Ob dnevu spomina na mrtve str. 36-37 INTERVJU SPORT == Carmen ■o -r<"> im -t-■r- Romih, ki je prebolela raka str. 26-27 Zlata olimpijska medalja tudi na kajakaški Špici str. fej£ St. 43 / Leto 73 / Celje, 25. oktober 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Na reševalne ekipe se lahko zanesemo *MMt џ шжуш str. 43 LOKALNE VOLITVE Prevlada moških kandidatov za župane str. 2 GOSPODARSTVO ^^^^^^^ Cetis na štirih celinah str. 4 To je dokazala vaja minuli konec tedna na Celjskem, v kateri so organizatorji izhajali iz predpostavke, da nas je stresel močan potres. Koliko pa se lahko zanesemo sami nase? Posledice take naravne nesreče so lahko namreč veliko hujše, če že ob gradnji ali prenovi stavb nismo upoštevali pravil stroke. Posredi je vse prepogosto misel na denar namesto na lastno varnost. Več v Naši temi in braslovče fotoreportaži. str. 12-13, 32-33 v Šmarska kmetijska zadruga praznuje str. Se gradnja žage odmika? str. 7 VOJNIK Črna točka nad krajem str. 8 VELENJE Šestdeset let šolskega centra str. 9 KULTURA' V Četrt stoletja srednjega glasbenega izobraževanja str. 10 ŽIVALSKI FOTONATECAJ str. 45 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI — - * * W _ BREZPLAČEN! o. ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH 2 do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) 5 Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,20 €). > X СЧ TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > X'- Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^.t^ćeft d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Bolezen mi je veliko vzela, a veliko tudi prinesla. Prinesla mi je nove prijatelje, nove poglede in novo energijo do življenja. Veselim se majhnih stvari. Ponosna sem nase, da sem zdržala vse to.« Carmen Romih, ki je prebolela raka »Večkrat se zgodi, da se ljudje sami lotijo prenov in večjih posegov ter rušijo nosilne zidove brez ustreznih dovoljenj in statičnih preveritev. To lahko oslabi stavbo in jo dela potresno bolj nevarno.« mag. Gorazd Furman Oman, arhitekt in urbanist »Kmetije v naši regiji so v zadnjih dvajsetih letih močno napredovale, večina se jih lahko kosa s tistimi v bolj razvitih državah.« Vinko But, direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah »V tej disciplini je tako, da mojster uči učenca. Če je slednji dober, bo morda nadaljeval izbrano pot. Nekaj ljudi se umakne. Ostane peščica najbolj zagnanih.« Matjaž Cesar, predsednik Karate kluba Velenje »Iz Vojnika, kjer me je pričakal župan, smo se odpeljali v Arclin. Pred domom so me čakali vsi sošolci. Kar na jok mi je šlo od veselja.« Lan Tominc, mladinski olimpijski prvak v kajaku 1 PETEK M 18 O' рч VO 00 SOBOTA I 1 NEDELJA UOC1 00 (N n i > * \ 16 gJ^^. 12 Prevlada moških kandidatov za župane Končni seznam potrjenih kandidatur znan 29. oktobra Po vloženih, a še nepotrjenih kandidaturah se počasi kaže podoba kandidatov za župane na letošnjih lokalnih volitvah na Celjskem. Končna slika, koliko bo resnično županskih kandidatk in kandidatov, bo sicer znana ob koncu meseca, ko bodo potrjene vse kandidature. Po doslej znanih podatkih na podlagi vloženih kandidatur na občinske volilne komisije se bo v boj za županske stolčke v triintridesetih občinah na Celjskem podalo 75 kandidatov in 15 kandidatk. Moški v županski tekmi torej še vedno izrazito prevladujejo. Edina občina, kjer je enako razmerje kandidatur med obema spoloma, je Šentjur, kjer se za vodenje potegujejo dva kandidata in dve kandidatki. V osmih občinah je kandidaturo vložil samo po en kandidat. Gre za občine Dobje, Ljubno, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Radeče, Bistrica ob Sotli in Vojnik, kjer si še en mandat želijo sedanji župani. Po pričakovanju je bilo največ kandidatur za župane vloženih v obeh mestnih občinah v naših regiji, v Celju in Velenju. V knežjem mestu bodo v županski tekmi šest kandidatov in ena kandidatka, v mestu ob jezeru bodo štirje moški in dve ženski. Tudi na ravni države podobno razmerje Na državni ravni se na podlagi vloženih in nepotrjenih kandidatur in po podatkih, objavljenih na volilni spletni strani ministrstva za javno Vsem kandidatom za župane 33 občin, o katerih poročamo v Novem tedniku, bomo omogočili BREZPLAČNO predstavitev v okviru priloge Lokalne volitve 2018. Možnost objave bodo imeli vsi uradno potrjeni kandidati za župane, ki nam bodo pravočasno, do zapisnega roka, posredovali odgovore v predpisanem obsegu. KANDIDATOM ZA ŽUPANE SMO TA PONEDELJEK, 22. OKTOBRA, PO ELEKTRONSKI POŠTI POSLALI NASLEDNJI VPRAŠANJI: - Kateri so trije največji izzivi ali težave v vaši občini? - Kako se boste lotili reševanja oziroma odpravljanja omenjenih izzivov ali težav. Kandidati odgovorijo tako, da zgolj naštejejo izzive oziroma težave, za odgovor na drugo vprašanje pa imajo na voljo 1.000 znakov s presledki. Odgovore bomo sprejemali do jutri, v petek, 26. oktobra, na naslov tednik@nt-rc.si V Novem tedniku bomo odgovore objavili v treh delih, uporabili bomo načelo abecednega vrstnega reda občin in v okviru predstavitve občin načelo abecednega vrstnega reda po priimku kandidatov. Objavili bomo tiste odgovore, ki nam jih bodo kandidati poslali v zgoraj zapisanem roku. Odgovore kandidatov občin bomo predstavili: 2. 11.: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje 8. 11.: Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur 15. 11.: Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Za dodatne, plačljive predstavitve, se lahko kandidati obrnejo na: agencija@nt-rc.si UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA upravo, za županska mesta bori 523 kandidatov, od tega v mestnih občinah 87. Tudi na državni ravni izrazito prevladujejo moški kandidati, teh je 450, kandidatk za županje je 73. Najstarejši kandidat je star 78 let, najmlajši 24 let. Vrstni red določen z žrebom Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur bo znan 28. oktobra, dan kasneje bodo občinske volilne komisije sestavile seznam po- trjenih list kandidatov v posamezni občini po vrstnem redu, ki bo določen z žrebom. Seznam potrjenih list kandidatov bo posamezna občinska volilna komisija javno objavila 2. novembra. ROBERT GORJANC Ukrepi za prijaznejše podnebje na enem mestu Lokalni semafor podnebnih aktivnosti za vseh 212 slovenskih občin Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani so v okviru projekta Life Podnebna pot 2050 razvili spletno platformo Lokalni semafor podnebnih aktivnosti. Z njo je mogoče celovito preveriti, kako uspešne so slovenske občine pri izvajanju podnebnih ukrepov. Lokalni semafor je dobrodošel za vse prebivalce, a namenjen je predvsem občinam, saj spodbuja izmenjavo dobrih praks in omogoča boljši vpogled v aktivnosti občin na več področjih. »Na inštitutu smo se tega projekta lotili, ker vemo, da so občine razmeroma aktivne, kar zadeva izvajanje ukrepov, ki znatno vplivajo na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ni pa še bilo takšnega celovitega pregleda ukrepov na lokalni ravni na enem mestu,« je povedal Gašper Ste-gnar z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Na inštitutu so določili kazalnike, ki prikazujejo aktivnosti vseh 212 občin v Sloveniji, na področju blaženja posledic podnebnih sprememb. »Gre za 48 kazalnikov, ki omogočajo vpogled v izvajanje podnebnih ukrepov na podlagi javno dostopnih podatkov (na primer naložbe v energetsko prenovo javnih stavb). Ker vsi podatki niso javno dosto- pni, so na inštitutu s testnimi občinami, ki so sodelovale v projektu, določili še devet kazalnikov, za katere vodijo evidence občine (na primer podatki o elektromobilnosti, koliko je v občini električnih polnilnih postaj),« je še pojasnil sogovornik. Skupno 57 kazalnikov je vključenih v osem ključnih področij: stavbe, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, odpadki, električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov, ter daljinsko ogrevanje. Kaj kaže semafor? Na Inštitutu Jožef Stefan na podlagi lokalnega sema- forja podnebnih aktivnosti tako med drugim ugotavljajo, če omenimo le enega od kazalcev, da so v občinah v letu 2012 ločeno zbrali 46 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov in leta 2016 že 57 odstotkov. V sedmih občinah, med katerimi ni občin s Celjskega, so močno presegli slovensko povprečje in ločeno zbrali več kot 80 odstotkov odpadkov. V 58 občinah, ki oskrbujejo stavbe z daljinsko toploto, je v 32 občinah v sistemih daljinskega ogrevanja iz obnovljivih virov proizvedena vsaj polovica energije. ROBERT GORJANC AKTUALNO 3 Kje živijo najbolje in kje najslabše? Nova lestvica najboljših občin naše regije - Kako se je uvrstila vaša občina? Na našem območju živijo najbolje občani Zreč. Takšna je ugotovitev raziskave revije Moje finance, ki je objavila pred dnevi novo lestvico 212 slovenskih občin. Med njimi so Zreče na petnajstem mestu, takoj za njimi so Nazarje (lani so bile na desetem mestu v državi ter najboljše na našem območju), na 31. mestu je Ljubno in na 47. mestu Velenje. Velenju tesno sledi Celje, 74. mestu Podčetrtek, na 78. ki je na 54. mestu. Med stotimi najvišje uvrščenimi slovenskimi občinami je še več občin z našega območja. Na 62. mestu sledi Šoštanj, na Prebold, na 82. so Slovenske Konjice, na 88. Štore, na 93. je Žalec, na 95. so Luče, na 96. je Šmarje pri Jelšah ter na 98. Šmartno ob Paki. Za Luče med drugim velja, da imajo v državi največ občinskih cest na prebivalca. Zanimivo je, da sta med prvimi stotimi kar dve kozjanski občini, to je z območja, ki je nekoč veljalo v različnih pogledih za manj razvito. Po drugi strani preseneča, da sta se uvrstili med sto najboljših le dve spo-dnjesavinjski občini. Bolje so se odrezale zgornjesavinjske občine, saj so med prvimi stotimi kar tri. Raziskovalci so se zares poglobili. Urednica revije Moje finance Marja Milič omenja, da so upoštevali pet glavnih skupin podatkov: »Upoštevali smo gospodarsko moč občin in občanov, življenjsko moč prebivalstva, zdravje, infra-strukturno in stanovanjsko urejenost ter seveda tudi raven Po raziskavi revije Moje finance, ki ugotavlja, v katerih slovenskih občinah živijo najbolje, se je na prvo mesto uvrstila gorenjska občina. To je občina Cerklje na Gorenjskem, ki je tudi gospodarsko najuspešnejša slovenska občina. Tam je namreč sedež Kontrole zračnega prometa Slovenije. Vseh prvih pet najboljših slovenskih občin je na Gorenjskem. Na najnižjih mestih so tri prekmurske občine in Osilnica ob Kolpi. kriminalitete.« Znotraj teh glavnih skupin je bilo vključenih še 48 različnih podkazalnikov. Raziskovalci so pregledali približno petdeset tisoč podatkov, ki so jih uporabili iz približno desetih javnih baz. Letos so med drugim ugotavljali tudi dolgove občin na občana. Zakaj Zreče? In zakaj visoka uvrstitev Zreč? Ta občina se je med drugim posebej izkazala z življenjsko močjo prebivalstva, saj je delež prebivalstva nad 65 let razmeroma nizek. Delež mlajšega prebivalstva je od slovenskega povprečja višji. Poleg tega je med Zre-čani razmeroma malo ločitev zakonskih zvez. Za najboljšo občino naše regije velja, da ima močno gospodarstvo in veliko gospodarskih družb. Brezposelnost je nizka, povprečne neto plače zaposlenih so relativno visoke. Najslabše so Zrečani »pri zdravju«. »Kljub temu so v primerjavi z drugimi občinami uvrščene zelo visoko,« je še povedala Miličeva. Glede zdravja so se Zrečani med 212 slovenskimi občinami vseeno uvrstili visoko, na 97. mesto. Ta občina je nekoliko slabše uvrščena tudi po stopnji kriminalitete. Po tej plati so se Zreče uvrstile v državi na 83. mesto. Kljub temu Miličeva ocenjuje, da je to kljub slabšemu rezultatu varna občina. Glede infrastrukture so Zreče na 70. mestu. »To pomeni, da so lokalne ceste urejene in da je uporabna površina stanovanj ugodna,« je dodala Mili-čeva. Precej visok je tudi delež otrok, ki so vključeni v vrtec. Šentjur pred Laškim Tudi za občine, ki so se uvrstile nižje od 100. mesta, ni mogoče reči, da tam ljudje živijo slabo. Na 101. mestu je Solčava, na 104. Rogaška Slatina, na 113. Dobje, na 114. Vransko, na 115. so Braslovče, na 117. je Tabor, na 124. Šentjur, na 125. Dobrna, na 138. Vitanje, na 140 Polzela, na 148. Mozirje in na 150. Vojnik. Majhna Solčava izstopa v raziskavi Mojih financ na več mestih, med drugim po najvišjih proračunskih prihodkih, kot četrta najbolj zadolžena občina ter po eni najnižjih stopenj gostote naseljenosti. Bolj čudi nizka kakovost vode v Solčavi in Lučah, ki naj bi bila med najnižjimi v državi. Preseneča tudi uvrstitev Šentjurja, ki je bil v času Jugoslavije druga najmanj razvita slovenska občina, takoj so Lenartom. Delno presenečajo tudi uvrstitve na nižja mesta lestvice najboljših slovenskih občin (oziroma občin naše regije), še posebej uvrstitev Laškega. Na 156. mestu je Gornji Grad, na 160. Laško in na 170. Rečica ob Savinji. Tej tesno sledita Kozje in Rogatec. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT V jesenskem času bolj previdno v gore Gorski reševalci iz leta v leto beležijo večje število intervencij Vsi planinci in planinke vedo, da je tudi jesen v gorah lahko zelo lepa. Ob tem ne smemo pozabiti, da so dnevi bistveno krajši in da je večina planinskih koč zaprtih. To pomeni, da potrebujemo kakšen kos planinske opreme več. »V jesenskem času so v sredogorju in visokogorju temperature bistveno nižje, v zraku pa je mogoče čutiti večji odstotek vlage. Ob splošnem poslabšanju vremena lahko hitro zapade tudi sneg. Vse te dejavnike je treba upoštevati in se na razmere ustrezno pripraviti,« je pojasnil Matjaž Šerkezi, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. Zaradi krajšega obdobja dneva z dnevno svetlobo je nujen del jesenske planinske opreme čelna svetilka, dober planinec ne pozabi niti na topla oblačila ter na kapo in rokavice. »V visokogorju se v jesenskem času pogosto pojavi tudi gosta megla, zaradi katere planinci in planinke izgubijo orientacijo ter odtavajo v neznano. V takšnem trenutku se pogosto zgodi, da kdo pade čez skalo in se poškoduje ali ne najde več poti nazaj v dolino,« pravi gorski reševalec. Zdrava kmečka pamet Poenotenih kriterijev, po katerih bi posameznik lahko določil svojo pripravljenost za vzpone, po mnenju Šerkezija ni. »Edini primeren kriterij, ki vpliva na odločitev za odhod v sredogorje in visokogorje, je zdrava kmečka pamet. Najprej moraš poznati sebe, torej koliko si fizično, psihično in tehnično pripravljen. Na splošno so planinci dobro pripravljeni, saj je oprema cenovno dostopna, a je žal marsikdo ne zna uporabljati. Jeseni in pozimi, kadar hodimo po snegu, je obvezna uporaba derez in cepina. Ob nepoznavanju uporabe sta lahko pripomočka smrtno nevarna. Vsak planinec mora poslušati sebe. Kadar ni vešč hoje v visokogorje, naj gre na kateri drug nižji vrh ali naj pot opravi z vodnikom planinske zveze ali gorskim vodnikom.