljih v Trstu. Glasi se:
KULTURNIM DELAVCEM VSEGA SVETA!
"Slovenski kulturni delavci, zbrani na zborovanju, ki ga je dne 2 julija 1946 sklicalo Društvo slovenskih književnikov, pošiljajo kulturnim delavcem vsega sveta naslednji apel:
že pred meseci smo slovenski književniki opozorili svetovno javnost na dogodke v Trstu, v katerih smo videli oživljanje vojaško premaganega in pobitega fašizma. Že tedaj smo opozarjali, da je ta kulturni in človečnosti nevarni proces možno zajeziti samo s tem, da se Trst, ki je postal zatočišče vseh fašističnih izmečkov, priključi Jugoslaviji, ka. teri pripada po vseh svojih naravnih in gospodarskih pogojih.
Dogodki, ki so se 30. junija in 1. julija odigrali v tem mestu, so potrdili naše napovedi. Fašističe tolpe, načrtno zbrane in pripeljane v Trst, kjer po težko razumljivi logiki uživajo polno toleranco ZVU (Zavezniška vojaška uprava), niso samo napadle meščanov slovenske narodnosti, marveč so izvedle sistematično pripravljen in organiziran napad na sedež PNOO (Pokrajinski Naro-
dno Osvobodilni Odbor), na razne lokale in institucije slovenskih in italijanskih demokratičnih organizacij in so v svojem divjaš-tvu, ki so ga vršile ob mirnem opazovanju in zadržanju tržaške in zavezniške policije, do kraja razgalile svojo politično metodo, ko so napadle celo demokratične tiskarne in knjigarne, jih polivale z bencinom, znašale liste in knjige na grmade in jih javno zažigale. To je očitna metoda umetno obujenega ter gojenega fašizma. Tako sta nekoč ravnala Hitler in Musolini, ki smo se zoper nju borili mi in naši zavezniki. Tako so pred 25 leti goreli v istem mestu slovenski Narodni dom in grmade slovenskih knjig.
Spričo teh mračnih dogodkov smo slovenski književniki znova prisiljeni obrniti se na kulturni svet z opozorilom in pozivom. Opozarjamo kulturno javnost na nezaslišano nevarnost tržaškega vzgleda. Opozarjamo vse kulturne delavce sveta na to, da iskre sramotnih tržaških grmad lahko zanetijo ravno take vsej kulturi sovražne grmade tudi drugod. Opozarjamo svet na dejstvo, da so te grmade gorele ob prisotnosti oddelkov civilne policije in policije tistih sil, ki so se še nedavno borile proti fašizmu in nacizmu.
Zaradi tega pozivamo ves kulturni svet, ki sta mu civilizacija in človečnost sveti, naj z nami slovenskimi književniki povzdigne glas k protestu zoper dopuščanje teh mračnjaških metod in še bolj zoper njih obujanje, ščitenje in negovanje. V imenu kulturnih delavcev narodov, ki so svojo visoko zavest dokazali z 1.700.000 žrtvami, pozivamo svetovno kulturno javnost, naj vsaj v tem trenutku izpolni svojo dolžnost in naj odločno povzdigne glas za usodo 25 let brutalno zatiranega in pobijanega naroda, ki se je z antifašističnimi množicami italijanske narodnosti junaško in zmagovito boril za skupno zavezniško stvar in ki skupno tudi danes vidijo, da bodo zajamčene demokratične naravne in kulturne pravice in svobodščine le s priključitvijo Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji."
Z KREPKO VOLJO JUG. MLADINA GRADI SVOJO PROGO
Ljubljana — V začetku julija so odpotovale iz vseh centrov okrožij 4 slovenske mladinske delovne brigade na gradnjo Mladinske proge Brčko-Banoviči. Vse štiri brigade štejejo 869 članov.
Med njimi je okrog 200 mladink.
Mariborsko brigado sestavlja 270 mladincev in mladink. Vsi so oblečeni v enotne delovne obleke. Brigada nosi naslov "Klavora Slavka".
j Mladinska delovna t^igada no-mladinsko delovno vomeškega okrožja šteje 161 članov. V brigadi ljubljanskega o-krožja je 251 mladincev in mladink. Tem brigadam se je pridružila brigada II delovne brigade
Julijske Krajine. Tako skupno štejejo 1200 članov mladinskih delovnih brigad, ki so odšle na gradnjo Mladinske proge Brčko-Bano-
vici.
VARUJTE NOTRANJO ENOTNOST, KER ONA JE JAMSTVO, DA BOMO UTPESNO PREMAGALI VSE TEŽAVE
Odločen nastop Kardelja na mirovni konferenci
Podgorica — Maršal Tito, ki se je mudil v Črnigori julija meseca, kjer je bil povsod navdušeno sprejet od prebivalcev, kateri so mu klicali "Heroj Tito", ko se je pojavil v njihovi sredini, je podal naslednji govor. Prebivalci so z klici izražali nezlomljivo bratstvo narodov Jugoslavije, trajno in nezlomljivo zvezo narodov Jugoslavije in Sovjetske zveze, ter priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. Govor maršala in predsednika zvezne vlade FLRJ se glasi:
"Tovariši in tovarišice!
Kakor je bilo že poročano, manevriranje ameriškega državnega tajnika, g. Byrnes, kateri si je veliko prizadeval, da bi omejil razpravo na podlagi govora italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija, kateri je urgiral na delegate 21. narodov za zmerno določbo vojnih reparacij, ki jih mora Italija plačati po njej napadenim državam — se ni obneslo.
Poleg sovjetskega delegata Andreja Višinskega, kateri je v svojem govoru razgalil imperialistične težnje italijanskih imperialističnih elementov, ki jim načeljuje Gasperi, sta nastopili obenem delegaciji Etiopije in Grčije s zahtevo na vojne reparacije, med tem ko je Edvard- Kardelj, načelnik jugoslovanske delegacije tako odločno nastopil in odgovoril de Ga-speriju, da je celo "Njuyorski Times" zabeležil nekoliko pravičnih besed iz njegovega odgovora.
Kardeljov nastop, kakor pravi poročevalec njujorškega "Timesa", H. L. Mattews, je izzval ostro debato in največ vsled dejstva, da je ameriški državni tajnik skušal sprečiti razpravo. Kardelj je zahteval pravico, da odgovarja italijanskemu premierju. Na sobotnem zasedanju je prišlo do glasovanja po tem vprašanju, na katerem je bil poražen blok ameriškega državnega tajnika.
Kardelj je v svojem odgovoru temeljito razkrinkal vse neprave argumenti v primeru podatkov glede Trsta, katere je zlouporabil italijanski premier de Gasperi. Zahteval je, da plenarna seja konference da naročilo komisiji za
sestavo mirovne pogodbe, da zavzame pozitivno stališče v skladu z njegovimi argumenti proti de Gasperiju.
"Italija bo postala svobodna na znotraj in na zunaj kadar se bo vrnila v meje, katere so določili veliki italijanski misleci v 19. stoletju, ko se je italijansko ljudstvo borilo za svoje edinstvo in ko Italija ni stremela po zatiranju drugih narodov. Jugoslovanska delegacija smatra, da mora ta konferenca upoštevati ta dejstva, ako hoče najti pravilno rešitev", je izjavil Kardelj.
GOLNIK IN TOPOLščICA USTANOVI DRŽAVNEGA POMENA
Beograd — "Službeni list FL RJ" št. 57 od 16 julija 1946 objavlja: Ukaz o ustanovitvi sanatorija Golnik in Topolščica (Slovenija) za ustanovi splošno državnega pomena.
LEGITIMACIJE BODO ODPRAVLJENE
Ottawa — Minister za delo, Humphrey Mitchell je naznanil, da so odpravljene kazenske določbe, ki jih je določila posebna legislatura v zvezi z osebnimi legitimacijami. Osebne legitimacije so bile vzpstavljene takoj v začetku vojno kot način za zaščito države, katere pa kakor je naznanjeno bodo kmalu popolnoma odpravljene.
Po mnenju gotovih krogov legitimacije so bile potrebne naj-
Uporabljam to priliko, da se vam zahvalim za ta veličastni in prisrčni sprejem, ki ste ga priredili meni in mojim sodelavcem. Pozdravljan vas v imenu zvezne vlade in v imenu borcev Jugoslovanske armade, kajti med vami jih je mnogo, ki so se vrnili iz njenih vrst k mirnemu delu in graditvi. Ko smo potovali po San-džaku od Prijepolja do sem, smo videli sledove hudih bojev, ki smo jih bojevali v minulih štirih letih. Razdejane vasi, požgane hiše in črno oblečene matere, žene in sestre — vse to priča o junaški borbi naših narodov, v konkretnem primeru o borbi črnogorskega naroda. Spomladi 1942 sem se s svojimi tovariši in z najboljšimi sinovi Črne gore umikal pred močnejšim pritiskom sovražnikov, okupatorja in domačih izdajalcev. Leta 1943 smo se vrnili, ne slabši, ampak nasprotno mnogo močnejši kajti v vrste borcev brigad, ki so nastale iz vrst srbskih in črnogorskih sinov, so prihajali prvi borci, sinovi hrvatskega naroda, Like, Dalmacije in Korduna, sinovi junaške Bosanske Krajine, Bosne in Hercegovine, ter izpolnjevali vrste tistih, ki so prinašali bratstvo in enotnost v vse kraje, kjer so se borili. Vrnili smo se leta 1943. Bili ste priče naše vrnitve. Toda na razredčenih vrstah črnogorskih borcev niste mogli opaziti nobene izčrpanosti ali trpljenja. Nasprotno, po dolgotrajnih in nadčloveških borbah ste lahko opazili v očeh teh borcev odsev junaštva in odločnosti, da vztrajajo do zadnje kaplje krvi, do zadnjega človeka.
Tudi leta 1943, je sovražnik
več pri kupovanju alkoholne pijače, to je, izdajanjem dovoljenja (Permint).
začel splošen napad proti nama. Ponovno smo se morali umikati v še hujših razmerah kakor leta 1942. Sovražnik nas je ponovno nameraval uničiti na črnogorskih planinah, toda se je hudo uštel. Morali smo se začasno umaknili, da smo zbrali nove sile ter se ponovno vrnili. In vrnili smo se leta 1944., da se nikdar več od tu ne premaknemo. (Dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: Živel maršal Tito!) Ta borba pomeni herojsko epopejo vseh naših narodov. Pomeni pa prav tako herojsko epopejo črnogorskega naroda, na katero je lahko še posebno ponosen. Moram reči, da je črnogorski narod, čeprav je majhen, dal v tej veličastni borbi velike žrtve. Dal je velike človeške žrtve na oltar svobode in neodvisnosti, žrtvoval je najboljše sinove in hčere, razen tega pa tudi mnogo gmotnih žrtev. Poglejte razdejano Podgorico, razdejane mnoge manjše kraje in vasi! Vse to priča, da črnogorski narod ni varčeval z ničemer, ko je šlo za njegovo svobodo in čast.
Ob tej priliki bi rad naglasil tudi neko drugo stvar. Hotel bi povedati, da bi morali tisti, ki zdaj podbijajo zakonite in člove-čanske pravice naših narodov, videti sledove te veličastne borbe, sledove te žilave borbe, ki je bila sestavni del borbe vsega svobodoljubnega človeštva proti njegovemu največjemu sovražniku. (Viharno odobravanje.) Tisti, ki zdaj izpodbijajo te pravice našim narodom, bi morali videti vse to. Ne zahtevamo, naj nam vrnejo česar ni mogoče ogromnih človeških žrtev, ki smo jih žrtvovali. Tega nam ne more nihče nadomestiti. Toda terjamo, da se nam gmotno nadomesti vsaj nekaj tega, kar so nam uničili naši skupni sovražniki. Pri njih pa po skupni zmagi ni razumevanja za zakonite pravice svojih najzvestej-ših zaveznikov, pač pa je usmiljenje in celo nekaj simpatij do tistega, ki je bil naš skupni sovražnik. Ali to lahko zapusti v naših srčnih sledove, ki bi kazali, da verujemo v kakšno iskreno zavezništvo po vojni ? Ne more. Zavezništvo v vojni se je v resnici izkazalo trdno. Toda zavezništvo v miru ne ustreza zavezništvu, kakršno je bilo v vojni. V čem se naj izkaže pravi prijatelj in pravi tovariš, če ne v tem, da pomaga tistemu, ki je največ
trpel! Toda takega razumevanja I pustiti, da bi trpeli tisti, ki niso
na tej strani ne vidimo.