« Umirjeno z varnim korakom Posamezniki ali skupine lahko v hribih zaradi različnih razlogov zatavajo ali se lahko kdo od njih poškoduje. »Najpogostejša napaka, ki jo lahko v takšnem trenutku naredijo, je, da se panično odzovejo. V takšnem primeru se pogosto zgodi, da ljudje padejo čez skale ali zdrsnejo na poledeneli travi. Najprej je nujno, da se pomirimo in razmislimo, ali se lahko iz nastale situacije rešimo sami. Torej da se vrnemo po isti poti ali poiščemo markacijo, ki nas lahko pripelje v dolino. Če to ni možno, pokličemo številko 112. Gorski reševalci poskusijo pomagati z usmeritvijo ali pa izgubljene ali poškodovane poiščejo,« svetuje Šerkezi. Reševalne ekipe se v jesenskem in zimskem času na pot odpravljajo peš - saj je reševanje s helikopterji oteženo - zato potrebujejo več časa, da prispejo do izgubljenega posameznika ali skupine. Reševanje je financirano iz zavarovanja Reševanje v slovenskih gorah je krito iz zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da posameznik, ki ga reši gorska reševalna služba, stroškov ne krije sam. »Slovenska zakonodaja krije stroške reševanja vsem, ki se ponesrečijo v slovenskih hribih, ne glede na to, ali gre za Slovenca ali Slovenko oziroma tujca. V tujini je zakonodaja drugač- na, na primer v Avstriji vsak poškodovan planinec stroške reševanja krije sam, ne glede na krivdo. Tudi v Sloveniji je gorska reševalna zveza že poslala zahtevke, ker so posamezniki rabili pomoč iz malomarnosti. Vendar je takšna praksa redka,« pravi Šerkezi. Letošnje število intervencij gorskih reševalcev je večje kot preteklo leto. »Poleti skoraj ni bilo dneva, ko reševalci ne bi bili na terenu. Sedemnajst postaj gorske reševalne zveze, ki so razporejene po alpskem in predalpskem predelu Slovenije, je ves čas pripravljenih, da priskočijo na pomoč planincem v nevarnosti, tudi v jesenskem in zimskem času,« pravi gorski reševalec. Poznavanje točnih informacij Splet je poln strani, na katerih lahko zasledimo nasvete za odhod v hribe. Informacije, pridobljene na različnih straneh, so lahko pogosto subjektivne narave. »Preverjene podatke lahko planinci pridobijo na straneh Planinske zveze Slovenije, kjer so informacije o odprtih in zaprtih planinskih kočah, stanju na planinskih poteh ter preventivni nasveti, kako se gibati in kakšno opremo vzeti s sabo,« je povedal Šerkezi. Na trgu so dostopni tudi planinski vodniki in priročniki, kjer so zbrane informacije o slovenskih in tujih hribih, vendar ni odveč opozorilo, da so lahko določene informacije že zastarele. ANJA HOHLER Foto: Manca Čujež Zemljevid in vodnik sta dobrodošla ne le za načrtovanje poti, ampak tudi v primeru, če se v gorah izgubimo. NAGRADNA KRIŽANKA MAJHNA, OB BOKIH ZELO STISNJENA RIBA SEVERNIH MORIJ ŽIVČEVJE MNOGO- DRČA ZA ČLENARJEV SPUŠČANJE NATREBU- LESA ŠNI STRANI OSREDNJI, ČEBELJA NAIVEČJI TVORBA DEL ČLOVE-V PANJU ŠKEGA TELESA CERKVENA ŽENSKA, PRAVO-KI KIDA SLAVNA SNEG PESEM HVALNICA ZGORNJI DEL HIŠE, ZGRADBE 14 CIRKUŠKA IGRALKA REŽISER NAZAROV PRIPRAVA ZA PRIPENJANJE ŽENSKO POKRIVALO GORENJSKE LJUDSKE NOŠE KRAU ZAH. GOTOV CEH V SREDNJEM VEKU OBUKA, NAČIN VLADANJA GROBO ORIENTALSKO DOMAČE SUKNO TINE URNAUT JAKOSTNA STOPNJA POTRESA 12 10 13 20 VIOLINIST MAAZEL VODNO VOZILO ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA NEODLOČEN POLOŽAJ PRI ŠAHU JAP. POLITIK (TARO) ČEŠKI REŽISER VAVRA HIŠI PODOBNA PRIPRAVA ZA ZAČASNO PREBIVANJE IZ NEPRE-M0ČU1VEGA PLATNA SKLADATELJ COPLAND STRUPENA RASTUNA ČRNI ZOBNIK MADŽARSKI PESNIK (ENDRE) LETNI ČAS 17 BARVILO ZA LASE, KANA ČOP IZTOK ETNIČNA SKUPINA 16 PIŠKOT PRIPADNIK ELEATSKE ŠOLE RAZLIČICA IMENA ANTON OTOK ČAROVNICE KIRKE MAJHEN RAK NAPAD NA ZNANO OSEBNOST AMERIŠKI IGRALEC WALLACH NEKD. ŠVIC. SMUČARKA (SONJA) AM. MERA ZA MLEKO 19 ŠALJIVA ZGODBICA 9 NEKDANJI POLJSKI KONJENIK NOGOMETAŠI OMLADIČ DOMAČA OBLIKA TEKOČINA IMENA V ŽILAH IGNAC NARAVNA SVETLOBA PERUJSKI INDIJANEC 15 NAOČNIKI AMERIŠKA PISATELJICA JONG VODNI VRTINEC KRAJ JUŽNO OD PIVKE 18 TELESNI OKRAS PIANIST BERTON-CEU POMOČ: BLEN-rastlina črni zobnik, GILDA-ceh v srednjem veku, MAGNITUDA-jakostna stopnja potresa, TREBUŠNJAČA-živčevje mnogočlenarjev Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 42: Igralca v filmu Hiša čarobne ure. Nagrajenci so: Marjan Intihar iz Ribnice, Branko Županc iz Kozjega in Peter Šuligoj iz Nove Gorice. Prejeli bodo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. novi tednik radio celie 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO V petdesetih državah, na štirih celinah Skupina Cetis namerava od leta 2018 do 2020 v svoj razvoj vložiti 47 milijonov evrov - Potni listi kmalu za še eno afriško državo Ob polletju je Cetis imel tri milijone evrov čistega dobička, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček celotne Skupine Cetis je znašal 3,6 milijona evrov. Cetis bo predvidoma prihodnji mesec poslovnim partnerjem in tudi javnosti predstavil nekaj novosti in sprememb v svojem poslovanju. Letos je namreč proizvodnjo podjetja Amba, ki je član Skupine Cetis in se ukvarja s tiskanjem za pre-hrambno industrijo in farmacijo, iz Ljubljane preselil v Celje. Urejanje prostorov za preselitev Ambe in nakup potrebne opreme sta le del velikih vlaganj, ki jih Cetis izvaja že nekaj časa. V letih od 2011 do 2017 je za naložbe v osnovna sredstva namenil 13,8 milijona evrov, od tega je 80 odstotkov denarja porabil za nakup nove strojne in programske opreme. Še več sredstev namerava Cetis vložiti v svoj razvoj v naslednjih nekaj letih, saj bo le tako lahko nadoknadil zaostanek iz časov, ko vlaganja v podjetju niso bila tako intenzivna, ter uspešno sledil svojim največjim konkurentom. Do leta 2020 zato načrtuje še za 47 milijonov evrov naložb v celotni skupini, od tega bo 31 milijonov evrov vložil v matično podjetje v Celju. Večino denarja bo porabil za nakup nove opreme. Cetis je že zdaj eno vodilnih podjetij v Evropi za varnostne in komercialne tiskovine, a je konkurenca v tej dejavnosti velika in tudi varnostni standardi se nenehno zvišujejo. Zato so potrebna nenehna vlaganja v razvoj novih, še bolj zaščitenih rešitev za potovalne dokumente, pra- a vijo v podjetju. Kako uspešni so pri tem razvoju, priča tudi to, da so med redkimi proizvajalci podatkovnih strani na svetu z lastnimi patentiranimi rešitvami, za katere pobirajo tudi najvišja državna priznanja na področju inovativnosti. Potni listi za 15 držav Po lanskih rekordnih rezultatih, saj je prvič v svoji zgodovini imela malo več kot 61 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, Skupina Cetis, ki jo sestavljajo štiri podjetja v Sloveniji in tri v tujini, letos posluje še bolje. V prvem polletju je ustvarila 31 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je za skoraj dva milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Približno polovico prihodkov je ustvarilo matično podjetje v Celju, ki deluje že v petdesetih državah na štirih celinah - poleg Evrope še v Afriki, Srednji Ameriki in Aziji. Izvoz Cetisa se je letos občutno povečal, saj je v prvem polletju s prodajo na tujih trgih ustvaril že 52 odstotkov prihodkov. Lani v enakem času je izvoz predstavljal 41 odstotkov celotne prodaje. Povečanje prihodkov gre predvsem na račun prodaje varnostnih tiskovin, ki jih Cetis izdeluje že za 30 držav. Potne liste, narejene v Celju, imajo že v štirinajstih državah. V zadnjem letu so v podjetju še posebej ponosni na projekt celovite rešitve e-vlade za eno manjših, a najrazvitejših afriških držav. Projekt so začeli izvajati konec lanskega leta, z njim pa bodo pomembno prispevali k posodobitvi javne uprave v tej državi, za katero bodo, napovedujejo v Cetisu, začeli izdelovati tudi potne liste. Poleg tega jim bo ta projekt, so prepričani, odprl vrata še na druge trge. Inovativni tudi pri komercialnih tiskovinah Medtem ko je Cetis na področju varnostnih tiskovin, to je potnih listov, osebnih izkaznic, viz ter prometnih in vozniških dovoljenj, usmerjen predvsem na trge Afrike, Srednje Amerike in Bližnjega vzhoda (poleg Slovenije, seveda), kupce za rešitve na področju komercialnih tiskovin išče v srednji in zahodni Evropi. Na teh trgih se bo še naprej osredotočal predvsem na Avstrijo, Nemčijo in Francijo, kjer sodeluje z industrijo pijač ter s prehrambno, farmacevtsko in kozmetično industrijo. Na področju komercialnih tiskovin so njegovi najpomembnejši izdelki različne etikete na foliji ali papirju, sleevi, ovojne etikete in različne rešitve za zaščito blagovnih znamk, pri katerih uporablja tudi inovativne pristope, ki so jih v podjetju razvili na področju varnostnih tiskovin. Pomemben proizvajalec komercialnih tiskovin v Skupini Cetis je podjetje Amba, ki tiska predvsem folije za prehrambno industrijo in farmacijo. V Cetisu so prepričani, da bosta selitev proizvodnje v Celje in nakup novih tiskarskih strojev pozitivno vplivala na rast prodaje, ki jo je Amba beležila že v preteklih letih, vendar ni bila visoka. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Г5 UNIFOREST ZAPOSLIMO KOMERCIALIST o trženje proizvodnega programa podjetja o strokovno in argumentirano predstavljanje naših proizvodov in storitev o vodenje poslovnih razgovorov s tujimi poslovnimi partnerji o udeležba na sejmih v tujini in iskanje novih poslovnih partnerjev TEHNIČNA PODPORA V PRODAJI o tehnično svetovanje poslovnim partnerjem o tehnično svetovanje končnim kupcem o priprava sejmov in udeležba na njih o priprava demo predstavitev strojev o reševanje manjših reklamacijskih zahtevkov NUDIMO o stimulativno plačilo o zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom o delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu Podrobne informacije lahko dobite na spletnem naslovu www.uniforest.si. Vaše prijave z življenjepisom sprejemamo na elektronskem naslovu biro@uniforest.si do vključno 15.11.2018. Letos brez priznanja V Ljubljani so sinoči razglasili najboljša hitro rastoča podjetja v Sloveniji za leto 2018. Med dobitniki zlate, srebrne ali bronaste gazele tokrat ni nobenega podjetja iz savinjsko-zasavske regije. Za priznanje se je potegovala družba GKN Driveline iz Zreč. Letos je najvišje priznanje dobilo podjetje Mebor iz Železnikov, srebrna gazela je Intra Lighting iz Šempetra pri Gorici, bronasta pa novomeško Roletarstvo Medle. Savinjsko-zasavska regija je po številu prejemnikov najvišjih priznanj za hitro rastoča podjetja še vedno najbolj uspešna med regijami. Gazele s tega območja so v letih, odkar poteka izbor, dobile sedem zlatih, tri srebrna in dve bronasti odličji. JI Digitalno okno v prihodnost Druga izvedba sejma inovativnih digitalnih rešitev Feel the future je s predstavitvami razstavljavcev, z vsebino strokovnega programa in odzivom obiskovalcev dokazala, da takšen sejem Slovenija potrebuje. Še zlasti v luči globalnega procesa digitalizacije, ki kot nujnost prežema tudi naše gospodarstvo, javni sektor in različna področja našega vsakdanjega življenja. Dober odziv ljubiteljev tovrstne zabave na prvi sejem in festival videoiger je bil samo še pika na i spodbudnega celovitega vtisa dogodka. Leon Behin, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki je uradno odprl sejem Feel the future, je izrekel pohvalo Celjskemu sejmu, da mu je s tem dogodkom uspelo na enem mestu združiti ponudnike številnih rešitev s področja digitalizacije. »Država mora poskrbeti za svojo digitalno strategijo in tudi za to, kako jo bo izvedla. Med ključna dejavnika pri tem sodita ustrezna varnost in izobraženost uporabnikov digitalnih storitev tako v gospodarstvu kot v javni upravi. Brez tega bomo zelo težko še tako dobre digitalne rešitve umeščali in uporabljali v vsakodnevnem življenju.« Pester strokovni program sejma je ponudil številne aktualne teme s področja digitalizacije, kot so varnost podatkov, blockchain tehnologije, e-izobraževanje, digitalizacija javne uprave in umetna inteligenca. Prav ta tema je bila letos v ospredju zanimanja, saj je o njej spregovoril Mark Torr, Microsftov strokovnjak in ena največjih avtoritet na svetu s tega področja. Napovedal je, da bodo čez pet let vsa podjetja uporabljala umetno inteligenco. Kot zelo posrečena se je izkazala odločitev vodstva celjske sejemske hiše, da drugi sejem Feel the Future popestri s prvim festivalom videoiger Feel the future of gaming. Živahno dogajanje v hali K je dokazalo, da je takšen festival odlično dopolnilo sejmu. Več o tem lahko preberete v reportaži na strani 31. ROBERT GORJANC Cena Turške mačke padla le za pet odstotkov Po neuspešnih prvih dražbah je stečajni upravitelj Benjamin Pačnik začel nov krog prodaje hotela Turška mačka, slaščičarne Zvezda in gostilne Pri mostu. Gre za znane lokale v središču Celja, ki sestavljajo stečajno maso propadlega podjetja Domine. Čeprav je po besedah stečajnega upravitelja zanimanje za vse tri nepremičnine zelo veliko, morebitni kupci očitno čakajo na nižje cene. Kdaj bodo nove dražbe, še ni določeno, je pa celjsko sodišče že obvestilo ločitvena upnika slabo banko in ljubljansko investicijsko družbo Ledava, kakšne naj bi bile nove izklicne cene. Te so običajno na drugih dražbah nižje za najmanj 10 odstotkov, za tri celjske gostinske lokale bodo nižje le za 5 odstotkov. Izklicna cena za hotel Turška mačka, ki zaprt propada že deset let, bo tako na drugi dražbi predvidoma 521 tisoč evrov. V ceno so všteti tudi vitraži v notranjosti hotela, ki jih je zasnoval znan slovenski slikal Lojze Spacal. Izklicna cena za 406 kvadratnih metrov veliko slaščičarno Zvezda, ki jo ima že približno dve leti v najemu manjše gostinsko podjetje, naj bi bila 285 tisoč evrov. Prav toliko naj bi na novi dražbi znašala izklicna cena za gostilno Pri mostu. JI Propadlo furnirnico polnijo novi lastniki Še en del proizvodnega kompleksa propadlega šentjurskega podjetja Acer furnirnica je dobil novega lastnika. Podjetje ABC Les iz Dobja pri Lesičnem, ki je pred tremi leti že kupilo del kompleksa, je po novem tudi lastnik še približno 9 tisoč kvadratnih metrov velike parcele z večjo skladiščno stavbo. Direktor in lastnik Božidar Centrih je povedal, da se je za nakup, ki ga je stal 350 tisoč evrov, odločil predvsem zaradi dobre naložbe. Sčasoma bo najverjetneje v Šentjurju uredil skladiščne prostore. Podjetje ABC Les se ukvarja s proizvodnjo lesne biomase, s katero oskrbuje toplarne v Sloveniji in tudi v tujini, večinoma v sosednji Avstriji. Poleg ABC Lesa sta lastnika posameznih nepremičnin v nekdanjem proizvodnem kompleksu Acer Furnirnice še podjetji Tesar les iz Virštanja in Spajalnica iz Šentjurja. To podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in spajanjem furnirja, je v Sloveniji ustanovila britanska družba UV Group, ki je bila pred leti poslovna partnerica Acer Furnirnice in v zelo majhnem deležu tudi njena solastnica. Acer furnirnica je šla v stečaj pred štirimi leti na predlog finančne uprave. Malo več kot sto upnikom, med katerimi je približno polovica nekdanjih delavcev, je ostala dolžna 6,4 milijona evrov. Največja upnica je z 1,9 milijona evrov država. Leta 2009, ko je furnirnici prvič grozil stečaj, je namreč ministrstvo za gospodarstvo podjetju odobrilo 1,7 milijona evrov dolgoročnega posojila za prestrukturiranje, ministrstvo za delo pa za ohranitev delovnih mest še dodatnih 200 tisoč evrov subvencij. Kljub tolikšni državni podpori je Acer furnirnica še naprej tonila in leta 2014 tudi dokončno potonila. JI GOSPODARSTVO 5 »Ni velikih zaslužkov v času debelih krav« Pogovor z Vinkom Butom, direktorjem Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, ki praznuje sedemdeset let delovanja Šmarska kmetijska zadruga je po prihodkih, dobičku in številu zaposlenih največja zadruga v Savinjski regiji in sedma v Sloveniji. Deluje na območju šestih občin in ima 500 članov. Zadružništvo v kmetijstvu je v Šmarju pri Jelšah prisotno že od leta 1948. Kmalu po ustanovitvi se je zadruga začela usmerjati v odkup mleka in goveda, v 80. letih je v svojo dejavnost vključila še vinsko klet in gostinstvo, deset let kasneje pa še kmetijsko in živilsko trgovino. Direktor šmarske zadruge Vinko But meni, da so v zadnjih desetih letih uspeli nekoliko odpraviti negativen prizvok zadružništva. Ob ustanovitvi so namreč zadruge s silo jemale kmetijsko zemljo in ustvarjale kombinate. »Danes so v našo zadrugo vključene vse občine, ki spadajo v upravno enoto Šmarje pri Jelšah. To so občine Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Naše poslovanje je trenutno stabilno, saj se z delom in s številnimi aktivnostmi trudimo, da ostajamo konkurenčni. Zadružništvo v osnovi ni zasnovano za ustvarjanje velikih dobičkov, pri čemer menim, da mora tudi zadruga ustvarjati določen dobiček, sicer je lahko ogrožena njena prihodnost. Naši dobički znašajo med deset tisoč in dvesto tisoč evri, kar glede na osemnajst milijonov prihodkov ni veliko. Dobiček vlagamo v razvoj, posodobitev tehnologije in dodatno opremo,« pravi But. Koliko mesa, mleka in grozdja odkupite letno od lokalnih pridelovalcev? V zadnjih letih smo odkupili malo več kot trinajst milijonov litrov mleka in ga v celoti prodali Mlekarni Celeia. Trenutno smo njen tretji največji dobavitelj. Letno odkupimo tudi približno tri tisoč glav goveda in ga večinoma prodamo v Sloveniji, manjši delež tudi v Italijo in Avstrijo. Od nas govedo odkupujejo Celjske mesnine, Kras-Meso, Meso Kamnik in Mesnine Žerak. Letina grozdja je bila zaradi vremenskih razmer v preteklih letih slabša, zato smo odkupovali približno tristo ton grozdja letno. Letos smo odkupili 460 ton grozdja, kar je največji odkup doslej. Na žalost odkupne cene na trgu ves čas nihajo. Cena mleka je na primer med 24 in štiridesetimi centi na liter, razlogov za to je več. Od vremenskih do političnih. Kako se je v zadnjih desetletjih spreminjalo število članov zadruge? Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah je leta 1991 imela 719 članov, leta 1994 je dosegla največ članov, kar 740. Zdaj imamo približno 500 članov, saj število ljudi, ki kmetujejo, z leti upada. Pravi kmetje še danes kmetuje- jo z dušo in s telesom, kljub temu da se je kmetovanje v vseh teh letih bistveno spremenilo. Za uspešno kmetovanje je danes nujno treba imeti tudi več znanja, da si lahko tržno konkurenčen. Po drugi strani so takšni kmetje bolj zahtevni do zadruge, saj gledajo vse s stališča denarja. Na splošno ocenjujem, da je stanje v kmetijstvu dobro, saj so na voljo številne spodbudne državne subvencije. Kmetije v naši regiji so v zadnjih dvajsetih letih močno napredovale, večina se jih lahko kosa s tistimi v bolj razvitih državah. V sklopu šmarske kmetijske zadruge sta tudi Hiša vin Emino in živilska trgovina Kašča. Kako poslujeta? Leta 2013 smo v Šmarju pri Jelšah uredili trgovino Kašča, v kateri ponujamo izdelke tridesetih okoliških domačij. Lokalni dobavitelji dnevno dostavljajo sveže mleko in mlečne izdelke, testenine, zelišča, čaje, pecivo, kruh, zelenjavo, sadne sokove, sirupe, vino, čokolado ... Na policah trgovine Kašča želimo še več lokalnih produktov, vendar je pridelava vezana na vreme in letino. Glede na prodajo smo s poslovanjem trgovine zadovoljni tako mi kot ponudniki. Upam, da tudi kupci. Vino iz Hiše vin Emino, ki ima sicer sedež v Imenem, posluje dobro, vendar si želimo še večjo prepoznavnost naših vin po celi Sloveniji in izven meja. Ste imeli v preteklih letih kakšne težave pri zagotavljanju plačil? V sedemnajstih letih, odkar vodim zadrugo, nismo imeli težav z zagotavljanjem plačil. Vedno poskrbimo, da kmetje dobivajo plačilo v dogovorjenem roku. Redno plačilo kmetom je namreč naša prva naloga, saj s tem krepimo zaupanje. Pri plačilu dobaviteljem se ne moremo pohvaliti, da vedno plačujemo v dogovorjenih rokih, vendar se trudimo, da so zamude minimalne. V zadnjih letih je spet zaživela ideja o povezovanju in zadružništvu. Kakšno je vaše stališče do zadružništva v kmetijstvu in drugih dejavnostih? Zadružništvo v Sloveniji ima najdaljšo tradicijo v kmetijstvu, v drugih zahodnih državah je prisotno tudi v drugih panogah. Sicer pa je zadružništvo model sodelovanja, ki je nekoliko bolj konzervativen, zato ni primeren za vse panoge. V kmetijstvu se je zadružniška oblika izkazala kot pozitivna, saj v času finančne krize ni nobena zadruga propadla, prav tako nobene terjatve niso bile prenesene na slabo banko. Kar je dokaz, da nismo vajeni velikih špeku-lativnih zaslužkov v času debelih krav in preživimo tudi v času suhih krav. Kateri so najpomembnejši projekti, ki jih boste izvedli v prihodnjih letih? Pred nami je večja investicija v Hiši vin Emino, kjer nameravamo dograditi proizvodne prostore in kupiti nekaj opreme. V srednjeročnem načrtu je tudi popolna prenova restavracije v Šmarju pri Jelšah. ANJA HOHLER Brezplačna podpora podjetnikom Н'0'RMANN V prostorih območne obrtno-podjetniške zbornice Celje so se sredi oktobra srečale nekatere ustanove iz Savinjske regije, ki nudijo podporno okolje podjetništvu. Ustanove so se pridružile projektu Spot, tako imenovani slovenski poslovni točki. Na sestanku so zbirale pobude o tem, kako svoje sodelovanje še nadgraditi in ponuditi takšne storitve, ki bodo v pomoč podjetništvu v celotni regiji. Projekt Spot je država uvedla v začetku letošnjega leta. Z njim poslovnim subjektom zagotavlja brezplačne podporne storitve. Spot bo podporo že obstoječim podjetjem ali potencialnim podjetnikom nudil še naslednjih pet let. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj v skupni vrednosti 35,8 milijona evrov. V prvih devetih mesecih je sedem partnerjev projekta izvedlo več kot 1.300 svetovanj, 94 animiranj in povezovanj, 35 brezplačnih delavnic in 11 daljših usposabljanj. Projektni partnerji so poskrbeli tudi za štiri izmenjave dobrih praks in za 12 povezovanj ter mreženj podjetnikov izven meja naše države. Pri vseh teh dejavnostih je sodelovalo več kot tri tisoč udeležencev, za vse je bila udeležba brezplačna. TS Foto: OOZ Celje Celjska območna obrtno-podjetniška zbornica je v okviru projekta Spot gostila regijsko srečanje podpornih ustanov. Iščete SLUŽBO? Ste radi NASMEJANI in POZITIVN I, z veseljem delate častno in pravilno, ste POŠTENI, ODGOVORNI in držite obljube? mcitjaž Ustvarjamo pozdrave Ste FLEKSIBILNI? Ne poznate problemov, ker je za vas vse le IZZIV? Potem ste pravi za našo ekipo in se lahko prijavite na razpis za delovno mesto SERVISERJA, MONTERJA, POGODBENEGA MONTERJA ali TEHNOLOGA. Podrobnosti razpisa preverite na www.matjaz.si. Do 29.10.2018 na pišite na: tanja.stropnik@matjaz.si z naslovom (zadeva) "za serviserja", "za monterja", "za pogodbenega monterja" oz. "za tehnologa" ali z enakim pripisom na naslov Matjaž d.o.o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Dijaki so bili očitno zadovoljni po opravljenem delu. Ш Opuščen prostor Zlatarne za »coworking« Zaključek arhitekturnega maratona v znamenju recikliranja mesta CELJE - V nekoč opuščenem, a zdaj v »coworking« urejenem prostoru nekdanje poslovne stavbe Zlatarne Celje se je v začetku tedna končal letošnji arhitekturni maraton. Zadnja leta ga v okviru meseca prostora tradicionalno pripravljajo v zavodu Metro Savinjske regije. Temo je predstavljalo recikliranje mesta na primeru iskanja rešitev za nove vsebine na območju nekdanjega poslovnega kompleksa zlatarne. Nove prostorske rešitve za opuščeno drugo etažo zlatarnine stolpnice, ki so jih predstavili ob zaključku maratona, so v zavodu iskali z dijaki tretjega in četrtega letnika umetniške smeri Gimnazije Celje - Center. »Odziv dijakov, ko smo prišli v ta prostor, velik petsto kvadratnih metrov, je bil zelo navdihujoč. Takoj je bilo mogoče začutiti njihovo pozitivno energijo, tudi zato, ker so lahko ustvarjali izven uniformiranih šolskih prostorov,« je povedal Gorazd Oman Furman, direktor podjetja Urbanisti. S soprogo Mojco Furman Oman iz zavoda Metro že nekaj let pripravlja delavnice z nazivom Enajsta šola pod mostom, v katerih sodelujejo dijaki. Opuščen prostor so dijaki preuredili v tako imenovan »coworking« prostor, ki je v svetu zelo priljubljen. Prostor je dragocena dobrina Pobudo za preoblikovanje druge etaže nekdanjega poslovnega stolpiča zlatarne v tak prostor je dal Domen Kočevar, direktor družbe Paracelzus, ki deluje v stolpiču in je lastnik tega opuščenega prostora. »Nekaj let nazaj nisem veliko razmišljal o >coworkingu<, vedel sem, da obstajajo takšni prostori. V zadnjem času sem spoznal nekaj teh prostorov v Berlinu, Varšavi, Oslu in se prepričal, da gre za močan val potreb po nekoliko drugačnem, bolj odprtem sodelovanju, sploh mladih.« V tem prostoru bodo svoje mesto našli mladi podjetniki in drugi, ki bodo na bolj trajnosten način uporabljali delovni prostor za uresničevanje poslovnih in drugih idej. Arhitekturni maraton je zaključila okrogla miza, katere tema je bila paradigma prostorskega razvoja Celja tako na ravni celotnega mesta kot na primeru kompleksa Zlatarne Celje. ROBERT GORJANC Foto: GrupA STORE ONLINE MOBILE 50% m NA zr.,r.\ PA? drug' KOS дЏ OB utvJ TE kstila OBO jEGA Ш *Akcije in popusti se ne seštevajo, ne velja na artikle označene s 1. in VIP ceno in na artikle iz aktualnega letaka. Ob nakupu 2 izdelkov, vam na drugega cenejšega, na blagajni priznamo 50% popust. LOKALNE VOLITVE Znan še četrti kandidat BRASLOVČE - Potem ko so župansko kandidaturo že napovedali trije kandidati, je to v torek storil še samostojni podjetnik in predsednik PGD Parižlje Tomaž Žohar. Kandidira ob podpori Neodvisne liste Tomaža Žoharja - Ker se da. Kot pravi, bo prva stvar, ki jo bo naredil, oblikovanje učinkovitejše občinske uprave, ki se bo nemudoma lotila postopkov za pridobivanje državnega in evropskega denarja. »Glede na to, da v občinskem proračunu ni na voljo dovolj denarja za vse potrebne projekte, se bom usmeril v iskanje zunanjih virov prihodkov, kot so državna in evropska sredstva ter javno-zasebna partnerstva.« Obenem si bo prizadeval za zagotavljanje varnega in zdravega življenjskega okolja za vse generacije in za infrastrukturo, ki bo občanom nudila veliko možnosti razvoja, druženja, in rekreacije ter obenem spodbujala turistični razvoj. ŠO Uradno še Krk ŽALEC - Potem ko je v začetku meseca uradno napovedal ponovno župansko kandidaturo aktualni župan Janko Kos, jo je prejšnji četrtek še njegov edini tekmec, svetnik Matjaž Krk. Poleg njegove matične stranke SDS sta ga podprli še stranki SLS in Nova Slovenija. Krk se bo zavzemal za učinkovitejše črpanje denarja iz evropskih in državnih skladov, za razvoj malih in srednjih podjetij ter dokončanje prometne in komunalne infrastrukture. Poskrbel bo za varno in dostojno starost starejših občanov ter pomagal ustanoviti mladinski center. Pozornost bo namenil ureditvi igrišč, obnovi nogometnega štadiona in oživitvi smučišča v Libojah. Nenazadnje bo zagotovil območja za sprehajanje psov. Priložnost za razvoj vidi tudi v povezovanju vseh občin po dolini. ŠO Predstavitev dveh kandidatov LAŠKO - Enej Kirn je na svoji predstavitvi povedal, da se je za kandidaturo odločil, kar občina v zadnjih letih stagnira ali celo nazaduje, medtem ko želi sam prispevati k njenemu hitrejšemu razvoju. »Skrb za mlade družine, medgeneracijsko sodelovanje in sožitje, razvoj turizma, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva in obrti ter izboljšanje prometnih povezav ter poplavne varnosti so najpomembnejše naloge in izzivi,« je glavne cilje strnil Kirn. Triintridesetletnik je kandidat liste Mlada moč občine Laško, podpirata ga stranka SDin Lista ljudje ljudem. Kot zadnji od treh kandidatov za župana Občine Laško se je v torek predstavil še Bojan Špiler kot kandidat SMC. Špiler je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško in prav iz teh krogov je tudi prišla že pred leti pobuda, da bi kandidiral na volitvah za župana. Kot je povedal, je trajalo nekaj let, da je v njem dozorela odločitev za ta korak. »Zavzemam se, da bi bila občina Laško poplavno varna, razvojno naravnana, športno privlačna in vključujoča.« Enainštiridesetletni Bojan Špiler je sicer aktiven tudi na področju dobrodelnosti, nekoč pa je bil aktiven košarkar. RG Še tretjič za župana ŠENTJUR - Mag. Marko Diaci je bil še zadnji, ki je v šentjurski občini napovedal, da se bo podal v boj za najvišje mesto v občini. Tudi tokrat se na volitve podaja kot neodvisni kandidat na nestrankarski Županovi listi - Gibanje za Občino Šentjur. Diacijeva kandidatura temelji na opravljenem delu v zadnjih dveh mandatih, to je osmih letih, ter na močni podpori občanov. V minulem mandatnem obdobju je županova ekipa uspešno izvedla 850 projektov, pri čemer želi številne tudi nadaljevati. »V naslednjem mandatnem obdobju se pripravljamo na izvajanje projektov iz dogovora za razvoj regij, ki obsegajo predvsem urejanje industrijske cone, nadaljevanje gradnje kanalizacije in mreže kolesarskih stez.« Posebno pozornost bo posvetil varovanju zdravega in čistega okolja, poskušal bo ohraniti čim bolj enakomeren razvoj občine, nikakor pa ne bo pozabil na aktivnosti društev z vseh področij. BGO Izziv za kandidate CELJE - Kandidati, ki želijo voditi mestno občino, so se soočili na strukturnem dialogu v Celjskem mladinskem centru. Že pred soočenjem je Zavod Fokus kandidate postavil pred poseben izziv. Prejeli so fotoaparate za enkratno uporabo z nalogo, da na domače mesto pogledajo skozi fotografski objektiv in Celje predstavljajo v luči, kot ga doživljajo. Ob koncu soočenja so kandidati pokomentirali svoje fotografije in pojasnili razloge za njihov nastanek. Najbolj izpostavljeno problematiko so predstavljali degradirano ozemlje Stare cinkarne, razvoj starega mestnega jedra in obuditev priljubljenih destinacij za oddih izven mestnega središča. Razstavljene fotografije bodo na ogled v Celjskem mladinskem centru do 5. novembra 2018. LKK Se gradnja žage vedno bolj odmika? Državni sekretar in županski kandidat s prstom kažeta na aktualnega župana - Ta vse očitke zanika BRASLOVČE - Škotska družba BSW Timber je maja letos z vlado Mira Ce-rarja podpisala sporazum o 40-milijonski naložbi v lesnopredelovalni center v Šmatevžu pri Gomilskem, ki bi prinesel 170 novih delovnih mest. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Aleša Prijona se projekt zaradi neodzivnosti občine vedno bolj odmika. Braslovški župan Branimir Strojanšek očitke ostro zavrača. »Občina Braslovče se brez opravičila ni udeležila sestanka z ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za okolje in prostor, na katerem so sicer prišli do konkretnih rešitev za prenovo dostopa do centra. Prav tako še vedno ni spremenila namembnosti zemljišča iz stanovanjske nazaj v industrijsko, ki je na območju nekdanje žage že bila,« je na obisku v Šmatevžu izpostavil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon. Očitke zavrača Aktualni župan Branimir Strojanšek vse očitke ostro zavrača. Pravi, da ne zavlačuje s postopki, temveč le čaka na konkretne odgovore na tri vprašanja, ki jih je v zvezi z novo zakonodajo posredoval na ministrstvo za okolje in prostor, a še ni prejel odgovorov. »Na področju sprejemanja prostorskih aktov sem še posebej pozoren. Moj predhodnik in takratni podžupan sta še danes na sodišču zaradi nepravilnosti pri sprejemanju prostorskega reda. Ne želim, da se ta zgodba ponovi. Dokler ne bomo imeli točnih pojasnil ministrstva in pojasnjenih vseh pogojev, tega ne bomo >dajali< naprej.