Videli ste in veste, da se moramo boriti korak za korakom za naše pravice po vojni in prav tako, kakor smo se morali boriti za svobodo in neodvisnost naše domovine. Razumljivo je, da to ne more zbuditi pri nas razpoloženja in ljubezni, kakršno vedno poudarjajo in za katero nam pogosto očitajo, da je pri nas ni.
Tovariši in tovarišice! Ob tej priliki bi rad povedal še eno stvar. Sovražniki so nam uničili ogromno dobrin. Čeprav ni za naše potrebe razumevanja v tujini, bomo nekega dne vendar vse to zgradili. To smo se trdno odločili in naj nihče ne misli, da bomo zaradi tega, ker smo zdaj v težkih gospodarskih razmerah, le za las popustili ter žrtvovali nekatere pridobitve naše velike in nadčloveške borbe. Nikdar ne bomo od tega odstopili, čeprav bomo morali obnavljati sleherno hišo in sleherno razvalino sami. Ustvarili bomo vse sami, ker imamo sposobnosti in voljo ter enotnost ljudstva, kar so naši narodi dokazali. V minulem razdobju borbe se je izkazalo, kaj lahko stori ljudstvo, če je enotno in če ima vero. Naše ljudstvo je to dokazalo v največji meri. Lahko rečem, da bo naša zvezna vlada skrbela za vas, Črnogorce, spričo težav, ki jih imate in ki nanje zadevate ob vsakem koraku. Podgorica je razdejana. Zidali jo bomo skupno vsi.Zidali jo bomo vsi skupno, kajti to je naša dolžnost, to terjajo od nas žrtve, ki jih je Podgorica žrtvovala; to bomo storili, to vam obljubljam v imenu zvezne vlade. (Živel maršal Tito! Živela zvezna vlada!) še enkrat bi vas rad pozval, da se oklenete čim bolj in čim tesneje dela, še bolj in še tesneje kakor doslej. Varujte notranjo enotnost ki je bila ustvarjena med to borbo, varujte jo kakor zenico svojega očesa, kajti naša enotnost nam je jamstvo da bomo uspešno premagali vse težave!
Rad bi vam povedal še nekaj. Ne bom govoril o izdajalcih, toda govoril bom o otrocih tistih, katerih očetje niso znali ceniti svobode naših narodov. Ti otroci so naši. Splošno-ljudska dobrina so. Sprejmite jih, bodite jim očetje in matere! To so naši otroci, naša mladina in nikdar ne smemo do-
nič zakrivili. (Dolgotrajno odobravanje.) Ne sin, ne hči ne odgovarjata za dejanja očetov in mater. Naša sta in skrbeli bomo zanju. To vam polagam na srce in naj bo naše geslo: otroci ne odgovarjajo za očete. Želim vam, tovariši in tovarišice, mnogo uspeha pri vašem delu in mnogo sreče. Mi pa bomo, in to vam obljubljam, od naše strani storili vse, kar je v naši moči, da vam bomo pomagali. Naj živi enotnost črnogorskega naroda! Živela!) Naj živi Ljudska republika Črna gora!" (Dolgotrajno vzklikanje maršalu Titu, Črni gori in Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.)
Provokacije proti jeklarskih stavkarjev
Hamilton — "Provokacije Stel-co kompanije in nekaterih mestnih odbornikov prekašajo vse meje dostojnosti, katero bi moral imeti civilizirani človek", piše Miloš Grubič, v svojem sporočilu, ki je priobčeno v Srbskem Glasniku. Nadalje pove še tole: "Pisali smo o sramotnih izjavah v tukajšnem tisku kontrolerja Nora Frances Henderson, o njenem posetu v tovarno Steelco. Ona je že nekoliko-krat šla skozi piketno stražo v tovarno. Ali ne nastane vprašanje, zakaj gre v tovarno?
Dne 13 avgusta pa je z avtomobilom navalila na piketne straže in pri tem z avto povozila tov. Gojko Pravica z tako hitrostjo, da ni bilo časa za umik še mnogim drugim."
Na ta način Steelco kompanija in nekateri drugi mestni odborniki, ki delajo roko v roki, izvaja drzne provokacije na račun stav-kolomcev, kateri se nahaja v tovarni. Po zatrdilo stavkarjev njihovo število ni veliko, toda zadostuje za izvajanje drznih provo-kacij, katerih je namen razbiti stavko jeklarskih delavcev, katera je sedaj takorekoč vprašanje ne samo delavcev v Hamiltonu, temveč delavcev in delavk splošno v deželi. Jeklarski trust, katerega je namen razbiti stavko, je več kot verjetno, v zvezi z ostalimi tovarniškimi magnati, kateri se borijo proti večji mezdni lestvici in krajšemu delovnemu tedniku, kakor to zahtevajo organizirani delavci.
IZ STAREGA KRAJA POZDRAVLJAJO AKCIJO ZA X-RAJ APARAT
"Slovenski Poročevalec", glasilo Osvobodilne Fronte slovenskega naroda, je priobčil obširnejši članek z dne 18 julija pod naslovom "Slovenci v Kanadi in domovina."
V članku navaja primer o požrtvovalnosti kanadskih Slovencev, ki so v teku vojne in posebno po zmagi prispevali že lepo vsoto denarne pomoči narodom nove Jugoslavije. Omenja pa tudi apel, ki je bil objavljen za X-raj aparat v tem listu z dne 5 junija t.l. Zbirno akcijo pozdravljajo iz personalnega oddelka pri Osvobodilni fronti za Ljubljansko okrožje. Tako je zbirna akcija za X-raj aparat prišla že v najširšo javnost v starem kraju. To nas pa še enkrat opozarja na to, da pri-vihamo precej dobro rokave, da bi izpolnili zadano si nalogo.
Jugoslovanska nota ameriški ambasadi
Beograd, 11 avg. — Ministrstvo za zunanje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije, je naslovilo ameriški ambasadi v Beogradu noto, v kateri se navajajo primeri kršitve državne suve-renitete z strani ameriških avio-nov.
Od februarja t.l. vsak dan vedno večje število zavezniških avio-nov posebno ameriških je samovoljno krožilo nad jugoslovanskim severozapadnih državnim teritorijem. Zaradi sistematične kršitve državne suverenitete jugoslovansko ministrstvo je že prej nekoli-kokrat opozorilo ameriškega vojaškega atašeja v Beogradu, kateri pa v odgovoru od 16 julija in 7 avgusta t.l. odgovarja, da ni dobil nobenega odgovora od pred-stojnih ameriških oblasti v Italiji ali Avstriji.
Nota navaja točno čas in datum, ter izdelek avionov, ki so krožili nad jugoslovanskim teritorijem. Tako je dne 9 avgusta krožil 10 minut ameriški avion, izdelka CE 47 nad ljubljanskim aerodromom kljub mednarodnim znakom, ki so jih dajali jugoslovanski lovski avioni, da se spusti na letališče. Ameriški avion je bil
jalo 8 vojaških in dve civilne osebi. Povodom tega dogodka oblasti so naredile temeljito izsleditev.
Med tem poznejše vesti prinašajo poročila o britanski in ameriški noti jugoslovanski vladi, če.š da so jugoslovanske oblasti odgovorne za gotove spopade na meji, kar pa je več kot smešno za tako trditev. Ljudstvo v okupirani coni A., je daleč pravičnejši sodnik dogodkov, kakor pa osramočene inspiracije gotovih krogov v tem primeru.
Boji v Palestini in Indiji
Calcuta, Indija — Tukajšne poročilo naznanja, da se je vršila velika in drzna masakracija v Ben-gal vasi, kjer je bilo živih sežgano 150 mož, žena in otrok. Skupno število mrtvih znaša na 3000, do-čim je po mnenju nekega dopisnika to število zelo površno, ker pravi, da je ne mogoče prešteti mrtve in ranjence.
V Palestini so boji na dnevnem redu. Imperialistična politika Vel. Britanije skuša z bajoneti rešiti problem naseljevanja Žiov z ene strani, med tem ko istočasno jih končno prisiljen spustiti se na le- pošilja na otok Creto. Proti tej
politiki se bore Židi in tudi Arabci, ter zahtevajo opoklicanje britanske vojske.
tališču v Ljubljani potem, ko sa ga prisilili jugoslovanski lovski avioni. V tem avionu se je naha-
11
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
fUfftstered in (he Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 479S9 C. P.
EDINOST
206 Adelaide St W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-¿enih člankov in dopisov se ne vrača.
REAKCIONARNA POLITIKA VATIKANA IN NARODNO REPUBLIKANSKO GIBANJE V FRANCIJI
Kako naj zavezniška uprava pojasni zločin v Trstu1
Na drugi strani smo priobčili "apel kulturnih delavcev Slovenije ob fašističnih nasiljih v Trstu," v katerem je naveden primer zločina — enak zločinom, katera sta izvajala Musolinijev fašizem in Hitlerjev nacizem. Toda ta zločin se je dogodil sedaj po smrti Hitlerja in Musoli-nija, katera sta načelovala kriminalnim fašističnim razbojnikom, proti katerih so se Združeni narodi borili s zavestjo in prisego, da se odpravi enkrat in za vselej na-bolj zločinska dejanja, ki je bilo svojstvo in osnovna podlaga samo fašizmu in nacizmu. To se je zgodilo sedaj spričo dejstva, da v Trstu in v coni A si zadružujeta oblast Amerika in Vel. Britanija, oziroma zavezniška vojaška upirava.
Kako naj zavezniška vojaška uprava pojasni ta zločin?
Ferdo Kazak, slovenski književnik je ob tem dogodku na zborovanju slovenskih kulturnih delavecv, ki se je vršilo v Ljubljani, v opernem gledališču dne 2 julija v svojem govoru med drugim dejal naslednje:
"Spričo vseh teh dogodkov se vprašamo predvsem, tole: Ali je mogoče početi take stvari brez premišljene, že dalj časa vodene organizacije? V Trstu živi več deset-tisoč Italijanov iz južne Italije, priseljenih v dobi fašizma. Ti bi bili sposobni, zvesti svojemu propalemu nauku, v slepem sovraštvu zgrešiti proti ljudstvu to ali ono. Toda taki izbruhi bi bili zmeraj samo izbruhi. To pa, kar se je dogajalo sedaj v Ttstu, je več kot izbruh. To je organizirana akcija in prav to je za presojo položaja izredne važnosti. Kajti ne pozabimo, da so se nasilstva vršila takorekoč pod zaščito policije in da se skratka za vsem skriva nek določen namen. Naloga naših politikov je, da razkrinkajo ta namen in da v. pravi luči prikažejo položaj na ozemlju, ker skuša temna reakcija na vse načine izpodbijati svetle pridobitve štiriletne krute borbe za pravice in svobodo.
Za nas kulturne delavce pa je ob grmadah, kjer spet gore slovenske knjige, ob razdejanjih tiskarn in prostorih kulturnega izživljanja dolžnost, da prav k temu iz-povemo svojo besedo. . .
Kultura je za nas v prvi vrsti stvar srca in po resnici stremečega duha. Kultura je za nas osnova vsega človeškega ustvarjalnega dela, torej edini temelj pozitivnih naporov za oblikovanje življenja. Prav zaradi tega nam pomeni kultura resnico in pravičnost, ker si brez tega ne moremo zamisliti obličja človeka. Prav zaradi tega nam pomeni kultura svobodo, zlato svobodo za vse tiste narode, ki so se doslej drugi igrali z njimi in jih izkoriščali. Vsem tem naših pojmovanjem kulture ne nasprotuje logičen zaključek — priključitev slovenskega Primorja in Trsta naši Jugoslaviji.
Nevedel sem teh nekaj značilnosti, da spoznamo duha, ki je zadnjega junija povzročil nasilstva najgrše sorte zoper naš živelj, zoper svobodo našega in italijanskega ljudstva, zoper pravične pridobitve štiriletnega prelivanja krvi.
Ta duh nam je znan. Ta duh je povzročil svetovni pokolj. Ta duh je nad evropsko civilizacijo dvignil zastavo zločinstva. Ta duh je negacija vsega, kar je človeškega na zemlji. To je fašizem! Obsodba, ki jo izrekamo z vso upravičenostjo in na podlagi izkušenj. . ."