« Škotski investitor po besedah svojega slovenskega predstavnika Janeza Mazeja sicer ne razmišlja o umiku projekta, a kljub vsemu želi čim prej začeti naložbo v Šmatevžu. Predvolilna poteza? Državnega sekretarja za okolje in prostor je prejšnji teden v Šmatevžu gostil kandidat za župana Občine Braslovče Slavko Šketa, ki kandidira s podporo stranke SMC, ki ji pripada tudi minister Jure Leben, ki se je prejšnjo sredo ob uradni predstavitvi Šketove kandidature prav tako mudil v Braslovčah. »Skratka, gre za predvolilni pritisk. Vsega tega drugače preprosto ne morem razumeti,« ob koncu še dodaja Strojanšek. ŠPELA OŽIR Na zapuščenem območju v Šmatevžu je načrtovana gradnja sodobnega lesnopredelovalnega centra. Graditi naj bi začeli zgodaj spomladi, žaga naj bi zaživela leta 2020. Sledile bi poplave in ekološka katastrofa Obnova Podvinskega jezu bo zaključena do konca leta - De-lovišče obiskal tudi minister za okolje in prostor Jure Leben BRASLOVČE - Podvinski jez, ki je ključen za poplavno varnost naselij Parižlje in Polzela, bo kmalu dobil novo, stabilnejšo podobo. Visoke vode, ki so poglabljale strugo Savinje, so dodobra načele njegovo varnost. Obnovitvena dela so bila zato nujna. Začela so se pred približno dvema mesecema, končala naj bi se do konca leta. Namen Podvinskega jezu, ki je bil zgrajen leta 1903, predstavlja zagotavljanje poplavne varnosti in stalnega dotoka vode v Podvinsko-Žalsko strugo, ob kateri je nekoč delovalo več mlinov in žag. Danes njeno vodo uporabljajo za tehnološke potrebe, namakanje kmetijskih zemljišč, gojenje sladkovodnih organizmov in delovanje malih hidroelektrarn. Podvinski jez so do zdaj visoke vode porušile že trikrat, nazadnje v poplavah leta 1990. Dno Savinje se je po tem letu zaradi niza visokih vod začelo poglabljati, kar je še dodatno povečalo pretočnost struge. Jez je bil na sredini že tako močno izkopan, da je voda tekla pod njim. Že ob naslednji visoki vodi bi se lahko porušil. »Podvinsko-žalska struga, ki je na tem območju prisotna že tristo let, bi se zaradi tega presušila. Ribe in ostali vodni organizmi v njej bi ostali na suhem in bi poginili. Zgodila bi se velika ekološka katastrofa. Druga posledica bi bil poplavni val, ki bi ogrozil naselji Polzela in Parižlje,« je posledici porušitve Podvinskega jezu strnil predstavnik podjetja Nivo Eko Uroš Vogrinc. Obnova nujna Obnova podvinskega jezu, vredna približno devetsto tisoč evrov, je bila zato po besedah direktorja direkcije za vode Tomaža Prohinarja preprosto nujna. »Direkcija za vode je letos zagotovila denar za investicijsko-vzdr- ževalna dela na jezu in tamkajšnji strugi Savinje. Namen del predstavljata zagotovitev stabilnosti jezu in ohranjanje nivelete, s čimer bomo ohranili vodni režim in preprečili škodljivo delovanje voda.« Minister Jure Leben je po ogledu delovišča povedal, da morajo biti urejanje vodotokov in protipoplavni ukrepi ena od prednostnih nalog države. Veseli ga, da so projekti poplavne varnosti »v polnem teku« tudi na porečju Savinje. »V proračunu bomo zagotovili sredstva, da bodo vzdrževalna in investicijska dela na vodotokih potekala normalno,« je še dodal. Zahteven poseg Obnova Podvinskega jezu ni mačji kašelj. Po Vogrinčevih besedah gre za zelo zahteven gradbeni projekt. Izvajalec del, koncesionar Hidrotehnik, v sodelovanju s podizvajalcem, podjetjem Nivo Eko, jez obnavlja ob »živi« Savinji, katere tok mora zato ves čas preusmerjati stran od delovišča. Vodja Sektorja območja Savinje Alenka Zupančič pravi, da so za nadaljevanje predvideni še dograditev ene stopnje jezu, utrditev obeh spodjede-nih bokov podslapja, obnova vrhnje lesene obloge in izvedba ribje steze za prehod vodnega življa in ohranjanje biološke raznolikosti živih organizmov. Direkcija za vode bo z gradnjo jezbic - naprav za preusmerjanje vodnega toka - preprečila nastanek prodišča, zavarovala izpostavljene brežine Savinje in vzpostavila dodatne habita-te za vodne in obvodne živali ter rastline. ŠPELA OŽIR Foto: TT Minister za okolje in prostor Jure Leben (tretji z leve) I se je s svojo ekipo prejšnjo sredo mudil v Malih Braslovčah, kjer si je ogledal obnovo Podvinskega jezu. Na Polzeli prva oskrbovana stanovanja v dolini Pomoč v njih bo zagotavljal Dom Nine Pokorn Grmovje - Občine Spodnje Savinjske doline pri subvencioniranju pomoči na domu različno radodarne POLZELA, ŽALEC - Investitor, podjetje Malteški dvori, bo oskrbovana stanovanja skupaj s stanovanji za trg zgradil v neposredni bližini tamkajšnjega trgovskega središča. Izvajalec del, podjetje Remont, naj bi zgradbo z dvajsetimi stanovanjskimi enotami začel graditi konec letošnjega leta. Na zemljišču v bližini trgovine Tuš je bila že pred leti načrtovana gradnja prestižnih stanovanjskih blokov, a je gospodarska kriza zaustavila velikopotezne načrte takratnih investitorjev. Novi investitor, projektno podjetje Malteški dvori, je letos spomladi gradbeni projekt obudil. V prvem delu bo zgradil približno 40 stanovanj, namenjenih za trg, in v drugem še 20 oskrbovanih stanovanj, ki bodo prve tovrstne bivanjske zmogljivosti v Spodnji Savinjski dolini. »Povpraševanje je že zdaj zelo veliko. Pričakujem, da bo po začetku gradnje še naraslo. Vesel sem, da je Polzela privlačen kraj za nove kupce tako stanovanj za trg kot oskrbovanih stanovanj,« pravi župan Jože Kužnik, ki je nedavno z direktorjem Malteških dvorov Sergejem Murgeljem položil temeljni kamen in s tem simbolično napovedal gradnjo, ki naj bi bila končana do konca prihodnjega leta. Z arhitekturnimi prilagoditvami Oskrbovana stanovanja bodo namenjena upokojencem in drugim starejšim od 65. leta, ki še lahko samostojno bivajo, a pri tem potrebujejo občasno pomoč in nego. Vse enote bodo arhitekturno prilagojene, kar pomeni, da bodo dostopne tudi stanovalcem s takšnimi in z drugačnimi omejitvami gibanja. V vsakem stanovanju bo nameščen rdeč gumb, ki bo omogočal stanovalcem 24-urno neposredno povezavo z dežurno zdravstveno službo. Nad storitvami osnovne in socialne oskrbe bo bdel Dom Nine Pokorn Grmovje, ki bo za stanovalce izvajal pomoč na domu. Občina Polzela ima za svoje krajane z žalskim domom upokojencev pogodbo o izvajanju tovrstne pomoči sklenjeno že sedemnajst let. »Ker bo v bodočih oskrbovanih stanovanjih osnovna in socialna oskrba zagotovljena v obliki pomoči na domu, je razumljivo, da bo naš dom, ki sicer že do zdaj skrbi za tovrstno pomoč v občini Polzela, nudil oskrbo tudi stanovalcem v novih stanovanjih,« je pojasnil direktor Tomaž Lenart. Najbolj radodarna polzelska občina Dom Nine Pokorn za ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu, skrbi še v občini Žalec kot največjem odjemalcu teh storitev, v občini Prebold in Braslovče. Povpraševanje je vsako leto večje, po besedah Lenarta je težava, ker je obseg pomoči omejen na največ dvajset ur tedensko na posameznika. Ura tovrstne oskrbe brez subvencije znaša približno sedemnajst evrov. »Poudariti moram, da je posluh županov in občinskih svetov v občinah, kjer izvajamo storitev, izredno velik in pozitiven, saj vse lokalne skupnosti prispevajo več, kot je zakonsko predpisano,« še dodaja direktor. Po zakonu morajo občine sofinancirati vsaj 50 odstotkov urne pomoči. Občina Polzela pomoč na domu subvencionira kar v 80 odstotkih, Občina Braslovče v 65 odstotkih ter občini Žalec in Prebold v 60 odstotkih. Za prebivalce občin Vransko in Tabor pomoč na domu izvaja tamkajšnji Zavod sv. Rafaela Vransko. ŠPELA OŽIR ШП7Г muzejnovejšezgodovine Icelje NA HERMANOVEM ODRU 1. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2018/2019 V soboto, 27. oktobra 2018, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Muca Copatarica. V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven Abonma in vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si Velika stavba nekdanje sušilnice hmelja nad Vojnikom je zbirališče narkomanov ter odlagališče smeti in živali. Marjana Klavžar in Suzana Suholežnik sta tam že večkrat reševali zavržene mačke in pse. Inšpekcija lahko kaznuje Za pojasnila v zvezi z nevzdrževano sušilnico smo zaprosili tudi Občino Vojnik. Iz odgovora lahko razberemo, da odgovorni poznajo težavo, lastnike sušilnice je KS Vojnik že večkrat opozorila na to, da je stavba odprta in zato dodatno izpostavljena uničevanju in smetenju. Lastniki so ponavadi v času čistilne akcije odpadke očistili, nazadnje 15. septembra v akciji Očistimo Slovenijo. A stavba je še vedno odprta in dostopna vsakomur, ugotavljajo na občini in dodajajo, da so za občane v bližini uredili ekološki otok. Ob zabojnikih so večkrat odloženi tudi odpadki, ki tja ne sodijo. Če inšpekcija Medobčinskega inšpektorata in redarstva s sedežem v Vojniku odkrije kršitelja, lahko ukrepa. Inšpekcija tudi vodi postopek ureditve okolice v skladu z določili Odloka o javnem redu ter videzu naselij v Občini Vojnik. A težava je, ker ima stavba toliko lastnikov in to ovira ažurnost postopka, zato jih je inšpekcija pozvala, da določijo skupnega predstavnika v inšpekcijskem postopku. In kaj bi lahko v prihodnosti stalo na tem območju? »Iz izreza veljavnega OPN je razvidno, da je na teh parcelah predvidena gradnja dveh poslovno-stanovanjskih hiš,« odgovarjajo. Ob tem na Občini Vojnik upajo, da se bodo lastniki aktivno lotili ureditve stavbe, s čimer bodo lahko rešili vse težave, povezane z njo. Črna točka nad Vojnikom Nekdanja sušilnica hmelja je tudi odlagališče za nezaželene živali VOJNIK - Od daleč se zdi ogromna stavba na Poti v Konjsko čisto simpatična. A sprehod okrog nje in ogled notranjosti pokažeta pravo podobo nekdanje hmeljske sušilnice, ki je prava črna točka kraja. Vedno bolj razpadajoča stavba je nezavarovana in dostopna vsem ter skriva kar nekaj nevarnih mest. Odprti jaški, v katerih se nabirajo voda in smeti, so eni takšnih. Iz enega so članice Društva proti mučenju živali Celje nedavno reševale mačjega mladiča, saj je v stavbi nekdo odvrgel mačjo družino. To ni bil prvi primer, da so se ljudje na takšen način želeli znebiti nezaželenih živali. Zato nas je članica omenjenega društva Suzana Suholežnik tudi opozorila na to neurejeno območje, kjer se je sicer po pripovedi bližnjih sosedov v preteklosti dogajalo že vse mogoče. Suhole-žnikova si želi, da bi se ljudje obrnili po pomoč na društvo, namesto da se želijo na takšen način znebiti živali. Društvo jim lahko pomaga. Občina, kjer je žival najdena, mora namreč zagotoviti denar za kastracijo oziroma sterilizaci- jo. V primeru nekaterih občin, na primer celjske, so ti postopki dobro utečeni. »Najslabša možnost je odmetavanje živali na takšnih mestih, kot je to v Vojniku. Eden od mladičev je padel v jašek in niti gasilec ga ni mogel rešiti. Nazadnje sem ga po dolgih urah truda rešila, vendar se je verjetno napil onesnažene vode in je kmalu umrl.« Ostali mladiči in mama so trenutno na varnem. Tudi odprte kanale so za silo pokrile, da ne bi vanje padel še kakšen otrok. Nikoli ne veš, koga boš srečal Marjana Klavžar, ki se tam mimo pogosto vozi domov s kolesom, pravi, da se ob tem ne počuti prijetno, saj nikoli ne ve, koga bo srečala. Prostor je namreč ravno prav odmaknjen, da je primeren za različne nelegalne posle. Tam naj bi se dobivali narkomani, eden je celo nekaj časa živel v delu stavbe. Se pa Klavžarjeva spominja tudi lepših časov sušilnice, ko je bila namenjena hmeljarjenju, delavcem, ki so tam imeli sobe, skupno kuhinjo ... Še zdaj je na podstrešju mogoče videti vreče hmelja, v razpadlih nekdanjih sobah pa ži-mnice in kose pozabljenega pohištva, ostanke kurjenja, kupe smeti ... Klavžarjeva, ki sama zgledno skrbi za živali, se je tudi odzvala, ko je zagledala odvrženo mačjo družino, in poklicala na pomoč članice društva. Že pred časom je pomagala pri reševanju pasje družine, ki se je prav tako znašla pri sušilnici, kamor jo je pripeljal kombi. Veliko lastnikov, malo skupnega »Nekdanja sušilnica je v lasti dvanajstih članov Kmetijske zadruge Celje, nekdanjih in sedanjih hmeljarjev,« je pojasnil Marjan Kovač, predsednik in direktor zadruge. »Uporabljali so jo v času, ko so se še vsi ukvarjali s hmeljarstvom. Sedem se jih s to dejavnostjo ne ukvarja več, ostali so dejavnost preselili v Šmarjeto v tamkajšnjo sušilnico hmelja.« Pravi, da se v zadrugi zavedajo, da stavba kazi podobo Vojnika in da se okoli nje dogaja vse mogoče. »Sami smo prijavljali policiji, saj so tatiči tam shranjevali svoje nakradene stvari. Dogovorili smo se, da bodo pogosteje preverjali to območje.« Zadruga oziroma Kovač se zato v imenu lastnikov trudi vse skupaj prodati. Nekaj pogovorov na to temo je padlo v vodo, saj omenjenih sedem lastnikov upa, da bodo iztržili več, pojasnjuje Kovač. Zadnji pogovori še niso končani. Kovač upa, da bodo tokrat uspešni. Kakorkoli, dokler se vse to ne bo rešilo, bi lahko sedanji lastniki poskrbeli vsaj za primerno zavarovanje celotnega območja. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA S peticijo do medicine dela? ŠTORE - Pred zdravstveno postajo je bilo tridnevno podpisovanje peticije proti ukinitvi dejavnosti medicine dela, prometa in športa v Zdravstveni postaji Štore. Organizatorju podpisovanja je uspelo zbrati več sto podpisov. Občani so najprej prejeli besedilo peticije v domače poštne nabiralnike. V njem je izražena skrb zaradi morebitne ukinitve dejavnosti medicine dela v Štorah, kjer je postaja Zdravstvenega doma Celje. Javni zavod ima kadrovske težave. Nato so pod točko razno o peticiji razpravljali tudi na zadnji seji štorskega občinskega sveta. Kot je na seji povedal svetnik Jani Jurkošek, ima družba Štore Steel z zdravstvenim domom pogodbo o opravljanju medicine dela v Štorah. Zdravstveni dom te dejavnosti zaenkrat ne more zagotavljati, zato hodijo delavci na preglede v Celje, potne stroške dobijo povrnjene. Medicina dela je namenjena predvsem pregledovanju zaposlenih in ugotavljanju njihove sposobnosti za delo. Direktorica zdravstvenega doma Alenka Obrul je pred časom svetnikom zagotavljala, da bo dejavnost medicine dela polovico meseca v Štorah in drugo polovico v Celju. Nato je ena od zdravnic delovno razmerje prekinila in se zaposlila na drugem delovnem mestu. Zdravstveni dom Celje naj bi dejavnost medicine dela v Štorah ponovno zagotovil takrat, ko bo zanjo na voljo kader. BJ Končno ravnatelj? DOBRNA - V občini iščejo ravnatelja osnovne šole, ki bo opravljal to zadolžitev v prihodnjem mandatu. Občinski svet je dal po tajnem glasovanju na svoji zadnji seji pozitivno mnenje sedanjemu ravnatelju Marku Štegru. Na razpis so se prijavili trije kandidati, med njimi je bil Šteger, ki je do novega leta za eno leto vršilec dolžnosti. Trije kandidati so se prijavili tudi na lani objavljen razpis za ravnatelja, vendar ni nihče prejel zadostne podpore sveta zavoda. Ta je zato imenoval Štegra, ki je prejel en glas premalo, za vršilca dolžnosti. Po zadnjem razpisu je bila javna predstavitev kandidatov svetu zavoda že opravljena, v začetku novembra bo pripravil še volitve. Po odločitvi sveta zavoda bo sledilo še mnenje šolskega ministrstva. Ta ponavadi odloči tako, kot glasujejo sveti zavodov. BJ Grad osvetljen z led lučmi VELENJE - Grad ima ob večerih drugačno podobo, saj je občina prenovila razsvetljavo. Nova led razsvetljava, vredna približno 115 tisoč evrov, osvetljuje fasado gradu in obzidje, poleg tega zagotavlja tudi osvetlitev poti znotraj obzidja. Izvajalec, podjetje Jezernik, je razsvetljavo obnovil v skladu z določili uredbe o svetlobnem onesnaževanju, upošteval je tudi usmeritve pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na drogovih in nosilcih je zdaj štirideset novih reflektorjev, ki bodo porabili skoraj pol manj energije v primerjavi s staro razsvetljavo. Drugod po občini je mestna uprava razsvetljavo posodobila že pred leti s približno tri tisoč led svetilkami. »Zahvaljujoč novi tehnologiji, smo prihranili več kot petdeset odstotkov pri porabi električne energije. To pomeni, da s prihranki zdaj plačujemo naložbo,« je povedal vodja oddelka za komunalne dejavnosti v velenjski občinski upravi Anton Brodnik. Kjerkoli občina razsvetljavo ureja na novo, uporablja led tehnologijo. V teh dneh se dodatne javne razsvetljave veselijo v Škalah in Paki pri Velenju, vrednost naložbe znaša približno 33 tisoč evrov. TS Šestdeset let pod mavrico znanja Slabi demografski sliki se Šolski center VELENJE - Šolski center (ŠC) praznuje šestdeset let delovanja. Znan je po dobrem sodelovanju z gospodarstvom. Nanj računa tudi naprej, čeprav se v večjih gospodarskih družbah v Šaleški dolini v zadnjem času dogajajo nekatere spremembe. Zametki ŠC Velenje segajo v leto 1958, ko je bila zaradi potreb po razvoju gospodarstva ustanovljena industrijska rudarska šola. Ta je dijake izobraževala v rudarski, strojni in elektro stroki. Organizacijske oblike te izobraževalne ustanove so se z leti spreminjale. Danes pod njenim okriljem deluje pet srednjih šol, višja strokovna šola, medpodjetniški izobraževalni center in skupne službe. Zadnjih 25 let so v centru pozornost posvečali predvsem gradnji in opremljanju stavb ter tako skrbeli za dobre pogoje izobraževanja. Direktor Janko Pogorelčnik pravi, da zaradi trenutne demografske slike število dijakov zadnjih nekaj let sicer upada. »Kljub temu programe oblikujemo tako, da sodobno opremo čim bolje izkoristimo. S pomočjo podjetij opremo vzdržujemo in posodabljamo, tako da smo v koraku s časom.« Sogovornik še dodaja, da ustanova, kot je ŠC Velenje, brez pomoči gospodarstva ne bi mogla opravljati svojega poslanstva. Zato Pogorelčnik upa, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo. »Pomembne spremembe se zdaj dogajajo predvsem v Gorenju. Če podjetje pričakuje pozitivne učinke, bi se to moralo poznati tudi v šolstvu.« Dve šoli združili v eno V ŠC Velenje, kjer je zaposlenih 205 rednih in 80 zunanjih sodelavcev, se v 26 srednješolskih in šestih višješolskih programih v tem šolskem in študijskem letu izobražuje približno 1.600 dijakov. Še približno tristo študentov in osemsto odraslih udeležencev izobraževanj obiskuje center. Pogorelčnik izpostavlja, da je zadnja leta v očeh javnosti morda nekoliko zapostavljeno gimnazijsko izobraževanje. V isti sapi dodaja, da številni gimnazijci dosegajo nadpovprečne rezultate, med njimi so tudi vrhunski tekmovalci. »Tudi športnica Janja Gar-nbret, ki jo pozna cela Slovenija, je pred časom maturirala pri nas. In tudi v prihodnje bomo vrhunske dosežke pričakovali predvsem od gimnazijcev.« Med pomembnejšimi novostmi v letošnjem šolskem letu je združitev šole za ru- Pravo veselje je imeti zdrave živali Skrb za zdravje živali se začne z izbiro njihovega bivalnega okolja ter s pravilno oskrbo z vodo in s krmo. Krma mora ustrezati živalski vrsti, starosti in obdobju razvoja, saj živali le tako dobijo vse hranilne sestavine, ki jih potrebujejo v določenem življenjskem obdobju. Živali vseh potreb po hranilnih snoveh pogosto ne morejo pokriti samo s krmo, zato so priporočljivi različni mineralno-vi-taminski dodatki. Kakovostne rudninske mešanice vsebujejo dovolj vitaminov in mineralov, ki so v pravilnem razmerju. Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili zdravstvenim težavam, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja teh ključnih elementov. Grovit je rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov Grovit ima izboljšano sestavo. Zaradi optimalne vsebnosti vitamina A in vitamina D3 ugodno vpliva na odpornost, rast in razvoj živali. Ker omogoča boljši prirast in dobro mlečnost, poveča gospodarnost proizvodnje. Njegovi prednosti sta tudi majhna prašnost in prijetna aroma, ki pripomore k dobri ješč- nosti živali. Z rednim dodajanjem Grovita preprečujemo razvojne, presnovne in plodnostne motnje, kijih predvsem pri mladih in odraslih živalih v času brejosti in mlečnosti povzroča pomanjkanje vitaminov in mineralov. Uporaba Grovita je preprosta. Posujemo ga po krmi ali zamešamo v popolno krmno mešanico ali v dnevni obrok. Dnevni odmerek lahko razdelimo, polovico ga damo zjutraj, polovico pa zvečer. Promocijsko besedilo Pravo veselje je imeti zdrave živali Grovit ® rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, prašiče in perutnino ^ l'.rka d. d.. Novo me;.to, šmarješka oe;.ta a 8601 Novo me;.to, Slovenija,www.krka.: Grovit je na voljo v pakiranjih po 2,5,10 in 20 kg. Dobite ga v kmetijskih trgovinah in veterinarskih ambulantah. rijske opreme za elektrotehniko in 25 let prostovoljnega dela mladih. Že 20 let uspešno sodelujejo v projektih EU, 15 let pa pod okriljem centra uspešno deluje medpodjetniški izobraževalni center. ŠOLSKI CENTER VELENJE »Letos imamo en oddelek splošne gimnazije. Če število gimnazijcev primerjamo z lanskim, upad ni drastičen. A vendar lahko le nekaj dijakov več ali manj odloča o tem, ali bomo imeli dodaten oddelek ali ne. Je pa celotna generacija, ki gravitira na šolski center, letos manj številna. Prihodnja leta naj bi se krivulja na srečo spet obrnila navzgor,« pravi direktor ŠC Velenje Janko Pogorelčnik. Velenje zoperstavlja s kakovostnimi programi darstvo in varstvo okolja ter strojne šolo v enotno šolo za strojništvo, geotehniko in okolje. V novi šoli so ohranili vse izobraževalne programe strojništva, rudarstva in varstva okolja ter jim dodali še program strojnega mehanika v vajeniški obliki. Sicer skrbijo tudi za nekatere naložbe, kot je gradnja dvigala v eni od stavb. V tem letu bodo nekaj deset tisoč evrov namenili še za gradnjo in posodobitev brezžičnega omrežja ter za nakup informacij sko-komunikacij ske tehnologije. TINA STRMČNIK Foto: GrupA v SC Velenje letos obeležujejo vec obletnic, med dru- gim 35 let gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, 30 let mešanega mladinskega pevskega zbora 25 let razvoja, izdelave in montaže laborato- 10 KULTURA Prelomnica, ki si jo je treba zapomniti 25 let srednjega glasbenega izobraževanja in skorajšnja 20-letnica izvajanja programa umetniške gimnazije v Celju Za mnoge mlade je bila možnost vpisa v srednje glasbeno izobraževanje blizu doma tisti jeziček na tehtnici, ki je pretehtal, ko so se odločali o svoji življenjski poti. Pred 25 leti se je tako prva generacija otrok lahko odločila za srednješolsko glasbeno izobraževanje, za katerega je Glasbena šola Celje dobila koncesijo. Šest let let kasneje je v povezavi s I. gimnazijo orala ledino pri izvajanju programa umetniške gimnazije. Obema jubilejema je bila posvečena ponedeljkova slovesnost v Narodnem domu. Namenjena je bila tako obuditvi spomina na prelomne dogodke, povezane z uvedbo obeh novosti v Celju, kot tudi zahvalam tistim, ki so bili najbolj zaslužni zanje. Kot je poudaril ravnatelj glasbene šole Simon Mlakar, je njegov predhodnik mag. Vid Marcen s kolegi stopil na tedaj neznano pot in oral ledino. »Šola je tako zapolnila kadrovsko vrzel in v 25 letih vzgojila skoraj šeststo mladih glasbenikov, ki so nadaljevali svojo pot na akademijo, postali uspešni poklicni glasbeniki, profesorji ali poustvarjajo v amaterskih orkestrih Nekatere nekdanje dijake, ki so bili člani šolskega pihalnega orkestra, je za ponedeljkov nastop zbral njihov nekdanji dirigent Jure Krajnc. Povabljeni, med njimi tudi ravnatelj Simon Mlakar in njegova pomočnica Metka Lipovšek, so takoj pristali, da bodo nastopili, čeprav delujejo na različnih koncih Slovenije in tudi v tujini. Program je obsegal dela klasične, filmske in popularne glasbe, predvsem pa je bil večer namenjen druženju in obujanju spominov. in zborih ter dajejo tem sestavom večji zagon in kakovost,« je poudaril Mlakar. Da začetki niso bili enostavni, je spomnil Vid Mar-cen. »Tako Ljubljančani kot Mariborčani so nam metali polena pod noge in menili, da Celje ne potrebuje srednjega glasbenega izobraževanja.« Do koncesije je šola prišla po spletu naključij oziroma »na osnovi zasebne Cie«, kot je slikovito pojasnil Marcen, ki je za razpis izvedel zadnji dan, sedel v avto in v Ljubljano odpeljal dokumentacijo. »Izplačalo se je, rezultati so tu,« je bil vesel. Šoli je zaželel še veliko nadarjenih učencev in učitelje opozoril tudi na tiste, ki »imajo samo veselje do po- sluha«. Tem naj omogočijo del glasbene izobrazbe, saj so bodoči poslušalci in morda tudi glasbeni meceni. Brez posluha s posluhom O tem, da sicer nima glasbenega posluha, a je imel vedno posluh za to, kaj mladi potrebujejo, je povedal nek- danji ravnatelj I. gimnazije v Celju Jože Zupančič. Kot predsednik odbora za pripravo gimnazijskega programa se je pred dvema desetletjema ubadal tudi s tem, kakšna bo usoda srednjega glasbenega šolstva. »Bilo je na poti v strokovno šolstvo in s tem se veliko ljudi ni strinjalo. Nihče ni vedel, kako izpeljati Glasbena šola Celje letos slavi tudi jubileje šolskih orkestrov: 20-letnico malega pihalnega in simfoničnega ter 15-letnico malega godalnega orkestra. gimnazijski program in vključiti še vse glasbene predmete z učenjem glasbila. To je bil kar velik zalogaj za otroke,« ugotavlja še danes. »Uspelo mi je pripeljati program v Celje in vpisati prvi glasbeni oddelek, ob čemer je bilo treba pristati na kompromis, saj so ga dobili tudi v Kopru in Velenju,« se je Zupančič spomnil začetkov umetniške gimnazije. Ta je še vedno zahtevna, saj morajo otroci opraviti najprej sprejemne izpite v glasbeni šoli, nato jih čaka štiriletni gimnazijski program v kombinaciji z glasbenim izobraževanjem. Kot pravi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc, je ta gimnazija priljubljena zlasti med tistimi, ki jih zanima glasba. Vpis je različno velik, od deset do 23 dijakov na leto se odloči za tako izobraževanje. Ti dobijo odlično izhodišče tako za študij na glasbeni akademiji kot na katerikoli drugi fakulteti. TC, foto: SHERPA V Celju že sedmi praznik lutk Zavolovškovo delo Udori iz ciklusa Šaleške horizontale Poklon Alojzu Zavolovšku V Galeriji Velenje bo do osmega decembra na ogled prva posthumna razstava del Alojza Zavolovška, akademskega slikarja, prvega kustosa velenjske galerije in Ažbetovega nagrajenca za pedagoško delo. Na razstavi lahko enega vidnejših akvarelistov, utemeljitelja slovenske likovne andrago-gike in mentorja Društva šaleških likovnikov spoznamo v delih iz slovenskih galerijskih, muzejskih in zasebnih zbirk ter iz njegove zapuščine. Razstavo, ki nosi naslov Spomini v podobah, so sodelavci galerije pripravili leto dni po smrti in ob 90-letnici rojstva slikarja, mentorja in pedagoga, ki je bil močno navezan na Šaleško in Savinjsko dolino. Rodil se je v Biršah pri Radmirju. Med služenjem vojaškega roka v Beogradu je obiskoval tečaje risanja in kiparjenja ter kasneje diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Leta 1956 se je zaposlil na nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah in bil mentor mladim likovnikom, kasneje je sedemnajst let poučeval v tedanji I. Osnovni šoli Velenje. V osemdesetih letih se je zaposlil v tamkajšnjem kulturnem centru in honorarno poučeval na velenjski gimnaziji do upokojitve leta 1983. Po upokojitvi, ko se je preselil v Mozirje, se je popolnoma posvetil slikanju, mentorstvu v delavnicah akvarela Društva šaleških likovnikov in orglanju. Kustosinja razstave Milena Koren Božiček je povedala, da je bil Zavolovšek slikar brezmejnega kreativnega in srčnega prostora ter mojster številnih sprememb. Dodala je, da je predvsem v zrelih letih presenečal z velikimi in s hitrimi spremembami tehnik in sloga. Čeprav je znan predvsem kot akvarelist, je na začetku ustvarjanja slikal tudi v tehniki olja in ob izteku svojega ustvarjanja v tehniki akrila. In ko je ustvarjal z akrilom, je bilo njegovo slikanje po besedah sogovornice najbolj nabito z življenjsko in ustvarjalno energijo. TS V Celjski kulturnici so konec tedna prišli na svoj račun ljubitelji lutk. Kulturno društvo Smeško je pripravilo že sedmi lutkovni maraton. V petek zvečer je bila najprej na ogled lutkovna predstava za odrasle Miladin v izvedbi Društva Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice, v soboto dopoldne so si obiskovalci lahko ogledali še otroški predstavi z animacijo. Celjska kulturnica je pokala po šivih. Člani Marionetnega gledališča Jurček iz Hrastnika so predstavo Žogica Nogica odigrali s »knapovskimi« marionetami, ki veljajo za prave male umetnine, sicer varno shranjene v muzejskih vitrinah. V Celjsko kulturnico so v soboto privabile številne otroke s starši. Sledila je animacija na dvorišču kulturnice. Mladi obiskovalci so se razgibali in nadihali svežega zraka ter se tako pripravili še na drugo otroško predstavo O lisički zviti tički in drugih zverinicah v izvedbi anima-torke in pevke Nike Solce. Dobrega obiska lutkovnega maratona je bil še posebej vesel predsednik Kulturnega društva Smeško Damir Kolarič. »Lutkovni maraton je nastal leta 2012, ko ponudba lutkovnih predstav v knežjem mestu še ni bila tako bogata. Z maratonom smo jo želeli razširiti in otrokom pričarati prijeten praznik lutk.« Z brezplačnimi predstavami, ki jih vsako leto pospremi tudi animacija, je članom kulturnega društva to zagotovo uspelo. Nič manj aktivni niso med letom. Letošnjo zimo in jesen bodo najmlajše zabavali s svojo trenutno zadnjo predstavo Zajčkon in volk. ŠO Celjska kulturnica je v soboto dopoldne pokala po šivih. KULTURA 11 Skrivnostni svet ptic na filmskem platnu Za 55-minutni film velenjski ustvarjalec potreboval 380 snemalnih dni Fotografski mojster Matej Vranic iz Velenja je posnel dokumentarni film Ptice jezer - njihova vrnitev. Film prikazuje, kako se je življenje vrnilo v nekdaj uničeno industrijsko območje. In opozarja na to, da o pticah, ki živijo le lučaj od nas, ne vemo skoraj nič. Dokumentarec je bil sredi septembra predstavljen na letošnjem Festivalu slovenskega filma, veliko zanimanje zanj vlada tudi v tujini. Uvrstili so ga že v program festivalov v Veliki Britaniji, Franciji in na Kitajskem, medtem ko so ga na festivalih v Estoniji in na Finskem tudi že nagradili. »Sprehajalci, ki hodijo po rekreacijskih stezah ob jezerih, ne opazijo številnih bitij, ki bivajo v vodi ali ob njej. To niso le labodi, race, vrabci in sinice, saj se ob jezerih med letom zvrsti več kot dvesto vrst ptic,« pravi avtor filma Matej Vranič. Slednji že vsaj deset let za revijo National Geographic pripravlja prispevke o živalskem svetu ob jezerih. Skrbno opazuje živalske vrste in spoznava njihove lastnosti. Najbolj zanimive posebnosti je tokrat pokazal na filmskem traku, še prej je za to, kar »Glede na to, da se do pred dvema letoma sploh nisem ukvarjal z dokumentarnim filmom, sem še toliko bolj vesel, da je moj izdelek že prejel nagradi na dveh uglednih festivalih v tujini. To je zame res velik dosežek,« je povedal filmski ustvarjalec Matej Vranič. Stroški snemanja oziroma produkcije so znašali 380 tisoč evrov. Večino je avtor financiral iz lastnih sredstev, na pomoč so mu priskočili tudi nekateri sponzorji. Uradna premiera filma bo 27. oktobra v Kinodvoru v Ljubljani. V Velenju bo dokumentarec prikazan v začetku novembra. 17. in l8. novembra bo prišel še v Mestni kino Metropol v Celje. Morda bo prikazan tudi na televizijskem zaslonu, saj ga želi Vranič prodati kateri od tujih televizij. je zaznalo njegovo oko in kar je želel ujeti na posnetek, strokovno potrditev poiskal pri ornitologih, biologih in drugih znanstvenikih. Vranič je sam poskrbel za scenarij, produkcijo, bil je še direktor fotografije, eden od snemalcev, tudi snemalec zvoka. Med drugim je skrbel tudi za montažo in barvno korekturo. Imel je tudi precej sodelavcev, na primer asistentko kamere, operaterja drona, oblikovalca zvoka, ilustratorja, tekstopi-sca ... Z arhivskimi posnetki so mu pomagali nekateri fotografi. Glasbo za film je napisal celjski skladatelj Leon Firšt. Od čebelarja do ribjega orla Film je nastajal 380 snemalnih dni v obdobju dveh let. Kamera je tekla tako v največjem mrazu kot v najhujši vročini, tudi v dežju, snegu, tako podnevi kot ponoči. Vranič, ki je večino snemanja opravil sam, je za zanimiv zorni kot moral splezati marsikam. Potreboval je tudi zvrhano mero potrpežljivosti. Da mu je uspelo s kamero zabeležiti le nekajsekun-dne posnetke, je včasih potreboval ogromno časa, je povedal. »Podvodni posnetek vodomca, ko ujame ribo, sem ustvarjal točno osem mesecev. Snemal sem sam, saj bi nekoga težko prosil, naj z mano sedi toliko časa, plačati pa ga ne bi mogel, saj sem skoraj vse plačal iz lastnih virov.« Vranič s filmom med drugim opozarja na človekov odnos do okolja. Četudi so jezera v Šaleški dolini nastala umetno, za potrebe industrije, to nikakor ne pomeni, da ljudem zanje ni treba skrbeti, poudarja. Čeprav v Velenjskem jezeru še pred tremi desetletji ni bilo življenja, so ljudje s sanacijskimi ukrepi v Šaleški dolini stanje voda in okolice izboljšali, kar privlači številne živali, še posebej ptice. »Ob jezerih je še vedno industrija, a živali so se navadile sobivati v njeni neposredni okolici. Zanimive živalske zgodbe se tako ne dogajajo le na skritih točkah, v bolj odmaknjenih gozdovih. Imamo jih v neposredni bližini mest.