Zločinski dogodek, ki se je odigral v Trstu, po vsej pravici zahteva najbolj ostro obsodbo z strani vseh demokratičnih in kulturnih ustanov. Potrebno je nasloviti protest na zavezniško vojaško upravo v Trstu, da je že skrajni čas, 'da se preneha z fašističnimi in klu-klu kla-novskimi metodami delitev "demokracije" v okupirani coni A. če se zavezniški vojaški upravi zdi postranska stvar, kdo vrši nasilja, vlome, teror in nasilja v okupirani coni A, nikakor ni to postranska stvar za tisoče vojakov, ki so položili svoje življenja v borbi proti ponovitvi fašističnih zločinov. Najmanj pa je postranska stvar za miroljubne narode, kateri v tem vidijo obujanje fašizma in potuhu z strani zavezniške vojaške uprave napram elementom, kateri zaslužijo najstrožjo kazen.
V Meaple Leaf Gardens dne 24 avgusta
Odbor Ukrajinskih progresivnih organizacij je naznanil, da bode velikemu ljudskemu zborovanju, ki se vrši v soboto dne 24 avgusta v Mapi« Leaf Garden, prisostvovala delegacija umetnikov iz Sovjetske Ukrajine, katera se točasno nahaja tukaj na turneji.
Delegaciji načeljuje, Luka Palamarchuk, urednik dnevnika "Radjanska Ukraina", ostali člani so: Semon Stefanik, prof. vseučilišča v Lavovu, sin slovitega pisatelja Vasilja Stefanika ter dveh opernih pevcev.
Dolžnost vseh Slovanskih izseljencev je, da se udeležijo tega zborovanja.
Začetek ob 8 uri zvečer.
•	(Nadaljevanje)
Ne bo odveč opozoriti na to, da gre tu za ista načela, na katera se sklicuje oče Panicci s prižnice Marijine cerkve med štiridesetdnevnim postom 1942. ko je zagovarjal Petainov in Hitlerjev red.
V imenu teh načel papeštvo ni prenehalo preklinjati francosko revolucijo in njenih demokratičnih načel od leta 1789, socializem in komunizem pa od leta 1748.
Že 23. aprila 1791 je papež Pij VI. obsodil načela Deklaracije pravic človeka in državljana, ter "njenih sedmnajst točk, ki so v takem nasprotju z vero in družbo". V nasprotju z liberalnimi katoličani je papež Gregor XVI. 15. avgusta 1832 (Poslanica Mirari Vos) obsodil to "lažno in smešno načelo ali še več, to uporništvo: svobodo vesti, svobodo naziranja, naj-odvratnejšo in najusodnejšo svobodo tiska, ki se sama bo vedno gnusila". Pol stoletja pozneje (Poslanica z dne 20. junija 1888) je zavzel Leon XIII. enako stališče in pripomnil: "Kar se tiče vprašanja svobode pouka, tudi o njem ni treba drugače soditi." Naj opozorimo končno še na celotno sodbo, ki jo je izrekel papež o francoski revoluciji ob smrti Ludvika XVI na zboru kardinalov 17, junija 1793: "Ali je Narodna skupščina, ki se je vsilila za sodnika, imela pravico? Nikakor ne. Ta zbor je potem, ko je odpravil kraljevstvo, najboljšo izmed vseh oblik vladavine, izročil vso oblast v roke ljudstva, ki ni sposobno, da bi uresničilo kakršen koli pometen in trezen načrt v pogledu upravljanja in ki ne zna razlikovati vrednosti stvari".
Spričo naših diskusij o ustavi je nujno potrebno, da opozorimo na ta načela, (ki so ostala gibalna sila sedanje politike Vatikana, kakor bomo videli pozneje), da bomo razumeli, na katerih teoretičnih osnovah delajo voditelji Narodnega republikanskega gibanja.
Na družbenem področju uporablja cerkev ista načela, kakor na političnem: delitev družbe v razrede je sestavni del večnega reda, ki ga je določil bog. Ko je bilo postavljeno vprašanje narodnih krščanskih strank, je papež Pij X-dne 18. decembra objavil: "človeška družba, kakor jo je uredil bog, je sestavljena iz neenakih elementov. Zato je v skladu z redom, ki ga je določil bog, da so v človeški družbi vladarji in podlo-žniki, delodajalci in proletarci, bogatejši in siromaki, učenjaki in nevedneži, plemiči in plebejci".
Leon XIII. (Poslanica Graves de Communi z dne 18. januarja 1901) je) ko je določil stališče cerkve do strank "krščanske demokracije" takole definiral pravdo: "Braniti pred vsakim napadom pravico lastnine in posesti, ohraniti razredno razliko, ki je brez ugovora lastna dobro organizirani državi, dati človeški družbi obliko in značaj v skladu s tisto obliko in značajem, ki jo je ustvaril bog stvarnik."
Med razredi naj vlada duh "usmiljenja". In glejte, kaj zahteva cerkev od enih in drugih:
Bogatašem priporoča Leon XIII. radodarnost z besedami, ki krijejo v sebi nepozabno skromnost: "Zares, nihče ni dolžan pomagati svojemu bližnjemu, tako, da bi pripravil svojo družino celo ob najpotrebnejše; dolžan ni niti odreči se tistemu, kar dovoljujeta njegovi osebi udobnost in blagostanje. Brž ko pa je v zadostni meri zadostil svojim nujnim potrebam in udobnostim, je dolžan odstopiti presežek siromakom. To ni stroga pravna obveznost, razen v primerih skrajne stiske, temveč je to obveznost krščanskega usmiljenja;1 torej dolžnost, ki se nje izpolnitev ne more zahtevati po človeški pravičnosti."
Glejte, kaj čaka siromake: "Naši siromaki naj pomislijo, da se po nauku samega Jezusa Kristusa ne smejo žalostiti zaradi svoje bede: prav ta revščina jim namreč pripravlja lažjo pot za njihovo zveličanje, toda samo pod pogojem, da potrpežljivo prenašajo svojo revščino" (Pij IX., poslanica Nostis et Nobiscum z dne 8 decembra 1848, ki je v nji papež objavil "škodljive izmišljotine komunizma in socializma"). In pol stoletja pozneje, 8. decembra 1898 je rekel Leon XIII. delavcem, ko jih je svaril, naj se varujejo revolucije in socializma: "Ta čas, ko socialna vprašanja po svetu vznemirjajo in teže delovno ljudstvo, so vaše duše polne miru, dokler zaupate svojim krščanskim delodajalcem, ki s toliko modrostjo krmarijo vaše težke dni, ki s toliko pravičnostjo in pravico-Ijubnostjo skrbe za vaše mezde, obenem pa vas uče, katere so vaše pravice in vaše dolžnosti ter vam razlagajo velike odrešilne
nauke cerkve in njenega poglavarja. Prizadevajte, si da se boste s svojim duhom poslušnosti, discipline in ljubezni do dela izkazali vedno dostojne visokega imena krščanskih delavcev. Ljubite svoje delodajalce.
Sam Leon XIII. je takole zgostil ta socialna vprašanja: "Ti nauki so za gotovo primerni, da ponižajo oholo dušo bogatašev in jo napravijo popustljivejšo, da dvignejo duha tistih, ki trpe in da jim vlijejo sprijaznenje z usodo." Tako je socialno naročilo cerkve: zahtevati od delodajalca "popustljivost", od delavcev pa, da se "sprijaznijo z usodo."
Splošna načela, ki so združena z dogmami in ki vodijo politično aktivnost cerkva, se lahko torej kratko izrazijo takole: na političnem področju borba proti svobodi in demokraciji, na družbenem področju borba proti enakopravnosti in socializmu.
PO KATERIH ORGANIH UVELJAVLJA CERKEV SVOJO POLITIKO?
Papež ima nekakega predsednika vlade, ki se imenuje kardinal, državni tajnik in ki je njegova dolžnost, da vzdržuje zveze Svete stolice z državami. Od 15. stoletja, torej od časov, ko se je začelo krščanstvo cepiti in ko so nastali strogo individualni narodi, postavlja Vatikan poslanike pri vladah: to so nunciji. Papež sam izbira nuncije ne po njihovih vrlinah, temveč po njihovem izvoru, njihovih družbenih zvezah, njihovem bogastvu. To so plemiči, ki se od 18. stoletja vzgajajo v "Akademiji duhovnikov - plemi-čev", ki obstoja še zdaj in ki je rimski ekvivalent naših "Političnih ved", vsa prežeta s še izrazitejšim duhom kast — če je to sploh mogoče. V svojih spominih nas Racine opozarja, kako je nuncij Roberti difiniral skrivnost svoje obrti: "Bisogna infarinarsi di teologia e farsi un fondo di poli-tica." (Treba se je namazati s filozofijo in si napraviti zalogo znanja). Pripomnimo, da je nuncij de jure starešina diplomatskega zbora v vseh deželah že od Dunajskega kongresa leta 1850 do naših dni.
To so uradni organi Vatikanske
"politike.
Toda moč cerkve je še bolj zasnovana na finančni mreži, ki jo je spretno razpredla približno pred sto leti po vsem kapitalističnem svetu. Te zveze je težko odkriti, kajti mnoge tvrdke in finančniki skrivajo za svojim imenom Sveto stolico, škofje, re-dovniške rede. Vendar nam pa nekateri zanesljivi znaki omogočajo vpogled tudi v to področje cerkvene politike.
Z Vatikanom najtesneje povezana banka je banka Ambrosiano, ki je njen ravnatelj grof Franco Ratti, nečak zadnjega papeža Pija XI. (Achile Ratti). Dne 24 marca 1939 se je začel občni zbor delničarjev s slavospevom Piju XI. in dovolil kredit 100.000 lir za proslavo desetletnice lateranske pogodbe (med popežem in Mussolini jem), polovica tega zneska je bila namenjena za zgraditev neke cerkve, druga polovica pa za potrebe milanske fašistične federacije. Naj pripomnimo, da je po grofu Robodengu — enem izmed velikih podpornikov Vatikana, fašističnem senatorju in članu upravne banke Ambrosiano — ta banka tesno povezana s Fiatom, ki je Robodengo v njem podpredsednik upravnega odbora.
Blagajnik Vatikana, Bernardino Rogara, je poleg tega administrator francosko - italijanske banke Južne Amerike, ki pripada v nji 48% kapitala Vatikanu. Naj še pripomnimo, da je ta banka eden izmed glavnih fašističnih centrov v Argentini in da je podružnica Pariške in Holandske banke.
Približno tretjino delnic banke Worms (ki je ena izmed najbolj kolaboracionističnih v Franciji) pripada tudi Vatikanu.
Izmed bank v Franciji, ki uživajo zaupanje in imajo na razpo-
gregacija. Njena najdonosnejša—derske rodbine Gillea iz Lyona, ki
agencija je v okraju Saint-Sulpice, kjer služi od svoje klientele, svetovne duhovščine in pripadnikov meniških redov. V upravnem odboru se posebno odlikuje Louis Doront (iz banke Louis Doront and Co., ki vodi vse duhovniške patronate na severu), ki je predsednik društva "opustošenih cerkva Francije", in gospod Dutuile Arrispe, bližnji sorodnik monsig-nora Rollanda Gosselina, versalj-skega škofa (ki je po njem povezan z baronom Attelinom iz Pariške in Holandske banke).
Kakor vidimo cerkev nima te-
ima vpliv na banko "Credit Lyo-ne", na tekstilno in kemično industrijo.
Amerika je zaenkrat eden izmed glavnih virov dohodkov Vatikana na svetu. Papež se naslanja tam na banko Morgan. Od tod izvira važnost neposrednih stikov med Vatikanom in ZDA. Simbol teh prisrčnih odnosov je g. Mirom Taylor, osebni odposlanec prezidenta Roosevelta in ljubljenec papeža Pija XII. G. Miron Taylor je protestant, je pa v prvi vrsti bivši predsednik upravnega odbora United States Steela, je-žav s plasiranjem svojega kapi- klarske^a trusta> in vnet obože-
tala, ki je, mimogrede rečeno, znaten, saj tik pred vojno samo novčič sv. Petra že takrat — pa naj bi bilo dobro ali slabo leto — prekoračil eno milijardo frankov.
Ti podatki nam dajejo samo površno sliko finančne moči cerkve. Med cerkvijo in finančno oligarhijo so še tesnejše in izdatnejše zveze. V Franciji je član bratovščine Sacre-Coeur Lavadowski, administrator zelo klerikalne Narodne trgovske agencije askonta; predstojnik reda dominikancev, častiti oče Gille, izhaja iz milijar-
împerija
valeč po "ustanovitvi fašističnega režima.