« Zanimivo je, da so tu svoj življenjski prostor našle vrste ptic, ki jih prej na tem območju ni bilo. Tudi ptice, ki so v Sloveniji zelo redke ali so v naši deželi le prele-tniki, kar pomeni, da se tu ustavijo le za krajše obdobje. Med te vrste zagotovo spadata čebelar in ribji orel. Slednjega je Vranič posnel, ko je ujel ribo in jo v neposredni bližini pojedel. »Ribji orli so zelo plašne ptice, zato sem še posebej ponosen, da sem ga ujel v objektiv. V tistem obdobju je ob Velenjskem jezeru preživel točno 21 dni, točno toliko časa, da sem lahko posnel celo serijo kadrov in naredil dobro zgodbo.« TINA STRMČNIK Foto: Karmen Skornšek Minister pravi, da bo pomagal samozaposlenim Izzivov mu ne manjka Na gradu Komenda na Polzeli je bil prejšnjo sredo prvi v nizu dogodkov, ki jih bo Kulturni forum pripravil v počastitev Cankarjevega leta. Osrednji govorniki so bili minister za kulturo Dejan Prešiček, direktor državnega sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik in predsednik Kulturnega foruma ter dolgoletni direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič. Rdeča nit pogovora so bile razmere v slovenski kulturi. Minister za kulturo Dejan Prešiček je izpostavil kar nekaj izzivov, ki ga čakajo v štiriletnem obdobju. »V prvi vrsti si bom prizadeval pomagati samozaposlenim v kulturi. Razmere na tem področju so resnično pereče. Z javnimi zavodi na področju kulture se bom trudil razrešiti vsa odprta vprašanja na področju infrastrukture. Kultura je bila na- mreč v zadnjih letih premalo financirana, zato se je na tem področju nabralo kar nekaj težav. Upam, da bom lahko kot minister kaj premaknil na bolje,« je prejšnjo sredo na Polzeli pojasnil Prešiček in dodal, da slovenske kulturnike čaka tudi nekaj mednarodnih izzivov. V dobri kondiciji Barve ljubitelj ske kulture je na gradu Komenda zastopal Samozavestni škorci v črno-beli tehniki Celjanka Vanja Tajnšek v galeriji Okvir razstavlja svoje najnovejše fotografije. Večinoma so narejene v črno-beli tehniki. Serijo je poimenovala Ptiči. Čedalje več je ljubiteljev črno-bele fotografije. Med njimi je tudi Vanja Tajnšek, ki je nazadnje v svoj objektiv ujela »čvekljive« škorce. »Takoj so mi bili všeč in nekako se je zdelo, da tudi mojemu objektivu. Bili so zelo blizu mojega doma in zdelo se mi je, da bi bilo škoda, če jih ne bi fotografirala. Bilo je jeseni, ko se je zdelo, da bodo napadli grozdje. Cela množica jih je bila. Ptice so ponavadi zelo plašljive živali, ti so bili zelo samozavestni, verjetno zato, ker jih je bila množica in so se pustili fotografirati. Vzela sem si čas.« Vanja je dolga časa iskala primerne postavitve in ob tem ugotovila, da so ptiči zelo komunikativne živali. »Malce sem se poigrala s približanimi kadri in ob tem opazila zelo smešne scene.« Vanja je imela že kar nekaj razstav, po eni od zadnjih, ki jih je imela v Celjski kul-turnici, nastaja knjiga Vanja Raw, v kateri bodo predsta- direktor državnega sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik. Povedal je, da je ljubiteljska kultura v zelo dobrem stanju, a to še ne pomeni, da ne bi mogla biti v boljšem. »Ljubiteljska kultura že vsa leta stoji precej dobro, res pa je, da si prizadevamo, da bi se okrepila finančna struktura. S tem bi imeli možnosti za razvoj številnih načrtovanih programov. Javni sklad za kulturne dejavnosti bi potreboval kakšno kadrovsko injekcijo, medtem ko je ljubiteljska kultura kadrovsko nasploh zelo dobro ohranje- na, predvsem na račun mladih kulturnikov, ki v kulturna društva vstopajo iz vrtčevskih in osnovnošolskih vrst. Po njihovi zaslugi se nam ni treba bati za napredek.« Osnova lokalna raven Podpredsednico Kulturnega foruma Dado Sternad Pražnikar, ki je tudi vodila pogovor, veseli, da je bil prvi dogodek ob Cankarjevem letu na Polzeli in ne v Ljubljani, kot je sicer za tovrstne razprave v navadi. »Letos je stota obletnica Cankarjeve smrti in tudi v Kulturnem forumu, ki v prvi vrsti deluje na državni ravni, smo se odločili, da bomo to obeležili z nekaj dogodki. Želela sem si, da se prvi v nizu ne bi zgodil v Ljubljani, ampak na Polzeli. Damjanovič je ugodil moji želji.« Govorniki so se dotaknili številnih tem, med drugim tudi nacionalne identitete in zavesti, za kateri so izpostavili, da izhajata z lokalnega ravni. In prav na tej točki je Polzela po besedah Sternad Pražnikarjeve postala simbolično sporočilo njihovega prvega srečanja. ŠPELA OŽIR Goropevškove nagrade za izjemne domoznanske uspehe vljene kritične fotografije in zgodbe, začinjene s humorjem. Knjiga bo v slovenskem in angleškem jeziku. Vanja Tajnšek je lani izdala zbirko pesmi o nagajivi čarovnici dobrega srca pod naslovom LiliLuli in pred tem knjigo pesmi in ugank z naslovom Zaspančki. BGO Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je na letošnjem strokovnem posvetovanju slovenskih domoznancev prvič podelila Goropevškove nagrade za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti. Pobuda za Goropevškove nagrade je vzni-knila v Osrednji knjižnici Celje. Pridružila sta se tudi Pokrajinski muzej Celje in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. »Goropevškovo priznanje lahko prejmejo člani Sekcije za domoznan-stvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokovnim odnosom in z delom pomemb- no prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Goropevškovo listino podelimo partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje domoznanske sekcije,« je razložil predsednik komisije Srečko Maček. Goropevškovo priznanje je letos prejela Nataša Kokošinek iz Knjižnice Jesenice za prispevek k razvoju in prepoznavnosti do-moznanstva na jeseniškem območju in širše. Goropevškovo listino sta prejela Marjan Brecelj iz Nove Gorice in Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. BGO Goropevškove nagrade so poimenovane po vidnem slovenskem domoznancu in bibliotekarju ter prvem predsedniku Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, pred šestimi leti preminulem zgodovinarju in nekdanjem direktorju celjske knjižnice Branku Goropevšku. 12 NAŠA TEMA Do zdaj najhuje na Kozjanskem in v Šempetru Savinjska regija potresno ogrožena, a manj kot nekatera druga območja v državi Slovenija je država, za katero velja srednja stopnja potresne nevarnosti. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki po besedah seizmologinje Polone Zupančič dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Kljub vsemu je glede na dosedanje izkušnje pretiran strah glede tega odveč. Savinjska regija, torej območje od Logarske doline in vse do Sotle, je po njenih besedah potresno manj nevarna, kot so potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji, a ne smemo pozabiti, da so potresi z gmotno škodo na tem območju v zgodovini že bili. Najhuje v Šmarju in Šentjurju Najhujši v tem delu države je bil zagotovo leta 1974 kozjanski potres z magnitu-do 4,8. Njegovi največji učinki so dosegli sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Najbolj prizadeta kraja sta bila Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Skupaj je bilo prizadetih približno 5.300 zgradb, od tega so jih približno tisoč morali kasneje porušiti. Potresnim sunkom je sledilo deževje, ki je povzročilo še dodatne težave pri reševanju in popravilih. Med potresom so nastali številni novi plazovi, obnovili so se tudi nekateri stari. Drugi potres z gmotno škodo v naši regiji je bil leta 1982 v Šempetru v Savinjski dolini. Poškodovanih je bilo približno 170 zasebnih in približno 20 javnih zgradb. Vpliv potresa je zajel majhno območje s polmerom približno 20 kilometrov. Imel je magnitudo 3,9, a ker je bilo žarišče zelo plitvo, približno štiri kilometre globoko, so bili njegovi učinki na površini zelo veliki in so na območju Šempetra v Savinjski dolini dosegli šesto do sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Potresni sunek je spremljalo močno bobnenje, ki je sicer značilno za potrese v Savinjski dolini. Tri večja žarišča Pas večje potresne nevarnosti zajema osrednji del Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost vidno zmanjšuje. Do zdaj so se tla najmočneje tresla na območju zahodne Slovenije. Leta 1511 je v bližini Idrije nastal do zdaj največji potres z žariščem na slovenskih tleh, potres leta 1998 v zgornjem Posočju je bil eden od dveh največjih potresov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Velika potresna nevarnost na tem območju je predvsem posledica velikih in pogostih potresov v bližnji Furlaniji, kjer so bili zadnji veliki potresi leta 1976. Drugo območje z veliko potresno nevarnostjo je Ljubljana z okolico. Šibkejši potresi so tam razmeroma pogosti, a tudi nekoliko močnejši potresi niso redkost. Največji znan potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Tretje potresno nevarnejše območje predstavlja okolica Brežic. Najmočnejši znan potres je bil leta 1917, ki je bil eden od dveh največjih potresov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. K potresni nevarnosti tega območja prispevajo tudi potresi na hrvaški strani meje in močnejši potresi severno od Zagreba. ŠO »Potresi na območju Slovenije so bili in moramo pričakovati, da bodo tudi v prihodnosti. Edino učinkovito zaščito predstavljata potresno odporna gradnja in upoštevanje navodil uprave za zaščito in reševanje o ukrepih pred potresom, med njim in po njem,« izpostavlja seizmologi-nja Polona Zupančič iz Arsa. Karta potresne ogroženosti, ki so jo izdelali leta 2001, je nastala na podlagi do zdaj znanih večjih potresov na našem območju. V pripravi je nova karta potresne ogroženosti, pri nastajanju katere bosta Arso in Geološki zavod Slovenije upoštevala tudi druge dejavnike, kot so prelomi, geološke značilnosti in ostalo. Vir: Arso Potresi v Sloveniji Veliki koroški potres (25. januarja 1348) ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope. Žarišče je bilo v globini približno sedem kilometrov, njegova magnituda je bila 6,5. Največji učinki, ki jih je potres dosegel, so ocenjeni na deseto stopnjo po evropski potresni lestvici (EMS). Potres je terjal 20 tisoč, po nekaterih podatkih celo 40 tisoč žrtev. Potres na Idrijskem (26. marec 1511) je doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije. Središče potresa je bilo na območju Čedad-Humin-Idrija, toda potresni sunki so prizadeli tudi Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško. Potres z magnitudo 7,9 je dosegel deseto stopnjo po EMS. Umrlo je od 12 tisoč do 15 tisoč ljudi. Ljubljanski potres (14. april 1895). Od 1.373 zgradb, kolikor jih je bilo takrat v Ljubljani, j jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Umrlo je 21 ljudi. : Potres na Ilirskobistriškem (31. januar : 1956) je v Ilirski Bistrici poškodoval 60 odstotkov i zgradb, od tega 30 odstotkov huje. Magnituda j je bila 5,1, intenziteta je dosegla sedmo stopnjo po EMS. : Potres na Kozjanskem (20. junij 1974). : Magnituda potresa je bila 4,8, največji i učinki so dosegli sedmo stopnjo po j EMS. Poškodovanih je bilo približno 5.300 ; zgradb, od katerih so jih kasneje približno : tisoč porušili, prizadetih je bilo več kot 15 : tisoč prebivalcev. • Potres v Posočju (maj in september 1976). • Potresi, ki so prizadeli severovzhodno Italijo, : predvsem Furlanijo, so imeli grozljive posledice : tudi v severozahodni Sloveniji. Na srečo pri nas : smrtnih žrtev ni bilo (v Italiji 987), nastala pa je j ogromna gmotna škoda. ; Potres v Savinjski dolini (3. julij 1982) : je imel magnitudo 3,5. Ker je bilo žarišče zelo : plitvo, približno štiri kilometre globoko, so bili ; njegovi učinki na površini zelo veliki in so na območju Šempetra dosegli šesto do sedmo ; stopnjo po EMS. Potresni sunek je spremljalo močno bobnenje, ki je značilno za potrese v : Savinjski dolini. Poškodovanih je bilo približno i 190 zgradb. ; Potres v Zgornjem Posočju (12. april : 1998) je eden najmočnejših potresov 20. : stoletja pri nas, čutili so ga prebivalci celotne : Slovenije in prebivalci nekaterih predelov • devetih sosednjih držav. Njegova magnituda je ; bila 5,6, največji učinki pa so dosegli sedmo : do osmo stopnjo po EMS. V prvih dvajsetih : urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 i popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih več j kot 9 tisoč. Ob potresu je bilo poškodovanih ; več kot 4 tisoč stavb, na srečo pa ni zahteval : smrtnih žrtev. : Potres na Gorjancih (1. november i 2015) je potres z največjimi učinki v Sloveniji v I zadnjem desetletju. Magnituda potresa je bila ; 4,2, največja ocenjena intenziteta potresa pa : sedma stopnja po EMS. VP pot udaru Od naravnih nesreč Zahodno Štajersko oziroma območje, ki ga pokriva celjska izpostava za zaščito in reševanje in zajema 33 občin, lahko glede na karto potresne moči doleti potres sedme ali osme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Na območju sedme stopnje ogroženosti živi približno sto tisoč ljudi in na območju potresne ogroženosti osme stopnje 150 tisoč ljudi. V najvišji razred ogroženosti sodi kar 18 občin. Še posebej ogrožene so tri - Celje, Laško in Žalec - je povedal Boštjan Oprešnik, skrbnik Zamuje za večji Ali bi morebiten močnejši potres lahko ogrozil vašo hišo, je odvisno predvsem od tega, kdaj in kako je bila zgrajena. Na splošno velja, da so novejše stavbe zgrajene na podlagi izkušenj preteklih potresov in raziskav ter so zato bolj potresno odporne. Eden od mejnikov je bilo leto 1981, ko so začeli veljati novi predpisi, ki so pri gradnji zahtevali vertikalne protipotresne vezi. Kasneje so se ti pogoji še zaostrovali in tudi sodobni materiali so vedno bolj prilagojeni potresno-varnostnim zahtevam. Arhitekt in urbanist mag. Gorazd Furman Oman zato meni, da so novejše stavbe načeloma potresno varne, razen če ni prišlo kasneje do kakšnih prezidav. »Večkrat se namreč zgodi, da se ljudje sami lotijo prenov in večjih posegov ter rušijo nosilne zidove brez ustreznih dovoljenj in statičnih preveritev. To lahko oslabi stavbo in jo naredi potresno bolj nevarno.« Tudi novogradnja ni nujno povsem potresno varna, če pri izvedbi niso upoštevana vsa določila projektanta in statika, ki je vedno vključen pri načrtovanju. Pri večjih prenovah zato svetuje, naj ljudje vključijo v načrtovanje arhitekta, ki ve, da mora pri tem sodelovati tudi statik, če gre za posege v nosilne zidove, za predelavo podstrešja in podobno. Energetska prenova brez protipotresne V zadnjih letih smo priča številnim energetskim prenovam starejših stavb. Če so bile zgrajene pred letom 1981, je verjetno, da večinoma niso potresno NAŠA TEMA 13 rimeru resa Celje, Zakaj pride do potresa? najbolj na Laško in Žalec Potresov ne moremo napovedati niti jih ne moremo preprečiti, I Vzroki za nastanek potresov so izbruhi ognjenikov, plazovi in ek-lahko pa se nanje / splozije bomb, a najmočnejše potrese povzroči premikanje tekton-pripravimo. / skih plošč. Na območjih, kjer se plošče stikajo in drsijo druga ob drugi, pride do močnega trenja. Napetosti v kamninah naraščajo, dokler ne počijo in pride do hitrega zdrsa. Tresljaji, ki pri tem nastanejo, se skozi tla širijo kot potresni valovi in jih na površju zaznamo kot potres. regijo poleg poplav najresneje ogroža potres regijskega načrta ob potresu. Ob tem velja opozoriti, da je osnovni kriterij za razvrščanje v pet razredov ogroženosti poleg možne moči potresa število prebivalcev. Čeprav smo se v regiji v zadnjih letih pogosteje soočali s poplavami, Oprešnik meni, da se ljudje vedno bolj zavedajo tudi drugih naravnih nesreč. »Kar se tiče protipotresne varnosti, je veliko naredila že država, ko je na področju gradbeništva uvedla strožja pravila, seveda je to vezano predvsem na novogradnje,« razlaga sogovornik. Izpostava za zaščito in reševanje skuša z raznimi akcijami vsako leto o možnih nesrečah, tudi potresih, seznaniti čim več ljudi, predvsem v to vključuje najmlajše. »Seveda si želimo, da bi bilo tega še več.« Ob rušilnem potresu bi potrebovali pomoč Nedavno končana vaja je pokazala, kako dobro so razpoložljive ekipe, ki sodelujejo pri naravnih nesrečah, pripravljene. A kot je povedal Oprešnik, bi Slovenija v primeru, da bi jo prizadel rušilni potres, potrebovala tujo pomoč. »Zato je Slovenija močno vpeta v civilno zaščito Evropske unije in pomoč bi prišla iz cele Evrope in tudi širše. Enako tudi slovenske ekipe pomagajo pri nesrečah v tujini.« Na vprašanje, ali imamo dovolj sil za posredovanje ob primeru potresa osme stopnje v regiji, Oprešnik nekoliko zadržano odgovori: »Upam. Tako močan potres nas še ni prizadel. V Posočju na primer smo zmogli sami in verjetno bi zmogli tudi v Celju.« LEA KOMERIČKI KOTNIK ?na priložnost o varnost »Stroški protipotresne prenove se razlikujejo glede na stavbo, a noben strošek ni tako velik, kot je lahko tisti v primeru potresa in morebitnih žrtev.« V Trubarjevi ulici v Celju so energetsko prenovili več starejših stolpnic. Stavbo v Trubarjevi 55a, s katero upravlja podjetje Habit, so prenovili letos. Zgrajena je bila leta 1959. »Pred pričetkom sanacije smo pridobili mnenje statika, ki je ugotovil, da se bo dejanska obtežba na kvadratni meter fasade zmanjšala, saj je bilo predvideno odstranjevanje fasadnega ometa in odstranitev obtežbe (litega asfalta) na prej ravni strehi,« je povedal Gregor Kolenc, direktor celjske enote podjetja Habit. Ob tem dodaja, da izvajanje posega za povečanje potresne varnosti prinese ogromne stroške (ocena za navedeno stavbo je znašala približno milijon evrov), ki bi jih etažni lastniki težko poravnali, zato so pred pričetkom del pridobili ustrezno mnenje statika, pojasnjuje Kolenc. Stolpnica je zanimiva je zato, ker so pred več kot desetletjem stanovalci ravno potresno nevarnost navajali kot enega od argumentov, zakaj naj tam ne bi zgradili prizidka vrtca za otroke s posebnimi potrebami. varne. Zato sogovornik opozarja, da bi država ob teh prenovah lahko poskrbela tudi za izboljšanje potresnovarnostnih razmer. »A v Sloveniji govorimo samo o energetski prenovi, kar je škoda. Izkoristili bi jo lahko za urejanje pogojev za večjo kakovost bivanja, saj je že pri energetski prenovi treba urediti celo vrsto stvari, od dogovorov med lastniki stanovanj do posegov v stavbi. Torej gre za zamujeno priložnost, da bi starejše stavbe statično uredili. Po mojem mnenju bi morala država to določiti kot obveznost ob energetski prenovi,« meni Furman Oman in dodaja, da pri tem ne bi smeli dovoliti, da bi bila takšna odločitev odvisna od volje etažnih lastnikov ali upravnika stavba. Premalo premišljeno Za energetske prenove ni treba imeti gradbenega dovoljenja, zato nadzora nad njihovo kakovostjo ni, meni sogovornik. »Na to smo arhitekti že opozarjali. Če bi država zahtevala minimalne standarde pri prenovah, bi lahko zahtevala tudi statično stabilnost stavb ob energetskih prenovah. Tudi zato, ker gre pri tem za subvencije Eko sklada, torej za javni denar. Vse to je možno zahtevati le v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja,« pojasnjuje sogovornik. Da so bile te prenove premalo premišljene, že kažejo primeri iz Ljubljane, kjer je zavod za raziskavo materiala ugotovil, da so starejši bloki, ki so bili energetsko prenovljeni, statično zelo problematični. Ponekod so se zato že odločili urediti tudi to, kar pomeni, da bodo morali gradbeni delavci po končanem posegu ponovno urediti fasado, kar je neekonomično in dražje. TC, foto: GrupA Kaj storiti med potresom? ■ Skušajte ostati mirni in upoštevajte navodila občinskih štabov civilne zaščite. ■ Ne zapuščajte stavbe, saj vas lahko poškodujejo padajoči predmeti. ■ Nikoli ne skačite skozi okno! ■ Ne uporabljajte dvigala, saj lahko ostanete v njem. Ne bežite po stopnicah, ker se lahko porušijo. ■ Pomaknite se na najbližje varno mesto: počepnite pod trdno mizo, stopite med podboje vrat nosilne stene ali v kot ob notranji nosilni steni prostora. Umaknite se od steklenih površin in predmetov, ki bi lahko padli vas. Z rokami si zaščitite glavo. ■ Med potresom ne iščite in ne rešujte osebnega imetja ter hišnih ljubljenčkov, temveč rešujte sebe. ■ Če ste na prostem, se odmaknite od stavb, električnih žic, drogov, reklamnih panojev... Kaj storiti po potresu? ■ Skušajte ostati mirni in upoštevajte navodila občinskih štabov civilne zaščite. n Če lahko, predvidno zapustite stavbo, pri čemer ne uporabljaj- 11 - te dvigal. Pojdite na zbirna me- •j^Bta^^^Sf sta na prostem, izogibajte se električnim žicam in razbitemu ■ Če ste ujeti v ruševinah, Uift^ J ostanite mirni. Če se praši, si z robcem ali s kosom oblačila prekrijte usta in nos. Varčujte s svojimi močmi. Reševalce opozorite nase z enakomernim udarjanjem s trdim predmetom po kovinski napeljavi ali zidu. ■ Ne prižigajte vžigalic in sveč. ■ Zaradi obremenitve telefonskih linij ne kličite svojcev, temveč jim pošljite SMS. Ste imetje zavarovali za primer potresa? Ko se prah po potresu poleže, dnevna svetloba razkrije vse poškodbe na nepremičninah in imetju, ki ga imamo. Situacija je za posameznika že tako ali tako stresna, vendar lahko takrat razmišljamo le o načinih, kako bomo porušene stene in poškodovano pohištvo spravili v prvotno stanje. Ena od možnosti je tudi potresno zavarovanje, vendar zavarovanje nepremičnine za primer potresa ni brez drobnega tiska. Zavarovalnice na splošno kot potres štejejo naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti Zemlje. Zavarovalnica izplača denar, kadar lahko posameznik dokaže, da je naravno tresenje tal v bližini stavbe povzročilo škodo na gradbeni stavbi, ki je bila pred potresom v dobrem stanju. Ker potresu pogosto sledijo še popotresni sunki, se upošteva v izplačilu tudi škoda, ki nastane v obdobju 72 zaporednih ur po potresu. V Sloveniji imamo štiri potresne cone, od bolj do manj ogroženih območij. Zavarovalnice na podlagi poštne številke določijo, v katero cono posamezna nepremičnina spada, in sorazmerno glede na ogroženost se povečuje tudi znesek, ki ga za potresno zavarovanje plačamo. Posebnost potresnega zavarovanja je tudi, da ga v Sloveniji ni mogoče skleniti brez samopridržaja, kar pomeni, da do določenega odstotka zneska vrednosti nepremičnine strošek popravila krijemo sami. Najmanjši obvezen samopridržaj je dva odstotka, lahko je tudi večji, pet ali deset odstotkov. Pri večini zavarovalnic stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1964, ne moremo zavarovati, saj so veljala drugačna pravila za protipotresno gradnjo. AH OB ROBU Po potresu zvoniti bo prepozno LEA KOMERIČKI KOTNIK Ljudje smo narejeni tako, da se nas nič ne tiče, dokler se nas ne dotakne. Tako je tudi v primeru naravnih nesreč. Vsi vemo, da se lahko zgodijo, a da bi se pripetile ravno nam, je ponavadi malo možnosti. V zadnjih letih smo se na Celjskem že skoraj navadili poplav večjih ali manjših razsežnosti. Za nekatere predstavljajo resničen strah in grozo, spet za druge so odličen politični poligon. Kakorkoli, poplave so. Že lep čas pa nas ni pošteno streslo, vendar to ne pomeni, da nas jutri ne bo. Tla so se na našem območju že tresla in se zagotovo še bodo. Zato moramo biti pripravljeni že danes. Nedavno končana vaja v primeru močnega potresa je pokazala, da se na reševalce in ekipe civilne zaščite lahko zanesemo. Posledice potresa velikokrat niso odvisne zgolj od moči, temveč tudi od gradnje. V Sloveniji so se standardi in predpisi v zadnjih desetletjih sicer zaostrili, vendar je še vedno ogromno stavb, ki bi se že ob manjših sunkih sesedle. Tako se potresa verjetno najbolj bojijo tisti, ki živijo v dvanajstem nadstropju stolpnice, zgrajene sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjih letih je, tudi zaradi državnih subvencij, veliko stolpičev dobilo novo podobo. Na to, da so postali energetsko varčnejši, je večina zelo ponosna. Kaj pa potresno? Večina pri obnovi na to ni niti pomislila. Vse se navadno začne in koča pri denarju. A pri varnosti ponavadi ni dobro varčevati. A ker se nas nič ne tiče, dokler se nas ne dotakne, je tudi preventiva velikokrat zgolj izrabljena floskula. 14 KRONIKA Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek s svojim odvetnikom Tomažem Bajcem Janez Janša tokrat izjav na sodišču ni dajal. V tujino nakazala kup denarja Policija opozarja na povečan pojav goljufij v povezavi z nakazili v tujino, kjer zaposleni v podjetju dobivajo elektronsko pošto pod pretvezo, da jo pošilja vodstvo podjetja in zahteva nakazilo v tujino. V pošti je naveden tudi transakcijski račun, na katerega naj bi prejemniki pošte nakazali. Zadnji takšen primer se je zgodil v podjetju na širšem Celjskem, kjer je zaposlena, misleč, da je dobila pošto od direktorja, v tujino nakazala kar petdeset tisoč evrov. Policija zato svetuje previdnost in preverjanje elektronskih naslovov, ki so ponavadi zelo podobni pravim naslovom odgovornih oseb v podjetjih. Storilci tovrstnih goljufij so zelo iznajdljivi, največkrat sporočilo v imenu direktorjev pošljejo v računovodstva ali celo poslovnim partnerjem. V primeru goljufij naj podjetja obvestijo banko in tudi policijo. Nujnost takojšnje prijave je namreč ključna za izvedbo uspešnih ukrepov, zavarovanje oziroma blokiranje nakazanih sredstev na transakcijskem računu prejemnikov. Ferjanc verjame v pravičnost sodišča Na Delovnem sodišču v Celju se je pretekli teden začela obravnava tožbe Marjana Ferjanca, ki jo je vložil zoper Splošno bolnišnico Celje. Nekdanji poslovni direktor bolnišnice namreč meni, da je bil v začetku letošnjega leta nezakonito razrešen s tega delovnega mesta. Znano je, da je svet zavoda Splošne bolnišnice Celje, v katerem je večina članov vladnih predstavnikov, Ferjancu očital nesprejetje finančnega načrta za lani in nepravilne prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008. Ferjanc je ves čas očitke zavračal in to utemeljeval tudi z dokumentacijo, vendar z argumenti ni uspel, zato ga je svet zavoda razrešil. Na sodišču sta njegov zagovornik in odvetnik tožene stranke, torej bolnišnice, predlagala približno deset prič, ki jih bodo, ko se bo obravnava čez nekaj mesecev nadaljevala, tudi zaslišali. Zaslišan bo tudi Marjan Ferjanc. Ta upa, da bo dokazal svoj prav. »Menim, da bo postopek korekten, in pričakujem, da bom lahko dokazal, da je bila razrešitev nezakonita. Skritih adutov v rokavu ni, vedno sem podal vse podatke, res pa je, da drugi očitno iste dokumente berejo drugače. Zato upam v pravičnost sodišča, da bo razsodilo pravilno,« pravi Ferjanc. Med drugim bo skušal dokazati, da je bil nezakonito razrešen tudi zato, ker je o tem odločal samo svet zavoda bolnišnice, ni pa njegove razrešitve predlagala vlada. Uveljavljal bo tudi pravico do razlike v plači, saj so ga po razrešitvi premestili na drugo delovno mesto. r« ■ V ■ v v ■ Roparje še iščejo Kriminalisti še vedno iščejo neznana moška, ki sta minuli teden oropala bencinski servis na obvoznici v Medlogu. Zamaskirana roparja, eden je bil oborožen, sta vstopila v prostore servisa, zagrozila zaposlenima in od njiju zahtevala denar. Ko sta denar dobila, sta pobegnila. Eden od storilcev je visok približno 180 centimetrov, srednje postave, oblečen je bil v svetlo siv spodnji del trenirke in črno jakno s kapuco. Obraz je imel prekrit s črnim šalom. Drugi storilec je visok približno 185 centimetrov, vitek, oblečen je bil v črno jakno s kapuco in črn spodnji del trenirke s svetlimi črtami ob strani. Na glavi je imel kapo s ščitnikom in čez njo kapuco. Nosil je črn nahrbtnik in bil oborožen s pištolo. Prav tako policija še ni izsledila neznancev, ki ju sumijo roparske tatvine v Levcu. Dva zamaskirana moška, visoka najmanj 185 centimetrov, sta konec tedna skozi balkonska vrata vlomila v stanovanjsko hišo. Roparja je opazil lastnik, ki sta ga nato storilca napadla s solzilcem. Neznanca sta pri tem uspela ukrasti nekaj denarja in pobegniti. »Pijani« konec tedna Policisti so v teh dneh kaznovali več vinjenih voznikov. V Velenju je 41-letnik zaradi prekratke varnostne razdalje povzročil prometno nesrečo, napihal je kar 0,88 miligrama alkohola. Prav tako pijan voznik je povzročil nesrečo na Ljubečni. Močno vinjenega voznika, ki so ga prijavili mimo-vozeči, so kaznovali v Celju, podobno se je zgodilo tudi v Slovenskih Konjicah. Rekorder minulega konca tedna je bil voznik, ki so ga ustavili v Vrbnem pri Šentjurju, saj je napihal kar 1,37 miligrama alkohola, kar bi po starem pomenilo več kot 2,7 promila alkohola v krvi. Med kršitelji je tudi 64-letni kolesar, ki so ga ustavili v Vinski Gori in je prav tako vozil krepko pijan. Sojenje Janši: zaplet že pred sojenjem Porotnico iz vrst SDS so izločili Na Okrožnem sodišču v Celju bi se moralo v torek začeti sojenje vodji stranke SDS Janezu Janši. Obtožnica mu očita kaznivo dejanje razžalitve. Oškodovanki v tem procesu sta novinarka Televizije Slovenija Eugenija Carl in urednica na isti televiziji Mojca Šetinc Pašek. Marca 2016 naj bi ju Janša razžalil na Twiterju, ko je zapisal, da »na neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Toda že pred sojenjem je prišlo do zapleta. Zapletlo se je pri sestavi senata. V njem je bila tudi porotnica, ki je članica stranke SDS. Zato je odvetnik Carlove in Pašek Šetinčeve Tomaž Bajec zahteval njeno izločitev, čemur je sodišče tudi sledilo in določilo drugo porotnico. Janšev odvetnik Franci Matoz je zahteval elektronski zapisnik o dodelitvi tega primera sodniku oziroma sodnici. Po preučitvi je dejal, da iz njega ne izhaja, da je bila sodnica - v tem primeru Barbara Žumer Kunc - dodeljena za predsednico senata v skladu s sodnim redom. Predobravnavni narok lani je namreč vodila sodnica Ingrid Lešnik. »Lešnikova ni imela večjega pripada zadev na sodišču, da bi bila prerazporeditev tega primera potrebna,« je dejal Matoz. Ker dvomi v pravilnost teh postopkov, je zahteval izločitev sodnice Žumer Kunčeve in nove porotnice. O tem bo zdaj odločala začasna predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli, zato so na sodišču obravnavo preložili. Če predsednica senata ne bo izločena, se bo sojenje začelo 29. oktobra. Da je zahteva za izločitev predsednice senata in porotnice neutemeljena in da gre poskus zavlačevanja, meni pooblaščenec Carlove in Šetinc Paškove Tomaž Bajec. »Gre za preusmerjanje pozornosti z bistva, da je bila izrečena izjava žaljiva, na proceduralne zaplete, s čimer se poskuša vsa zadeva relativizirati. Pričakujemo zavrnitev zahteve.