Ta mednarodna sila cerkve, ki se naslanja na močne finančne interese, je povsem tuja slehernemu nacionalnemu duhu. Jezuiti so po-osebljenje tega "brezdomovinske-ga" duha. Že leta 1656., v zarji nacionalnega prebujenja, je pisal jezuitski general Nickel v svojih navodih: "Pozabimo na svojo domovino. . . naš red ne more živeti, če nacionalni duh, ni povsem iz-trebljen."
(Dalje prihodnjič)
ODHOD DELEGACIJE JUŽNOSLOVANSKIH IZSELJENCEV V JUGOSLAVIJO
SPOROČILO SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
Zadnje dni je odpotovala prva delegacija južnoslovanskih izseljencev v Jugoslavijo. To je prva delegacija ne samo iz Kanade, ampak iz severo-ameriškega kontinenta.
Delegacija, ki jo predvodi Stevo
Serdar, glavni predsednik Zveze lago kapital Vatikana, lahko me- Kanadskih Srbov, je odpotovala iz nimo na prvem mestu: banka Al- , Toronta dne 13 avgusta in se bo bert Gallicier, ki omogoča cerkvi, ukrcala na parnik v New Yorku da plasira kapital v hajrazličnej- 16 avgusta.
ših področjih, banka De Machy,' Ostali člani delegacije so: Ju-
banka Layder and Co., ki je njen ravnatelj Roger Layder and Co., neizmenljivi predsednik unije bančnega sindikata. Končno, Industrijski in trgovski kredit je katoliška banka v pravem pomenu te besede. To je prva bančna kon-
raj šaban, glavni predsednik Zye-ze Kanadskih Hrvatov, Nikolaj Kombol in Mate .Volarič iz Van-couverja ter Stanko Josipovič iz Hamiltona.
Delegacija predstavlja dosedaj organizirane grupe izseljencev, ki
Kdo je odgovoren za tatvine paketov iz Amerike na tržaških kolodvorih
"Ljudska Pravica", glasilo Ko- so vdrli v vagon in vzeli 7 vreč.
1. julija so vlomili v 4 vagone m odnesli 240 vreč; 7. julija pa so vlomili v 3 vagone in pokradli 53 vreč. Tako so skupno samo pri 4 transportnih pokradli 457 vreč, v katerih je bilo približno 2200 paketov. Toda to še ni vse. Vlomilci večkrat prerežejo vreče in pakete samo na pol in izropajo ter poberejo iz njih najboljše stvari. Ker so na ta način paketi raztrgani in se njihova vsebina pomeša, je ne mogoče ugotoviti, koliko je bilo paketov in kaj h kateremu paketu spada.
Predno prevzamejo jugoslovanski železničarji transport v Trstu pregledajo, če so vagoni zaplom-birani. Če opazijo, da so vagoni brez plomb, ali da imajo odprta okna, zahtevajo da železniška uprava v Trstu vagone pregleda. Pri pregledu je navzoč tudi zastopnik zavezniške vojaške uprave. Po vsakem pregledu sestavijo "zapisnik o dejanskem stanju" v katerih navedejo, koliko vreč je bilo pokradenih oziroma uničenih. Tako je večina. vlomov in tatvin ugotovljena že v Trstu v navzočnosti zastopnikov zavezniške vojaške uprave. Največ vlomov je na kolodvorih Trst C. M. in Trst Centrale. Zgodilo se je celo, da so v en sam vagon trikrat vlomili in to 3., 4. in 5 junija.
Vsak tak primer je javljen zavezniški vojaški upravi, ki pa doslej še ni mogla ugotoviti, kdo je bil vlomilec. Naši železničarji pripovedujejo da so večkrat prišle skupine, oborožene z brzostrelkami, ki so najprej osdranile železničarje od vlaka, nato pa vdrle v vagone in kradle pakete, pošiljke UNRRA-e in zelo pogosto sladkor. Kdo pa ima in nosi v Trstu brzostrelke ?
Na ljubljanskem kolodvoru, kjer je razdeljevalni center, odprejo vagone in vreče ter pakete razpošljejo. Poleg tega, da primanjkuje vreč, je v vagonih pogosto mnogo predmetov iz raztrganih paketov, ki so jih vlomilci pustili v vagonih n. pr. kon-j zerve, razni praški, večkrat samo bilo po pet paketov. Dne 25 maja po en čevelj. Ker so paketi raz-
munistične partije Slovenije prinaša članek pod zgornjim naslovom kateri podaja odgovor na tatvine številnih paketov na tržaških kolodvorih, katere pošiljajo tukajšni rojaki svojim sorodnikom v staro domovino. Članek, ki ga je objavila "Ljudska Pravica", se glasi:
"Po dogovoru med našo in ameriško poštno upravo lahko naši izseljenci v Ameriki pošiljajo v domovino pakete po 5 kg. v vrednosti do 25. dolarjev. Ameriški Slovenci hočejo s temi pošiljkami v domovino pomagati svojim sorodnikom in znanecem z živežem, obutvijo, oblačiti itd. Toda večkrat se zgodi, da prejmejo naši ljudje od svojih sorodnikov iz A-merike sporočilo, da so jim poslali paket, vendar paketa od nikoder ni. Zato nastajajo vse mogoče govorice in sumnje; nekateri celo govorijo, da izginjajo paketi na ijaših železnicah, oziroma naši pošti.
Obrnili smo se na poštno in železniško direkcijo v Ljubljani ter dobili naslednja pojasnila:
UNRRA-nine ladje pripeljejo približno vsakih osem do deset dni iz New Yorka v Trst do 50 vagonov paketov, ki jih pošiljajo izseljenci. Niso pa ti paketi samo za Jugoslavijo, marveč tudi za Madžarsko in Albanijo ter večkrat celo za Grčijo in Palestino. Po pet paketov je zaplombiranih v vrečah. Ves ta tovor pretovorijo v Trstu iz ladij na vlak. Pri tem pretovarjanju nima naša poštna uprava nikakršne kontrole, kajti zavezniška vojška uprava je odbila, da bi mi imeli pri pretovarjanju v nadzorstvu tudi svoje predstavnike. Niti ne moremo zaplombiranih vagonov, ki stoje na postajah, kontrolirati in zaščititi. Zato se pogostokrat na tržaških postajah dogajajo vlomi v te vagone, kakor tudi UNRRA-nine in drugo vozove, ki so namenjeni za Jugoslavijo. Na postajah je bilo že mnogo vlomov, ki so prav v zadnjem času vedno bolj pogo-sti.Tako so n. pr. pri transportu dne 7 maja vlomili v 7 vagonov ter ukradli 157 vreč, v katerih je
trgani in je njihova vsebina pomešana, je ne mogoče dognati, čigave so te stvari in kam bi jih bilo treba poslati. Tako n. pr. ne bo dobil paketa Anton Smolnikar, Brezje 24 iz Doba pri Domžalah, kjer je od vsega paketa ostal samo kos lepenke z njegovim imenom. Zaman bodo čakali pakete Beta Kučan iz Hrvatskega Primorja, Radoševič iz Gorskega Ko-tarja, Savo Szent iz Borsod Me-gye v Madžrski ter še mnogi drugi, ki pa bodo verjetno dobili od svojcev obvestila, da so jim pakete odposlali. Kajti od njihovih paketov je ostal le paketni ovoj z naslovom. Tisoči bodo zaman čakali paketov, kajti pokradli so jih v Trstu, ker ni zavezniška vojaška uprava podvzela ukrepov, da bi zavarovala vlake na postajah.
Zavezniška vojaška uprava ni naši pošteni upravi dovolila, da bi imeli v Trstu ekspozituro, da bi sama skrbela, kontrolirala in ščitila vogone. Na drugi strani pa zavezniška vojaška uprava ni prav nič storila, da bi bil na postajah uveden red, da bi bili vagoni zaščiteni. Našla še ni nobenega vlomilca v vagone, ki hodijo večkrat z brzostrelkami, dočim je imela čas zasledovati, aretirati in pretepati tržaške antifašiste. Naša poštna uprava in njena kontrola funkcionirata tako dobro, da na naših železnicah in poštah tatvine niso mogoče. Zato vsa odgovornost za vlomljene vagone, za pokradene pakete in druge pošiljke, spada na zavezniško vojaško upravo."
Poleg članka je natisnjen fo-tostatični zapisnik, ki kaže, koliko vreč je bilo odprtih, uničenih in ukradenih dne 5 junija, kakor je navedeno v članku. Ne bi bilo odveč nasloviti zavezniški vojaški upravi močan protest proti njene namerne nemarnosti posebno v kolikor se tiče pošiljk za Jugoslavijo. Kako hitro bi zalse-dili vlomilca recimo v Londonu in New Yorku med tem ko jim ga ni mogoče zaslediti v Trstu. Mar ne nastane vprašanje in povsem logično, da so vlomilci takorekoč svobodni in varni pri svojih kriminalnih vlomih.
se želijo vrniti v rojstno domovino in Svet Kanadskih Južnih Slovanov. Glavni namen ji je, urediti vprašanje za organizirano povrnitev izseljencev v rojstno domovino, katera bo v tem smislu predložila oblastem FLR Jugoslavije predloge, da se jih čim prej mogoče ostvari.
Serdar in Šaban sta izvoljena delegata po gradbeni grupi, Josipovič, poljedelski, Kombol, ri-barski in Volarič po grupi gozdnih delavcev. Ostale grupe kot: (kamnoseki-premogarji, metalsko-strokovna in metalsko-rudarska grupa) ni so še dovolj močne z članstvom kakor tudi organizacijsko utrjene, niso izvolile svojih delegatov.
Glavna svrha organiziranja grup je ta, da bi izseljenci, ki se želijo vrniti pomagali pri obnovi z vojno uničeno in opustošeno zemljo ter na ta način v kolikor mogoče doprinese vsak član gotovo denarno vsoto, za katero bi se moglo nabaviti razne stroje in orodje, katero bo potrebno pri skupnem delu na obnovi. Do danes organizirane grupe razpolagajo že z fondom nekoliko stotin tisočev dolarjev za nabavo strojev in orodja. Ta fond se bo za nekoliko-krat povečal z pristopanjem novih članov predno bodo grupe pripravljene za odpotovati v stari kraj.
Z druge strani organizirana povrnitev omogoči prav tako povr-njencem na prvem mestu kadar pridejo v domovino, da se prilagodijo tamošnjim ekonomskim in življenskim razmeram.
Delegacija bo torej morala rešiti glavno vprašanje poleg vsega drugega, kje bo katera grupa delala, kakšne stroje je treba nabaviti in odposlati, kdaj se bo moglo odpotovati, in kako, in naposled mnoga družinska vprašanja.
Organizirana povrnitev izseljencev je precej obsežno vprašanje, ki se ga ne bo moglo tako hitro in gladko rešiti. Vendar pa je edino najpravilnejši in najbolj svrhi shodno tako za domovino kakor za povrnjence, da bi se vrnili v organiziranih grupah z vsemi potrebnimi pripravami za delo na obnovi.
Arptina prevzame norveške kvizlinge
Buenos Aires — Napram tozadevnim poročilom okrog 1000 norveških kolaboracionistov in kvizlingov se bodo izselili v Argentino, katera namerava na ta način povečati število prebivalstva na sto milijonov.
Dr. M. Peralta direktor izse-ljeniškega oddelka pravi, da se ▼ načrtu predvideva dovoljenje generala Andersona poljske čete ki se sedaj nahajajo v Italiji, okupirani Nemčiji in drugod v Evropi.
Povečanje prebivalstva z fašističnimi in profašističnimi elementi, ne prinaša Argenti, zlasti delovnemu ljudstvu nič dobrega, temveč socialno in politično zatiranje. Kajti nihče drugi kakor argentinski finančni trust, bo na račun teh priseljencev utrjeval način nadaljnega izkoriščanja delovnega ljudstva v Argentini.
Kai TÄs« w.bliani Velika Manifestacija Slovencev v Južnem Ont
Italijanska vojska je zasedla Ljubljano 11. aprila 1941. Isti dan so Nemci prvič bombardirali Novo mesto. Dne 15. aprila je jugoslovanska vojska položila orožje in podpisala kapitulacijo. Kralj in vlada sta pobegnila v inozemstvo.
Kaj se je zgodilo v Ljubljani dne 21. aprila 1941 pa nam pove "Slovenec" z dne 22. aprila, koje-ga fotostatični posnetek je v naših rokah. Uvodni članek na prvi strani se glasi:
Ljubljanski škof prevzv. g. .. dr. Rozman na obisku pri Kr. Civilnem Komisarju
Zatem sledi slika skupine, ki
slopja, za njim in ob strani pa stoji oborožena četa Mussolinije-vih karabinerjev.
Sodelovanje s fašistično Italijo je pretreslo živce narodno zavednih Slovencev. Posledica je bila odpor proti okupatorju in domačim pomagačem in ustanovitev O-svobodilne fronte slovenskega naroda, v kateri najdemo pesnika Otona Župančiča, pisatelja-duhov-nika P. S. Finžgarja, dr. Metoda Mikuža, bivšega škofijskega arhivarja, Josipa Vidmarja in sploh ogromni del slovenskih izobražencev, kulturnih delavcev, ljudskih voditeljev, kmetov, delavcev in slovenske mladine.
Že precej dolgo časa je bilo znano, da Slovenci v južnem On-tario pripravljajo nekaj, kar sami Slovenci še niso napravili v Kanadi, namreč skupno manifestacijo iz naselbin južne Ontarije — Slovenski dan.
Ta dan je bil 11. augusta t.l. Bil je prav lep dan, sicer nekoliko oblačno in hladno, kar je bilo še posebno prijetno za zabavo v prosti naravi.
Kraj, kjer se je vršil piknik, slovenskega dneva, je prav lep in vabljiv, kakor je vabljiva tudi vsa okolica, Port Weller-ja. Mala livada, obrobljena z drevjem v zatišju, skoro nekoliko skrita na o-brežju Ontariskega jezera je bila ta dan zelo živahna.
Odbor piknika se je potrudil, da je preskrbel vse potrebno, jedi in pijače v izobilju, mislim mehke pijače, da se je lahko vsaki kateri je prišel takoj okrepčal, ako je bil utrunjen od vožnje, katera je bila za nekatere precej dolga.
Že dopoldne so se začeli zbirati
v starem kraju. Njegovo delovanje sega daleč nazaj z neodjen-ljivo energijo. Kako daleč nazaj, naj bo tukaj povedano z besedami katere je govoril med drugimi tov. Edo Jardas nacionalni tajnik Saveza Kanadskih Hrvatov, kateri je izročil pozdrave od strani hrvatskega naroda v Kanadi. O nas Slovencih je on rekel:
"Vi, bratje Slovenci bi morali biti ponosni na vse čase na vašo povest, ker je bila Slovenija prva dežela, ki je dala Narodno Fronto, katera je pozneje ujedinila vse narode Jugoslavije in omogočila zmago nad sovražnikom. . . Mi bi se morali v našem delu za vse čase učiti od vzgleda naših ljudi v stari domovini. Oni so se znali v borbi proti skupnemu sovražniku zbližati in ujediniti brez ozira na narodno opredelenje, kar jim je omogočilo zmago nad da- • leč močnejšemu sovražniku. Tudi mi bi morali dnevno delati na še tesnejšem združenju v vseh naših ljudje od blizu in daleč. Iz Wind- i aktivnostih. Kakor koli je naša
bodočnost -nedeljiva, tako bi tudi naše tukajšnje delo na kulturnem
sorja, ki je precej oddaljen so ' se pripeljali v automobilih, tako
Poklon škofa Rožmana svojim zlo činskim zaveznikom proti slovenskemu ljudstvu.
jo tvorijo sledeči: prelat Nadrah, stolni prošt in generalni vikar ljubljanski, italijanski kraljevi civilni komisar Emilio Grazioli, dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, ter stolni dekan dr. Ki-movec. Članek pravi:
"V nedeljo dopoldne se je ljubljanski škof dr. Rožman v spremstvu prelata Nadraha, stolnega prošta in generalnega vikarja, ter stolnega" dekana dr. Kimovca podal na sedež Civilnega Komisari-jata, da vrne obisk Komisariju Federale Emiliju Grazioliju.
Ob vhodu sta ga sprejela polkovnik Piovani in posebni tajnik, ki sta ga spremljala v pisarno Civilnega Komisarja. Ob stopnišču je bila postavljena častna četa Kraljevih Karabinerjev.
Msgr. dr Rožman je sporočil Kr. Civilnemu Komisarju svoj pozdrav in pozdrav vse duhovščine na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijanskih čet, ter mu zagotovil popolno sodelovanje cerkvenih oblasti s fašistično Italijo v korist ljudstva.
Civilni Komisar se je zahvalil in se prisrčno razgovarjal s škofom, nakar sta govorila o raznih vprašanjih, ki se tičejo Cerkve.
Prezvišeni je zapustil sedež Ko-misarijata, pozdravljen z istimi častmi kakor ob prihodu."
Prihodnja slika kaže škofa Rožmana, ki razoglav koraka iz po-
Sodelovanje s fašistično Italijo se je nadaljevalo. Dne 16. februarja 1942 se je dogodilo sledeče:
V Ljubljani se pri škofu dr. Gregoriju Rožmanu "sestanejo višje osebnosti bivših strank (razen članov konzulte, župana itd., ki so splošno zaničevani zaradi njihove politične korupcije), z namenom, da predlagajo italijanskim oblastem nekaj pogojev za svoje bodoče sodelovanje z njimi:
a)	odstranitev vseh članov konzulte in župana.
b)	dovoljenje za neposredno pobijanje komunizma (partizanov, t.j. OF) z zakonitimi sredstvi.
e) dovoljenje za organiziranje mladine, "ker so se pokazale organizacije vlade kot popolnoma neprimerne in ne poznajo slovenske psihologije" (akt divizije Izonco 1|5|H z dne 17.-II.-792).
S tem dejanjem so bili položeni temeljni Beli gardi, zaveznici okupatorja proti narodno osvobodilni vojski."
Pa pravijo nekateri, da škof ni sodeloval z Italijani proti svojemu lastnemu narodu! Kaj pa z Nemci ? Zgodba o proslavi Hitlerjevega rojstnega dne v Ljubljani je že poznana. Ravnotako proslula "Domobranska prisega". Isto glede blagoslavljanja nemške svastike in belogardistične zastave. Sama propaganda, kričijo oni, ki bi radi oprali svoje izdajal-
Škof Rožman pozdravlja zločinca Rosenerja, ki je stotinam slovenskih talcev podpisal smrtne obsod be.
tudi iz Hamiltona in Oshawe. Izletniki iz Toronte so se pa pripeljali s parnikom, kar daje prav prijetno vožnjo po gladki gladini jezera.
Da preidemo na sam program piknika, naj omenim, da je predsedoval pikniku, vsem jugoslovanskim izseljencem že mnogo let, znani Jurij Matešic, urednik lista Edinosti, kateri je zelo zmožno, včasih s humorjem, vodil razpored programa.
Kot prvi izmed govornikov je govoril Stevo Serdar. On se je nahajal v času osvobodilne vojne v Jugoslaviji, kamor je pohitel iz Kanade z drugimi borci, ki so pohiteli na pomoč bratom in sestram v domovini, napadenim po fašističnih razbojnikih. Po končani vojni se je vrnil v Kanado, odkoder je zopet odpotoval dne 13. augusta kot delegat gradbene grupe v Jugoslavijo, da kakor v borbi tako v miru pomaga narodu pri obnovi.
On kot član gl. odbora Saveza Kanadskih Srbov je pozdravil prisotne v imenu Kanadskih Srbov. Spominjajoč se osvobodilne borbe, je podčrtal, da so se; Slovenci in Slovenke v osvobodilni borbi junaško in edinstveno borili ob strani bratskega Srbskega naroda in drugih narodov Jugoslavije za svobodo, pravice in obstanek jugoslovanskih narodov. Glavni pogoj za zmago nad fašističnimi vpadalci in domačimi izdajalci je bilo, trdno edinstvo vseh svobodoljubnih sil Jugoslavije, katerega moramo sedaj po dobljeni zmagi nad fašizmom vedno bolj učvrš-čevati. Kakor v vojni brez tega edinstva bi bila zmaga nemogoča, tako tudi v miru bi nesloga med jugoslovanskimi narodi ovirala obnovo in uspešen razvoj osvobojene domovine. Slovenci so v tej vojni dali ogromne žrtve, a dali so tudi velike voditelje na katere niso ponosni samo Slovenci, ampak tudi Srbi in drugi ostali narodi Jugoslavije. Naprimer Edvard Kardelj, predsednik jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu se danes krepko bori za pravice Jugoslavije; to je za pravice jugoslovanskih narodov, na kar smo lahko ponosni in upajmo, da bomo zmagali tudi v borbi, da se priključi Trst in Julijska Krajina k F.L.R. Jugoslaviji", je reke! med drugim Stevo Serdar.
Zahvalivši se za lep govor S. Serdarja, je nato predsednik piknika J. Matešič poklical k mikrofonu, dobro poznanega med Jugoslovani in drugimi narodi Kanade — veterana španske vojne v kateri se je boril na strani španskega naroda proti fašističnimi nasilniki, Franku, Musoli-niju, Hitlerju i dr., kar je skoro odveč, da se omenja, ker je to znano vsakemu Jugoslovanu in tudi drugim narodom Kanade in
prosvetnem in političnem polju, moralo biti mnogo bližji, kakor je to slučaj danes. . .", je rekel Edo Jardas.
Rekel je tudi; "da se med Slovenci počuti kakor doma, ker je preživel svojo mladost, ali točno pet let svoje mladosti, v Sloveniji ter tam pridobil prve kali borbe za pravice naroda in delavstva v splošnem. Ni pa samo to, da je domač med Slovenci zato ker je preživel tam pet let svojega življenja, ampak kar je glavno, ker nas druži in zbližuje borba za svobodo in pravico. . ." je povda-ril Edo. Njegove besede so izzvale gromoviti aplavz, kar pomeni kako je priljubljen tudi med Slovenci ta neuklonljivi borec za pravice malega naroda.
Za njim je nastopil Major Jo-nes, kateri se je nahajal nad eno leto med partizani za časa osvobodilne borbe. Bil je poslan kot član angleške misije v Jugoslavijo za boljšo zvezo med zavezniki. Kako se mu je priljubila Jugoslavija naj bo povedano, da je že spisal eno knjigo o njej kot spomin na enoletno bivanje med narodi Jugoslavije. Po večini se je mudil v Sloveniji o kateri ne more najti zadosti pohvalnih besed da bi jo popisal, kakor tudi ljudi in borce, ter junaštvo in umetnost naroda. Predolgo bi bilo navesti v tem dopisu, kar je on govoril, omeniti se mora, da je on v svojem govoru povedal, da si je kupil farmo v Port Welland-u in je nas povabil, da bi drugo leto napravili piknik na njegovi farmi; "Kar bo zraslo na tej farmi, od sadja do vola, je vaše ko pridete drugo leto na piknik na mojo farmo". Razumljivo je, da mu ne bomo vzeli vola ko bomo prišli na piknik k njemu, ampak kaže kako mu je priljubljen naš narod tudi tukaj v Kanadi. Razume on tudi, da smo imeli v starem kraju tudi izdajalce, katere tudi on mrzi, dasi-ravno je angleškega pokolenja. Je
že prileten človek, ali je vendar izrazil željo da bi se rad vrnil v Jugoslavijo, oziroma, da bo šel v Jugoslavijo, kakor hitro mu bodo prilike dopuščale.
Za njim je nastopil naš predsednik Zveze Kanadskih Slovencev. Brez da se ga predstavi bodo čitatelji vedeli, da je tov. Jože Miketič iz Windsor-ja, kateri je v svojem obsežnem govoru posebno podčrtal in priporočal edinstvo vseh Jugoslovanskih narodov.
"Napačno je, da se mi Slovenci ponašamo z pismenostjo in visoko stopnjo kulture, ker to je delo naših očetov prednikov. Mi se moramo ponašati s tem kar mi sedaj ustvarjamo. Ustvarjati moramo narodno zavest ne napačno narodno misel, da ni nikogar boljšega od Slovencev, ker to je šovinizem, katerega se moramo varovati, pač pa moramo skupno z brati Hrvati, Srbi in ostalimi jugoslovanskimi narodi graditi, takšno edinstvo kot ga je zgradil naš narod v stari domovini. . . Nadaljeval je z več primeri katere so mu pisali iz starega kraja, da predoči prisotnim položaj v stari domovini, kaj oni cenijo in kaj ne cenijo. Upajmo da bo on
to enkrat v dopisu omenil, zato tega tukaj ne bomo navajali. Ožigosal je tudi one, kateri bi lahko prišli na piknik, a niso v namenu, da sabotirajo piknik, v čemer so pa po mnenju govornika, slabo uspeli. V bodoče bodo še slabše, ker gre svet z duhom časa naprej, katerega pohod ne more nihče zaustaviti," je rekel Miketič. Pozval je tudi prisotne; "Ako nisem govoril resnice, naj vzdigne tisti roko, kateri misli da ni resnica kar sem govoril, bom potegnil besedo nazaj". Namesto tega so mu dali prisotni aplavz.
Pričakovanega Stanka Krašev-ca ni bilo zaradi nujnih opravkov, kar je brzojavno sporočil. Prišel pa je in govoril tov. Branko Vu-kelič " svetnik pri poslaništvu v Ottawi.
"Pozdravljam Vas slovenske izseljence, ki narodnostno pripadate junaškemu slovenskemu narodu in se počutim srečnega, da se nahajam v vaši sredini in veseli družbi. še posebno me pa veseli ko vidim, da se vaše veliko zborovanje izliva v sijajno Jugoslovansko in Vseslovansko solidarnost. To sem imel priliko videti že na proslavi "Vidov Dan" v Hamilto-nu in na veličastnem "Hrvatskem
Malo nas je pa smo zbrali $132.00 za X-raj aparat
Calgary, Alta. — Nedeljo dne 4 avgusta smo določili dan, da bi se v skupni in prijazni družbi spomnili našega naroda ter ga imenovali "X-ra|_dan!" Ta dan smo priredili člani odseka Zveze Kanadskih Slovencev piknik pri tov. Matt Flajnik, na Kilarny. Dan je bil izredno lep in topel, kakor da so nam tudi vremenski bogovi izredno naklonjeni.
Vsi člani odbora so bili na svojih mestih, da je bila zabava v resnici izvrstna, prijateljska in bratska. Veselilo nas je, da smo imeli v svoji sredini našega starega prijatelja, tov. Janeza Like-viča. Za izigravanje smo imeli namizni prt, ki ga je dobil tov. Jože Rauch. Ker je bilo v tem vročem dnevu mokrote več kot dovolj za odrastle, smo poskrbeli tudi za mladino in naraščaj, sladoled in mleko, kar je daroval v ta namen. Mr. Stewart Colpitis. Daroval je pet galonov sladoleda in pet ga-lonov mleka, ter je dal na razpolago svoje troke za prevoz sem in tja brezplačno, za kar se mu iskreno zatvaljujemo.
Ta dan bo ostal gotovo v najlepšem spominu. Prav po staro-krajski navadi se je oglašala harmonika. Bilo je vse v lepem redu in zabava se je vršila ob veselih obrazih vdeležencev.
Čistega dobička smo naredili $132.00, ki smo jih že poslali na
pristojno mesto za X-raj aparat. Da smo v naši naselbini dosegli ta uspeh in da je bilo vse v najlepšem redu, gre zahvala pred vsem našim gospodinjam tov. Mali Popovič, Rozi Gradišar, Dor-ty Radmanič in Mary škoda. Za-
OBUJAJO SE BESEDE SLAVNEGA KMEČKEGA GLAVARJA-MATIJA GUBGA
sko delo s tem, da operejo tudi škofa Rožmana. No, pa poglejmo še malo nazaj. Ljubljana je bila osvobojena 9. maja 1945. V torek 1. maja pa je "Slovenec" priobčil na prvi strani sledeči oklic: "SLOVENCI
"S tem pozivom se obračam do onih slovenskih rojakov, ki so spoznali veličino časa in usodnost ure, ki bije našemu narodu, in so pripravljeni, slediti svojemu nacionalnemu in krščanskemu čutu dolžnosti ter stopiti v službo borcev za
BOGA, NAROD IN DOMOVINO
"Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi narodnimi borci fronte naše domovine trdo v svojih rokah in jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo dalje.
"Podlo in sramotno pa bi bilo, če bi svoje junake v njihovi čast-(Nadaljevanje r.a 4 str.)
Val D'Or — Zvezni piknik oziroma "Slovenski dan", kateri se je vršil 4 avgusta t.l., na prijaznem prostoru "Jakola Mine", je že za nami. In tem potom je torej naša dolžnost zahvaliti se vsem vdeležencem našega piknika. V prvi vrsti, se zahvalimo tov. govornikom za bratske pozdrave od odseka Z.K. H. v Val D'Orju, br. Jamič-u, zatem tov. G. Matešič, urednik "Edinosti" in tov. Branku Vukelič, svetnik jugoslovanske Lagacije v Ottawi.
Zasledujoč njih govor smo prišli do poguma in podkrepitve zbirne akcije za X-raj aparat, ki je tako nujno potreben v Sloveniji. Oba govornika nam sta orisala svetovni položaj in posebno je bilo poudarjeno, da danes bije prav tista ura, ko je treba napeti poslednje sile za osvobodilev naših bratov in sester Primorskih Slovencev in Hrvatov, kateri kljub tako ogromnim žrtvam, ki so jih doprinesli na oltar zmage Združenih narodov, še niso svobodni in združeni v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Posebno nam je major Branko Vukelič, ki se je boril v osvobodilni borbi v Sloveniji, orisal kalvarijo slovenskega naroda, kateri si je zaslužil naizbrisano slavo in priznanje v družimi svobodnih in enakopravnih narodov nove Jugoslavije. (Njegov celoten govor je bil pri-občen v prejšni izdaji, Edinosti. Ured).
Sedaj je torej končno čas da bi se sleherni zavedel, da takratna
mati domovina, ko smo se morali izseliti, ni imela zadosti kruha, da bi prehranila svoje sine. Zahvalo žanje gnila klika, katera je vladala 20 dolgih let. Njih geslo je bilo: "Napolniti svoje žepe prvo in vse drugo pa postranska stvar." Danes je seveda drugače in ni čudno, da od časa do časa slišimo glas gnile klike, katera objokuje in preliva krokodilske solze nad sedanjo Novo Jugoslavijo. Vemo da ne joka zaradi tega, da je narod trpel in da trpi še danes pomanjkanje, ampak za tistimi mastnimi dohodki, ki so se v obliki mesečne plače naka-
hvaljujemo se tudi tov. Matt Flaj-niku, ki je dal prostor na svojem renču in tudi vse stransko pomagal. Ne smemo pozabiti tov. John Bajuk, ki je pomagal in posredoval pri Mr. S. Colpitts, da je daroval omenjeni sladoled in mleko. Izrekamo zahvalo tov. C. Karan in F. škoda, ki sta bila na razpolago z svojimi avti.
Tovariši in tovarišice! Domovina nas kliče! Naš narod nas kliče — kličejo njegove težke rane, ki jih je treba zdraveti, da bi se čim prej okrepčalo stotine borcev in bork, ki so se za svojo in našo svobodo pred podivjanim fašizmom tako junaško borili. Mnogi pa so dali kar jim je bilo najdražje, svoje lastno življenje, da se ohrani lastni dom, čast in pravice našega naroda.
Zarja svobode je že zasijala in kako prijazno se zdi živeti v svobodi. Mnogi jo ne bodo mogli vži-vati, mnogim pa je potrebna pomoč, da bi čim prej vsaj deloma mogli pozabiti težko in naporno gorje. Pomoč je potrebna v zdravilih, obleki in obutvi. To jim pa vsaj deloma lahko damo mi, ki smo skozi to vojno takorekoč zato, ker so se oni tako junaško borili in zdrobili moč fašistični zveri, živeli srečno in svobodno življenje. Darujmo in pomagajmo vsak po svoji najboljši moči, ker vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet. Spominjali se bodo vseh dobrotnikov in ta spomin bo živel v srcih našega naroda, ko bomo tukaj že pozabljeni.
Zatoraj na delo, da bo čim lepši in sijajnejši uspeh! Tukaj v tej naselbini nas je res malo, toda storili smo svojo dolžnost. Kaj pa je v večjimi naselbinami, ki se nič ne oglasijo? Kaj delajo naši rojaki v Timminsu, Kirkland Lake in drugod? Mnogi smo pričakovali, da se bo število po deset dolarjev v teh naselbinah povečalo tako, da bo le malo takih, ki ne bi prispeval desetico. še je čas rojaki, toda ne odlašati do jutri. Danes — danes prispevajte za X-raj aparat. Prav sramota bi bila, če ne bi zmogli zbrati deset tisoč dolarjev. Pospešimo zbirno akcijo, da bi ob zaključku dosegli
popolni uspeh!
Dnevu" v Port Weller-ju. To dejstvo kaže, da se veseli, da se utrjuje in druži veliki slovanski rod v vseh kotičkih sveta. Druži se kot rešitelj, vedrega čela, po-bornik napredka, bratstva med vsemi antifašističnimi narodi in je glavna sila miru in blagostanja na celem svetu. . ." je rekel Branko Vukelič, in nadaljeval kako je bil slovenski narod zasužnjen, kakor tudi večina drugih slovanskih narodov in je celo prišlo med njimi do oborožene borbe vsled tujih izkoriščevalcev, ki so vladali pod geslom "razcepi in vladaj" ter je pri tem podal resnično sliko predvojne Jugoslavije, kako so izrabljali neslogo med jugoslovanskimi narodi, ko je rekel:
"V predvojni Jugoslaviji je bila dodeljena slovenskemu narodu nečastna naloga, podobna vlogi srbskega naroda, samo s to razliko, da je velikosrbska, mo-narho-fašistično klika v imenu svobodoljubnega srbskega naroda tlačila svobodo drugih narodov in posebno svobodo hrvatskega naroda, je slovenski narod podžigala, izkoriščujoča, njegovo stremljenje po jugoslovanski skupnosti, dajajoča mu neke navidezne prednosti, med tem je pa s pomočjo slovenskih reakcionarjev, pri vseh volitvah in drugih načinih borbe zlouporabljala veliko jugoslovansko stremljenje, tako pri bratskem slovenskem narodu, kakor tudi pri srbskem narodu za tla-čenje svobode in sreče vseh jugoslovanskih narodov. V svojem peklenskem načrtu, so se domače črne sile zatekle naravnost k Hitlerju in njegovi lažni teoriji. Z veliko vnemo so podpihavali bratski slovenski narod, da je neki višji stadij iznad ostalih Slovanov. Naglašalo se je, da so bolj podobni "vzvišeni, plemeniti ari-janski rasi", prav tako kot so hrvatski Frankovci trdili, da Hrvatje niso Slovani, ampak Goti. Vse to je imelo svoj posebni pomen, da se narodi zavajo v medsebojno sovraštvo, predvsem pa da se ga odtuji od velike matere, Sovjetske Rusije. Pri tem peklenskem načrtu so dosegli le delni uspeh. Zločinska teorija o naklonjenosti Nemčije do slovenskega naroda je doživela svoj fia-sko. . .", je rekel Branko Vukelič v svojem govoru.
Čas se je pomikal prehitro, posebno za Toronto, ker so imeli odpotovati z parnikom nazaj v Toronto. Bilo je pa še za ugotoviti, katera izmed treh tekmovalk, katere so bile marljivo na delu — bo odnesla zmago. Rezultat so prisotni z zanimanjem in nestrpno pričakovali. Tekma je bila med Windsor-jem, katerega je zastopala Ivanka Pavlic, St. Catharines, zastopan po Mary Bukovec in Toronto, zastopan po Mary Kos-mrl, katere so s svojim delom doprinesle za uspeh piknika v finančnem oziru in s tem znatno zvišale fond za x-ray aparat za katerega svrho je bil piknik prirejen. Zato je vse obsodbe vredno podtalno in zahrbtno delo nekega ničvredneža z pisanjem nepodpisanega pisma in tudi razširjanjem laži, da se sabotira in vzame veselje dekle-tam pri tem važnem in koristnem delu. Kljub vsem tem spletkam so vrle dekleta delale in tekma je bila neodločena, ko je končno Toronto, zastopana po Mary Koss-mrl, ki je nabrala $435.85. Vse skupaj, so nabrale čez $900.00.
Ta prva slovenska manifestacija v južnem Ontarijo (slovenski Dan) je bila popolni uspeh, tako v moralnem kakor tudi v finančnem oziru in svrhi za katterega je bil prirejen. Iz zborovanja so se
Matt Žalec, taj.
naselbin, tj. Perron, Malartic, No-randa in Kirkland Lake. Obžalujemo pa, da v pričakovanju obiska iz Kirkland Lake, smo bili jako
razočarani, ker vdeležba je bila zovali raznim ljudskim trotom in , več kot pičla. Po našem mnenju
izdajalcem.
obnoviti z krvjo prežeto domovino. Pomagajmo svojim krvnim bratom, ki so se tako junaško borili in postali vzgled vsem svobodoljubnim narodom, da bi čim prej ozdraveli težke rane, ki jih je na njihovi zemlji zasekala krvava fašistična vojna.
Danes se obujajo besede slavnega kmečkega poglavarja, Matija Gubeca. . . rekoč: Prišel bo dan — Slovan na dan! Zadnja kmečka vstaja nas uči marsikaj, predvsem pa, da smo si zvesti in neupogljivi pred napori in požrtvovalnostjo za staro pravdo, katera se oblikuje v novi svobodni Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Da je piknik tako dobro uspel se imamo zahvaliti Slovencem, Hrvatom, Srbom in ostalim Slovanom iz Val D'Orja in bližnjih
tukaj ne more biti izgovora na daljavo zato, ker je bilo dovolj časa pripraviti vse potrebno glede transportacije in poglavitno poživeti zanimanje za eno tako redko in zelo pomembno proslavo, "Slovenski Dan". To je vendar nekaj kar nas ne samo druži in vabi skupaj, ampak kar je narodnostnega pomena za slehernega Slovenca, ki se zaveda, da mu je dolžnost vdeležiti se proslave, ki se vrši v imenu našega junaškega naroda.
K uspehu so pa dosti doprinesle tudi naše tekmovalke in sicer Anica Novak iz Norande in Mary Kebe iz Val D'Orja. Prav lepa hvala vama vrla slovenska dekleta! čisti dobiček od piknika je $365.55 in brez odbitka je namenjen za X-raj aparat v Slovenijo.
Vsem vdeležencem in darovalcem še enkrat najlepša hvala.
Odbor:
poslali trije brzojavi. Prvi, na i mirovno konferenco v Parizu, kjer se vodi ostra debata — z zahtevo, da se povrne Trst in Julijska krajina, kamor po vseh pravicah pripada to je, k Jugoslaviji. Drugi, priljubljenemu maršalu Titu, kateri je tako modro vodil borbo, ki je končno osvobodila jugoslovanske narode, med njimi tudi Slovence, dasiravno v Slovenskem Primorju še nekateri trpe pod tujčevo peto, ali tudi za te se bo pod njegovim modrim vodstvom, trdno upamo, našla primerna rešitev. Tretji, pa našemu slovenskemu, predsedniku vlade L. R. Slovenije, Mihi Marinko, katerega govor ste imeli priliko citati v zadnjih dveh številkah Edinosti. Ako ste pazno čitali ste z lahkoto opazili, da njegova vlada ali kakor on sam to imenuje "tekoče naloge vlade Ljudske Republike Slovenije" imajo tudi v vidu skrb za izseljence, kar je bilo v prejšnjih jugoslovanskih režimih "španska vas".
Odboru te prireditve, vsem kateri so bili zaposleni in obiskovalcem naj bo na tem mesti izrečeno iskreno priznaje, da je prvi "Slovenski Dan" v Južnem Ontarijo uspel v vsetransko zadovoljstvo.
J. Smrke.
Uspeh piknika Sveta K.J.S.
Vancouver: — Kakor je bilo že javljeno je Svet Kannflgfofli Južnih Slovanov priredil piknik dne 7. julija v "Confederation Parku."
Svrha piknika je bila, da se vsi Jugoslovanski izseljenci iz Van-couverja in okolice skupaj v bratskem razpoloženju malo pozabavajo in razvedrijo v prosti naravi. Ob enem pa, kakor je že v Vancouverju navada, da se čisti prihod od takih prireditev porabi za kako dobrodelno svrho. To pot smo odločili, da damo čisti prihod za osirotele otroke Jugoslavije. Saj si moramo šteti v dolž-nost, da skrbimo za te sirote, da jim tako vsaj do neke mere nadomestimo izgubo njihovih roditeljev. Imajoč v vidu, da so to otroki, junakov, ki so dali svoja življenja za svobodo jugoslovanskih narodov.
Pri izberi datuma za piknik se je gledalo pred vsem na to, da se obdrži takrat ko so naši gozdarji in ribarji v mestu, da se da na ta način vsem prilika, da se udeležijo. To se nam zaradi nepričakovanih dogodkov ni posrečilo. Vsled stavke ni bilo letos običajnega julijskiga praznika za gozdarje in tudi ribarji so odšli letos na svoje delo par dni preje kot se je pričakovalo. Tudi vreme nam ni bilo jako naklonjeno. Vendar se je vkljub vsemu temu na pikniku zbrala velika množica naroda, ki se je v veselem razpoloženju zabavala v prosti naravi. Posebno mladina je dala duška svoji razigranosti v športu in sličnih točkah programa. Tako se lahko -reče, da je bil piknik jako uspešen v moralnem oziru.
Za uspeh piknika v finančnem oziru, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim vrlim udarnicam. ki so trdo delale mnogo časa pred piknikom, da so zagotovile pikniku dober finančni uspeh. S tem so pokazale, da so vredne tova-rišice današnje mladine v Jugo-
slaviji, ki je bila prva v borbi za svobodo, kakor je tudi prva pri delu za obnovo domovine. Tako je zbrala Slavka Krali	Sodeč $333.30, Skupaj $3.402.65.
	Drugih doho3Eov na pikniku je bilo; $526.50. Vseh dohodkov je bilo $3.929.15. Izdatki so znašali; $301.75. Čistega dohodka je bilo
$957.05. Mileva Bogdanovich $901.40, Andjelka Pölich $860.35, Mary Sarich $350.55, Kristina	
	$3.627.40. Poleg tega so ostale še
	nekatere stvari v vrednosti nad $200.00, kadar se bodo te stvari
prodale se bo štelo kot čisti dohodek.
Ta račun kaže koliko so pripomogle k finančnemu uspehu piknika naše udarnice, za kar se jim v imenu odbora piknika najlepše zahvaljujem. Za priznanje za njihovo delo je odbor sklenil, da po-
šlje njihove slike v časopisje i starem kraju.
Zahvaljujem se tem potom tu di vsem, ki so pomagali pri pikniku, kakor tudi tistim, ki so kaj prispevali v to svrho.
F. Sodeč (tajnik odbora za "Piknik"
4 ilÜN v-

Na sliki so z leve na lesno: Kristina Sodeč, Andjelka Polič, Slavka Kralj (zmagalka), Mileva Bogdanovič, in Mary šarič.
Kaj se je dogodilo v Ljubljani
v aprilu 1941 leta
(Iz 3 strani) ni, pa vendar težki in nevarni polni nalogi samo občudovali in jih ne bi tudi najodločneje podprli. — Dosedanje uspehe naših domobrancev in zaščito, ki jo nudijo naši domovini in našemu narodu, moramo ne le obdržati, marveč jih moramo še povečati in utrditi.
"Zato je potrebno, da najboljši in na žrtve najbolj pripravljeni sinovi slovenskega naroda vstopijo v vrste
SLOVENSKEGA DOMO-BRANSTVA
in mu dajo novih moči in sveže borbenosti.
"Ti najboljši, za borbo in napore najbolj sposobni sinovi našega naroda, ki so s polnim srcem vroče ljubezni do naroda in domovine pripravljeni, če treba, položiti tudi svoje življenje na žrt-venik svobode v odločilni bitki z morilskim, vseuničujočim boljševizmom, naj se javijo v Slovensko Domobranstvo! "Prijavna mesta: "V Ljubljani: Sprejemni urad Slovenskega Domobranstva, Puc-cinijeva2. V pokrajini: Vse domobranske postojanke.
ERWIN ROSENER, L. R. ...
SS-Obergruppenfuehrer, General der Waffen-SS und Polizei.
General: LEON RUPNIK, 1. r. Prezident in general inšpektor, Slovenskega domobranstva. "če pogledamo nazaj na več ko poldrugoletni obstoj Slovenskega Domobranstva, moramo pred zgodovino in pred slehernim ugotor viti, da je Slovensko Domobranstvo vzklilo iz vseh plasti sloven-
skega naroda ob najtežji uri njegove preizkušnje. Postalo je narodno gibanje, ki je izražalo z največjim povdarkom narodno voljo odklanjati komunizem in njegove izrodke. Pripelo je na prapor vodila, katerim je ostalo zvesto od prvega dne: Bog narod in domovina. Za te vzore so v službi domobranstva premnogi žrtvovali največ, kar so mogli dati za lepšo bodočnost domovine — svoje življenje.
"Zvesto svoji tradiciji stoji Slovensko domobranstvo tudi v teh časih trdno na braniku domovine in je pripravljeno pod vodstvom svojega ustanovitelja generala Leona Rupnika ramo ob rami z vsemi nacionalnimi borci, ki se bore na naših tleh, braniti fronte naše domovine.
"Dolžnost slehernega poštenega Slovenca, je da podpre Slovensko domobranstvo v njegovi častni nalogi z vsemi silami. Zato so vsi na žrtve pripravljeni sinovi slovenskega naroda pozvani, naj vstopijo v vrste Slovenskega domobranstva, da bo tako še bolj okrepljena domobranska borbenost v odločilni z morilskim in vseuničujočim boljševizmom. Zato naj sleherni izmed vas stori to, kar mu narekujeta zavedno slovensko srce in pošteno prepričanje."
škof Rožman je sodeloval z Ita- I lijani. Priobčeni sliki sta dokaz, da je škof sodeloval tudi z Nemci. Kako prisrčno se smeje škof, ko sega v roko nemškemu generalu Rosenerju, kakor bi hotel reči: Hvala ti za tako dobro delo!
Avgusta 1946
SANS.
Pismo iz 5plita
Zahvala za pomoč stavkarjem
Kakor mnogi drugi rojaki in rojakinje sem se tudi jaz udeležil velike in res pomembne proslave "Slovenski dan", ki se je vršila v nedeljo dne 14 avgusta. Proslave sem se udeležil z dvojnim namenom. Prvič da pomagam k boljšemu uspehu in drugič je bil moj namen zbrati vsaj nekoliko denarne pomoči za stavkojoče jeklarske delavce in njihove družine v Hamiltonu.
In res, vsak od udeležencev se je rad odzval pomagati stavkarje in prispeval po svoji zmožnosti na nabiralno polo. Zbral sem vsega skupaj ta dan $62.15 centi, za kar se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so prispevali tudi najmanjši prispevek. Zahvalim se tudi tistim maloštevilnikom, ki so rekli, da ne bodo prispevali niti en cent
v nobene svrhe. No, saj jast jim ne zamerjam. Res da je težko "zmenjati sto dolarjev bankovec", če daš en cent v kako svrho, ne moreš imeti več cel stotak. Manjka tisti nesrečni cent, ki si ga da-; roval za pomoč onim, ki se borijo, da bi pod boljšimi pogoji zaslužil tak in druge še nadaljne stotake.
Zaradi prostora ne omenjam imena darovateljev, ki so darovali za pomoč stavkarjem. Ako kateri želi videti točnost zgornje vsote, so mu nabiralne pole na razpolago pri meni, dočim pa za skupno vsoto imam potrdilo od stavkovnega odbora, da je bila istemu izročena. Petar Žalec, 57 Beach Rd. Hamilton, Ont.
Red Lake: — Cenjeno Uredništvo, prejel sem pismo od neke žene iz Splita katera se zahvaljuje za dar katerega sem jaz daroval, ko se je zbiralo za pomoč v stari kraj. Slišal sem pa večkrat od enega ali drugega, da ne bodo prejeli naših darov v starem kraju, zato prosim, da priobčite to pismo v Edinosti in Novosti, da bodo oni kateri niso verjali imeli še eden dokaz, da je bila naša pomoč prejeta v domovini.
Frank Zupančič Pismo se glasi:
Dragi tovariši!
Srečna sem, da morem napisati nekoliko vrstic mojim rojakom in tovarišem v inozemstvu. Prejela seifi dar, ter sem srečna, da ste se vi, dragi rojaki domislili na nas v teh momentih, ko smo trpeli največje pomanjkanje v obleki in obuvalu. Hvaležna sem vam na vašem milem daru, kjer ste mi pomagali ravno v času, ko sem pomoč najbolj potrebovala. Imam majhno dete ali mož mi je bil ravnokar demobiliziran. Trpela sem, kakor so trpeli, tisoči našega naroda v teku minule krvave vojne. Ni prav nič čudnega, da je pomanjkanje vsega, ker kadar se spomnimo na strašno vojno, katera je štiri leta dolge borbe proti okupatorju, uničevala naše tovarne, podvzetja, mostove, promet, mesta in vasi, se mi zavedamo, da nam ne more biti bolje.
Že v začetku borbe, smo mi vedeli da bo borba strašna, borba na življenje in smrt, ako želimo, da izženemo vpadalca in premagamo vse domače izdajalce. Vedeli smo, da bomo ostali brez vsega onega, kar je potrebno za življenje in obstanek naroda ali nismo klonili. Borili smo se, ne glede na žrtve in življenja, da bi premagali, kakor okupatorja, tako tudi domače izdajalce. Borili smo se proti vsem onim, kateri so morili in pustošili na vsakem koraku, kateri so neusmiljeno rušili povsod koder so hodili, kateri se niso zmenili za tisoče žen in otrok, ki so ostale brez svojih mož in očetov. Požigali so hiše in vasi in se vedno bolj omadeževali v nedolžni narodni krvi samo, da bi prišli do svojih temnih ciljev. Niso se usmilili tisoče družin katere so ostajale brez hiše in strehe nad glavo, ki so morale pobeg- 1 niti od doma, da so si rešili golo življenje.
Ali oni so se grdo zmotili, ker iz krvi njihovih žrtev, katera je vpila po maščevanju, je izrastel veliki narodni pokret, kateri je osvobodil našo tužno domovino. Prišel je dan, da se pred pravično Narodno sodišče dovedejo vsi oni, ki so s svojimi zločinskimi
deli razsrdili srca našega naroda in so za vedno izbrisani iz državljanstva naše nove Narodne Republike Jugoslavije, ter oni ne bodo vživali plodove naših naporov.
Pravično Narodno sodišče, bo odgovorilo na njihove zločine, tako kot so to oni zaslužili, ker vsi oni bodo preje ali kasneje prišli pred njega. Njim, ravno tem zločincem se imamo danes zahvaliti, da trpimo pomanjkanje v vsem.
Vsaki oni, ki misli, da mi ne bomo mogli v najkrajšem času upostaviti našega prometa, zgraditi naše tovarne, mostove in podvzetja, se moti. Mi bomo uspeli tudi na obnovi naše domovine, ker nam ni za trud ne za čas, da čim več doprinesemo k dobremu delu. Pri nas se že danes gradijo tovarne, mostovi in podvzetja. Veliko tega je že dograjenega in popravljenega. Mi vsi smo udarniki, ker vemo, da plodove tega dela bodo uživali naši otroci, naši potomci. Kakor smo v vojni zmagali na bojnem polju, tako se borimo in bomo zmagali tudi sedaj pri obnovi. Za to nam je porok naša Kom. Partija. Z nami je naš ljubljeni maršal Tito, kateri razume in nam kaže pot k zmagi tudi na tem polju borbe. Ne, sovražne reakcijonarne spletke, ne laži, niti nikakšna sila nas ne more zaustaviti v tej borbi in mi smo sigurni v zmago, z odločnim korakom gremo naprej. Mi smo danes prelomili z vsemi starimi režimi, kateri so nas izkoriščali na vse mogoče načine. Mi imamo danes naše narodne oblasti, katere smo si sami izbrali ter imamo pravico, da jih zmenjuje-mo in postavljamo po naši volji.
Še je ena važna stvar katero moramo rešiti, katera nam je vsem pri srcu. To je svoboda naših bratov v Istri v coni A. Mi smo prepričani, da bodo naši Veliki zavezniki spoštovali resolucije sklenjene na Moskovski, Teheranski in drugih konferencah, ter pravično dodelili svobodo našemu narodu v Istri, kateri je dal mnogo žrtev v tej vojni za svobodo.
Nadejamo se, da se bodo oni srečno priključili k Ljudski Republiki Jugoslaviji, ter občutili po 25 letih italijanske sužnosti in fašizma, dih svobode in pravice.
Verujem, da ste vi naši mili rojaki v teh časih vedno z nami, pa tudi če ste daleč in nas deli zemlja in morje, a v duhu smo si blizu. Potrebno je, da tudi vas vodi naša ideja, — napraviti svet napreden. Mi smo vam zelo hvaležni, da nam pomagate, ravno sedaj v teh težkih časih, ter tako doprinašate za grajenje, naše
SUDBURY, ONT.
Mladinski Klub Federacije jugoslovanske mladine priredi piknik v nedeljo dne 25 avgusta kateri se bode vršil na Copper Street, prostoru na katerem se je vršil piknik odseka H.B.Z.
V slučaju slabega vremena piknik se vrši, na 322 Bessie St.
Naprošajo se tukajšni Slovenci, Hrvati in Srbi, da nas ob tej priliki običejo.
Za dobro postrežbo, skrbi:
Odbor.
ST. CATHARINES
Mesečna in redna seja odseka v St. Catharines se bo vršila dne 25. augusta pri dobro poznanem rojaku Teodor Loušin-u v Beamsvile, Začetek seje ob 2. uri popoldne.
Naprošajo se vsi člani in članice, da se za gotovo udeležijo, ker se bo na tej seji razpodelilo delo na prihodnjem pikniku i.t.d.
Tajnik odseka
KIRKLAND LAKE
Z tem se daje na znanje naši javnosti, pred vsem pa članstvu VEČA našega lokala, da se bc vršila prihodnja redna seja prihodnjo nedeljo, to je, 25 Avgusta ob 7. uri zvečer v prostorih Save-za Kanadskih Hrvatov 40 Label Ave.
Ker je več važnih stvari za re-šavati, se poziva, in vabi za čim večji odziv.
t. č. tajnik
Matija Otoničar.
porušene in opustošene ter oropane naše drage domovine.
Sedaj pa vas pozdravljam v imenu moje družine in vsega našega naroda, kateri je srečen, da ima vas v inozemstvu, kateri niste pozabili na svojo domovino in narod.
Želela bi, da bi mogla vedeti nekoliko več o vas, o vašem pogledu na naš pokret in naši dragi domovini F.L.R. Jugoslaviji.
Želim vam mnogo sreče, ter vas pozdravljam z našim novim pozdravom,
S Titom K obnovi! Marija Ilič Borčičeva ul. br. 12 Split. Jugoslavija Split 14. marca 1946
širite citajte in postanite naročnikom Edinosti
Iz francoščine prevedla K. N. XLIV
Drugi dan zvečer se je Orana pripeljala v ženevo Ker je bilo že prepozno, da bi tisti večer poiskala svojega moža, se je zadovoljila z branjem švicarskih časopisov v salonu enega najrazkošnej'ših ženevskih hotelov. Mlada žena je prelistala vse časopise, samo da bi natanko, vedela, kje vse se še mude razna tuja odposlanstva, ki so prispela v Švico iz vseh vetrov.
V enem izmed velikih 'švicarskih, listov so bile slike nemškega in italijanskega odposlanstva, na drugi strani pa še večje slike angleške, francoske in španske delegacije. Razen tega je bilo tudi več slik tujih časnikarjev.
Orana jih je pazljivo ogledovala. Imela je samo eno željo; da bi v tej množici obrazov našla obraz svojega moža. Naposled je pa le zagledala na sliki španskega odposlanstva znano visoko postavo svojega moža, sicer nekoliko v ozadju, toda tako očitno, da ga je takoj spoznala.
"Saj to je on!" je vsa vesela vzkliknila. "Ta v ospredju je torej njegov šef. Miguel stoji v ozadju skupaj s tajniki. Morda pa le nima tako slabega družabnega položaja."
Ta misel jo je razveselila. Všeč ji je bilo, da je njen mož vsaj za zdaj v luči svetovnih dogodkov, čeprav bolj v ozadju.
In ona, noričica je mislila, da je njen mož čisto naveden uradnik sa konzulatu! zdaj pa vidi, da je član .španske delegacije. Res prijetno presenečenje!
Industrijčeva hči, žena španskega diplomata! No, to prav lepo zveni. In razen tega čisto nič ne diši po socialni razliki, ki je zaradi nje njen oče Morena tako poniževal.
"Poslala bom f.e jutri ta časopis svojim staršem," si je dejala sama pri sebi. "Očarani bodo, videč, v kako dobri družbi nastopa njih zet. . . posebno, ker jim nisem vedela povedati, kaj počne Miguel v ženevi."
že jutri bo poiskala svojega moža. Upala je, da ne bo težko izvedeti naslova člana tujega odposlanstva. Kmalu se je pa prepričala,, da ni tako.
"Razen palače Zveze narodov je še mnogo palač, ki so polne udeležencev sedanjega zasedanja," ji je dejal neki redar, ki ga je prosila za pojasnilo. "Razen tega je tudi mnogo tujih novinarjev, ki so prihiteli na to zasedanje z vseh strani sveta. Povprašajte nekoliko tudi po teh hotelih in palačah".
Orana je bila zdaj zadovoljna, da je dobila stanovanje v enem najrazkošnejših ženevskih hotelov. Bil je sicer nabito poln, toda imela je srečo, da je neki italijanski diplomat na hitro odpotoval prav tisti dan ko je ona prispela v ženevo.
Cena stanovanja v tako razkošnem hotelu je bila sicer nekoliko visoka, toda saj ji bodo starši radi napolnili denarnico, če bi se prehitro izpraznila.
"Sicer pa, kakor hitro bom našla Miguela, bom najela manjše stanovanje v kakšnem skromnejšem hotelu," je modrovala. "Zdaj pa, zdaj naj pa le vedi, da se mi dobro godi kadar sem sama," je pripomnila, da bi udu-šila očitke vesti radi denarja, ki ga je tako brez pomisleka zapravljala.
V upanju, da bo tam čim prej srečala svojega moža, je Orana takoj drugi dan odšla proti palači Zveze narodov.
"Nedvomno mora kdaj pa kdaj k svojemu šefu," si je mislila, "tam ga bom že prestregla. . ."
Okrog palače se je razprostiral veliki park. Mnogo ljudi se je sprehajalo po njem in čakalo diplomate, najbrž z edinim namenom, da bodo lahko pozneje rekli: "Videl sem tega in tega delegata. . ."
Pomešala se je med zijala; skozi predvorje so kar v enomer vozili elegantni automobili. Ustavljali so se pred vhodom, iz njih so pa iztopali brezhibno oblečeni gospodje, sami ali pa v skupinah in hiteli po stopnicah v palačo. Ob vhodu so fotografski reporterji kar venomer "streljali" z aparati v prišlece, ne meneč se za do-brodlušne poglede švicarskih vojakov, ki so stali na obeh straneh stopnišča in se očitno dolgo-časili. Pročelje je Orano kar slepilo s svojo jarko belino.
Mlada žena je dolgo čakala, ne da bi bila zagledala tistega, ki ga je tako željno iskala. Uradni prihodi in odhodi raznih pomembnih osebnosti so jo nekoliko zmedli; razen tega je opazila, da je bilo med tistimi, ki so odhajali v palačo, le malo žensk. Mala Francozinja je na lepem izgubila vse veselje, da bi odšla v palačo in povprašala po svojem možu, kakor je bila najprej nameravala.
Videč, da odhajajo ljudje k obedu v veliko restavracije, si je dejala: "Morda bom danes ali jutri sirečala Miguela v eni takšnih restavracij, kjer se shajajo diplomati in časnikarji z vsega sveta. . ."
Vrnila se domov, se oblekla v elegantno popoldansko obleko in odhitela s samozavestjo mlade in lepe žene na kosilo v neki drugi hotel. Izbrala si je mizo tako, da je lahko videla vsakogar, kdor je prišel k obedu. Pričela je počasi zajemati in toliko bolj pazljivo opazovati ljudi, ki so prihajali.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OSHAWA — TORONTO
Odseka Zveze Kanadskih Slovencev Osliawa-Toron-to priredita skupni piknik v nedeljo dne 1 septembra, na prijaznem mestu ob velikem jezeru ne daleč Oshavve, na zemljišču rojaka Valentin Ručigaj.
Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke kot ostali Slovani, da se udeleže piknika.