« Tako Carlova kot Šetinc Paškova sta Janšo tožili v pravdnem postopku na Okrajnem sodišču v Velenju in primer dobili, saj je sodišče takrat razsodilo, da jima mora Janša zaradi žaljivosti tvita plačati šest tisoč evrov. A zadeva še vedno ni končana, saj o njej odloča še višje sodišče. SIMONA ŠOLINIČ Verjel je, da bo Bog poskrbel za resnico Na Okrožnem sodišču v Celju so oprostili nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca. Očitali so mu kaznivo dejanje napeljevanje h goljufiji na škodo evropskih sredstev pri obnovi dvorca Be-tnava v Mariboru. To je bilo že tretje sojenje v isti zadevi. Krašovec krivde tudi tokrat ni priznal in pravi, da je bil v vsej zadevi le žrtveno jagnje. Kaznivo dejanje, ki so mu ga očitali, naj bi storil leta 2009 pri obnovi dvorca Be-tnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripravi lažne dokumentacije, na podlagi katere je bilo za obnovo pridobljenega 1,7 milijona evrov evropskega denarja. V goljufijo so bili vpleteni tudi nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič, Anton Ekart iz mariborske nadškofije ter Karel Bogatin in Hilda Tovšak iz Ve-grada. Krašovec naj bi vplival predvsem Mirko Krašovec je bil v prvem sojenju obsojen na dve leti zapora, v drugem na tri leta. Obe sodbi sta bili razveljavljeni, prvo je razveljavilo višje sodišče, drugo vrhovno. na Mariničevo, a so na sodišču v razlagi sodbe dejali, da nanjo ni mogel vplivati. Kot je znano, so vsi ostali v ločenih postopkih krivdo priznali in že bili obsojeni, nato so bili pozvani k pričanju v sojenju Krašovcu. Njegov odvetnik Velimir Cu-gmas je bil že od začetka prepričan, da bo Krašovec oproščen. »Po sedmih letih >mrcvarjenja< je z zagovorom dokazal, da ni storil kaznivega dejanja. Od vsega začetka je bil prepričan in je verjel, da bo Bog poskrbel za zmago resnice,« je dejal Cugmas. Krašovca namreč na izrek sodbe ni bilo. SŠol Polili in pobegnili Policisti iščejo vandale, ki so pred dnevi v Celju povzročili škodo na več lokacijah. V Jeretinovi ulici so neznanci z modro barvo poškodovali fasado stanovanjske hiše, nato so z barvo polili še fasado kapelice v Skaletovi ulici. Modro barvo so polivali tudi po nekaterih bližnjih prometnih znakih. Škoda je bila povzročena tudi v Janševi ulici v Celju, kjer so neznanci z rdečo barvo poškropili fasado stavbe krščanske baptistične cerkve. Policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Foto: SHERPA ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Pet napak, ki se jim morate izogniti na razgovoru Razgovor za službo je velikokrat izredno stresen postopek. Najti morate povezavo med predstavitvijo svojih uspehov in idealno prodajo sebe. Zavedati se morate, da službe ne boste dobili, če boste povedali premalo. Imejte v mislih, da se delodajalec še ni pozanimal o vašem delu v prejšnjem podjetju, zato vam ne more brati misli. Zato namesto recitiranja delovnih nalog raje govorite o svojih uspehih in prednostih, ki ste jih prinesli prejšnjemu podjetju. Bodite pristni. Četudi je pritisk na razgovoru izredno velik, se poskusite sprostiti. Povezava, ki jo v izredno kratkem času vzpostavite s sogovornikom, je pomembna. Česa torej ne smete početi na intervjuju? Ne smete biti nepripravljeni Ko vas delodajalec na razgovoru vpraša o mnenju glede trenutno izredno pereče teme na vašem področju, nikakor ne smete odgovoriti, da vas te stvari ne zanimajo. Če ste predan zaposleni, spremljate vse aktualne novosti na področju, s katerim se ukvarjate. Pokažite proaktivnost in to, da ste se na razgovor pripravili tudi širše, ne le s pomočjo razpisa. Ne smete biti brezvoljni Ko vas vprašajo, zakaj želite delati za podjetje, nikar ne odgovorite brezvoljno: »Rekruter me je poklical in moral sem priti.« Izrazite navdušenje in strast. Najbolje za delodajalca je, če vidi, da pred njim sedi predana oseba, ki to občuti, še preden je sploh podpisala pogodbo o zaposlitvi. Izrazite svojo energijo in zanimanje za delo v podjetju. Ne smete se osredotoCati na napaCne stvari Na vprašanje, kje se vidite čez pet let, ne odgovorite, da v središču pozornosti. Odgo- vor vedno zapeljite tako, da boste v svoje cilje vključili tudi rast podjetja. Navsezadnje lahko najbolje rastete ravno takrat, ko gre podjetju dobro. Pokažite, da ste timski igralec in da verjamete, da lahko skupaj ustvarjate dobro zgodbo. Ni dobro, Ce se premalo poznate Na razgovorih želi sogovornik pogosto izvedeti, katere so vaše šibke lastnosti. Na to vprašanje nikakor ne odgovarjajte, da jih nimate ali da ste deloholik. To ni konkreten odgovor, delodajalec bo tudi dobil občutek, da se sploh ne poznate. Bodite iskreni in sogovorniku povejte, kje vidite možnost za izboljšave. Hvaležen vam bo. Ni dobro, Ce premalo poslušate Ko vam začne sogovornik govoriti o šibkih točkah podjetja, ga nikar ne prekinjajte in ne govorite o tem, kako ste bili že velikokrat v tej situaciji in ste ravno vi tisti, ki veste, kako jo rešiti. Včasih je treba zgolj poslušati. Vprašajte ga o preteklih korakih, poizvejte čim več v podjetju, saj vam bo tako lažje stopiti skozi vrata, če se bodo odločili za vas. Delodajalci komaj čakajo, da pred seboj vidijo navdušenega človeka, za katerega so prepričani, da bo prinesel pozitivo v podjetje. Bodite takšni, kot ste, saj boste le tako sogovorniku dali vedeti, s kakšnim človekom ima opravka, pri čemer bo dobro znal presoditi, kakšen značaj bo odlično sedel na preostali del ekipe. Ekipa MojeDelo.com И MojeDelo.com Tehnolog na programu Mikrovent (m/ž) (Vojnik) Od vas pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri, najmanj 2 leti izkušenj na enakem ali primerljivem področju, znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) ... Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 15. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščni manipulant (m/ž) (Celje) Naloge delavca na delovnem mestu: prevzem, komisioniranje, oddaja blaga in materiala ter vnašanje in kontrola podatkov, manipulacija blaga z viličarjem. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Dr. znanosti ali mag. inž. oz. univ. dipl. inž. s področja energetskega in procesnega strojništva (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo visoko raven teoretičnega znanja s področja prenosa toplote in snovi in s področja parnega hladilnega procesa, izkušnje z izvajanjem simulacij toplotno-snovskih procesov (Ansys Fluent, Matlab, LabVI- EW in podobno) ... Gorenje, d. d., Partizanska ulica 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v Cash&Carry (m/ž) (Celje) Vaše delo bo zajemalo prodajo blaga, svetovanje kupcem o prodajnih artiklih in možnostih plačila, opravljanje blagajniškega poslovanja in vodenje blagajniške dokumentacije ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Prebold) Glavne naloge in odgovornosti: pretovarjanje blaga, skladiščno--transportna dela, pripravljanje in pregledovanje odpreme blaga, prevzem in kontrola blaga, čiščenje in vzdrževanje čistoče skladišča ... Bi-sol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 18. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Serviser - vzdrževalec (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: vzdrževanje in servis naprav in orodja; sodelovanje pri posegih ter odpravi napak na AC servisnih postajah; sodelovanje pri zagonih nove opreme in sistemov ... Silco d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 31. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kovačnice (m/ž) (Slovenske Konjice) Zahtevamo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, poznavanje delovnih procesov v proizvodnji, 3 leta delovnih izkušenj vodenja v proizvodnji, računalniško pismenost . Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 10. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: pospeševanje prodaje, obiskovanje in tehnično svetovanje pri obstoječih kupcih ter iskanje novih, delo na projektih, priprava ponudb in pripadajočih tehničnih dokumentacij. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnični vodja (m/ž) (Celje) Glavna dela in naloge, ki jih bo opravljal izbran kandidat: organizira, vodi in usklajuje dela na tehničnem področju, organizira in evidentira periodične preglede naprav, meril in rezervoarjev, vodi, organizira in nadzira delo na področju vzdrževanja, spremlja teh- nično-tehnološki razvoj ter uvaja izboljšave . Istrabenz plini, d. o. o., Sermin 8a, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 29. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir za področje evaluacie in testiranja elektronskih sklopov (m/ž) (Velenje ali Ljubljana) V oddelku Razvoj elektronike iščemo sodelavca za področje testiranja in evaluacije elektronskih sklopov. Gorenje, d. d., Partizanska ulica 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik taksi vozila (m/ž) (Celje in okolica) Dela in naloge: profesionalen in odgovoren pristop do dela, potnikov in vozil, komunikativnost in potrpežljivost pri delu z ljudmi. CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter delovnih in fasadnih odrov (m/ž) (Vransko) Od vas pričakujemo IV. raven izobrazbe (strojni mehanik ali drugo ustrezno), lahko je tudi nižja stopnja izobrazbe, pripravljenost za fizično delo in delo na višini, iznajdljivost, zanesljivost, delavnost, sposobnost prijaznega komuniciranja, vozniško dovoljenje B-kategorije, znanje slovenskega jezika. Viba, d. o. o., Čeplje 50, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja oddelka (m/ž) (Celje) Glavne naloge: vodenje skupine zaposlenih, iskanje kadra za oddelek, skrb za dobro promocijo izdelkov, organizacijo in profit, sodelovanje z ekipo vodij . Decathlon Ljubljana, d. o. o., Šmar-tinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Po potico in sveže domače dobrote v Vse je narejeno v domači proizvodnji. Potica, kot jo je delala že stara mama, s pravimi orehi, dnevno sveža, možen nakup tudi samo kosa ali dveh ... Vf4 i M\ JI BRC& BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME www.trgouina-zamlca.5i prodaja elektronskih komponent velika izbira žarnic, baterij, orodja Žarnica, d. o. o. tel.; 03-(t28-2922 phihps qURACELL Kocbekova 3 GSM; 051-fajn<. Vesel sem, da sta se mi pridružila Simon in Anže. Dobil sem veliko daril. Vseh še nisem odprl, komaj čakam, da pridem domov,« je dejal Lan. Stavba na Špici že ima dušo. »Saj je že čas, stara je že sedem let,« se je sprva pošalil Konda. »Vesel sem za Lana, ki je garač, in za trenerja Ku-dra in Kuralta. Smo na pravi poti. Toda želimo si še veliko več. Smo šele na polovici poti. Dobiti moramo vsaj še novo progo in člansko medaljo na velikem tekmovanju.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Med baklami so prikorakali Lan Tominc in njegova starša. Starša Tatjana in Peter sta upravičeno ponosna na Lana. Babica Erna in dedek Miloš sta se iz Argentine vrnila šele včeraj. Predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda je Lanu izročil kuverto, v kateri ni bila samo čestitka ... Številni privrženci športa so čestitali in nazdravili mlademu šampionu, tudi trener Pavli Kuralt, ki ga je spremljal v Argentini. 18 ŠPORT »Ko sem zagledal sošolce, mi je šlo na jok« Naporni dnevi za Lana Tominca tako čez lužo kot doma Na mladinskih olimpijskih igrah (MOI) v Buenos Airesu so najbolj bodle v oči nekatere discipline, ki so odstopale od klasičnih. Kolesarji so bili prisiljeni nastopati v cestni in gorski vožnji, kajakaš na divjih vodah je denimo v slalomu nastopal na mirni vodi na posebnem poligonu. Ena od idej MOI je tudi pridobivanje izkušenj. Mladi športniki se kalijo za tekmovanja, ki jih čakajo v članski konkurenci. Pri njih je prisotna tudi trema in včasih komu ne uspe doseči tistega, za kar je treniral. Vse našteto je premagal celjski kajakaš Lan Tominc in se presrečen vrnil domov, kjer so ga na številnih sprejemih pričakali sorodniki, prijatelji, sošolci, znanci. Naslednjič se bodo mladi športniki na MOI zbrali leta 2022 v Senegalu. Junaka iz Argentine smo med njegovim zgoščenim urnikom ob razumevanju ravnatelja zmotili med poukom na I. gimnaziji v Celju. Za vami je že dober teden od velikega zmagoslavja. Kako se ga spominjate? Dan se mi znova kar polepša, ko pomislim na finalno bitko. Noro je bilo, zelo veselo. Res je, da sem si želel osvojiti medaljo in sem jo pravzaprav tudi načrtoval, toda vse je drugače, ko jo imaš v žepu in se zavedaš, da si izpolnil najvišji cilj. Zdaj lahko z lažjim srcem govorite o majskih kvalifikacijah v katalonski prestolnici, kjer ste se na MOI, resnici na ljubo, uvrstili skozi šivankino uho. Drži. Veliko težavo v Barceloni je predstavljalo dejstvo, da je za uvrstitev na prvih šest mest štel seštevek šprinta in slaloma. Zakaj je bilo tako, ne vem. Vsekakor so imeli po mojem mnenju prednost šprinterji, saj se je njihovega čolna težje navaditi. Kot šesti, zadnji, sem se uvrstil na MOI. Že to je bil zame velik uspeh. V Argentini so Včasih je bil Lanči, zdaj je Lan. Lan Tominc. bila na srečo pravila drugačna. Tam ste morali dolgo čakati na svoj nastop. Vas je čakanje razjedalo? Živčnost je naraščala. Trener Pavli Kuralt me je spoznal z reprezentančnim fizioterapevtom in s skupnimi močmi sta me sproščala. Kljub temu ste morali izbljuvati, kar vas je motilo v telesu, kajne? Pred polfinalom sem bil tako napet, da sem bruhal ob bližnjem drevesu. Predstavnik organizatorjev je ponudil pomoč, a smo jo zavrnili, saj sem se v hipu bolje počutil. Želodec je bil sproščen. Kitajec Guan je v finalu imel v uvodu nekaj prednosti ... Po nekaj obratih sem ga pogledal in uvidel, da sem že malce pred njim. Še močneje sem zaveslal in uspelo mi je. Proga je bila zelo atraktivna. Kaj ste morali početi? Po zvoku sirene smo skočili z visokega odra. Na polovici proge si moral opraviti eskimski obrat, torej obrat pod vodo. Glede na prilagojena pravila in na mirno vodo je bil razplet idealen. Z vami sta bila babica Erna in dedek Miloš. Sta bila v oporo? Pa še kakšno. Podpirala sta me tako kot vedno. Dedek Miloš mi vselej s svojo trobljo da še dodatno vzpodbudo. Ogledali smo si mesto, večkrat skupaj jedli. Sprejemi? Na Brniku so me pričakali starša, sestra, najboljši prijatelj z dekletom. V Arclinu so me na mostu pozdravili vojniški župan in vaščani. Ko pa sem pred domačo hišo zagledal vse svoje sošolce, sem bil tako vesel, da mi je šlo na jok. Kariere športnikov obeležijo dosežki v članski konkurenci. Kaj si želite v njej? Zaenkrat nič določenega glede rezultatov. Želim veslati tako, da bom pred tekmo točno vedel, kaj moram storiti in da me nič ne bo presenetilo na progi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Veliko olajšanje Invalidi na vozičkih so bili navdušeni nad odrom v dvorani Zlatorog. »Takega prvenstva ne bo več« V Celju je bil v soboto v dvorani Zlatorog finalni del sedmega svetovnega prvenstva v namiznem tenisu za invalide. Spint 2018 sta med 17. in 20. oktobrom organizirala in izpeljala Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite in Namiznoteniška zveza Slovenije. Trije Slovenci, Luka Trtnik, Primož Kancler in Barbara Meglič, so SP končali po predtekmovanju, ostali so brez zmage v devetih dvobojih. To je bilo sploh prvo svetovno prvenstvo, kjer so delili kolajne le v posamični, ne pa tudi v ekipni konkurenci. Športnice so se borile za deset kompletov odličij, športniki za enajst. Med dekleti se lahko s kar tremi naslovi pohvali Južna Koreja, pri članih so dve zlati medalji osvojili Belgijci. S 16 kolajnami je bila najbolj uspešna Kitajska. Črto pod prvenstvom je potegnil Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije: »Presegli smo pričakovanja, predvsem pa vsem ostalim postavili visoke standarde. Vesel sem, ker je tekmovanje minilo brez poškodb. Mesto Celje nas je lepo sprejelo, težav s prevozi med Celjem, Laškim in Rimskimi Toplicami ni bilo. Vsi udeleženci so pohvalili logisti- ko, namestitev in urejeno dvorano Zlatorog, ki je bila povsem prilagojena in je bila invalidom prijazen športni objekt.« Tiste invalide, ki so na vozičkih, so organizatorji izjemno razveselili, saj so na vzhodni tribuni postavili dolg oder. Direktor tekmovanja Gorazd Vecko je dejal: »Bilo je fenomenalno, takega prvenstva ne bo več. Nihče se ni pritožil. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je bilo prvenstvo brez primerjave z vsemi prejšnjimi. Hvala vsem, tistim v organizacijskem odboru in vsem prostovoljcem.« Po ogledu dvobojev je postalo jasno, da so invalidi - na vozičkih, brez roke, brez noge - tako spretni, da se lahko kosajo s povprečnimi rekreativci. V tujini se invalidi povsem posvetijo vadbi in trenirajo vsak dan, našim tekmovalcem to še ni omogočeno. DŠ Foto: SHERPA Obračun v zgodnjem nedeljskem popoldnevu je imel ogromen pomen, česar se mnogi niso zavedali. Točke so ostale v Celju in vodilnim možem je padel kamen s srca. Celjski nogometaši so se v 13. krogu 1. SNL s tretjo zmago (2:1) na lestvici izenačili z Domžalami in Muro. Zadnje-uvrščeni Krčani so povedli po nekaj minutah (Volaš) - po napakah Novaka in Stojino-vića je bil Džinić nemočen. Kmalu zatem je Vukušić zapravil priložnost za povišanje vodstva. Kasneje sta za preobrat poskrbela Mitja Lotrič in Rudi Požeg Vancaš, ki je najprej priigral enajstmetrovko, gol za zmago pa je dosegel v 74. minuti po podaji Amadeja Brecla. »Zanimivo tekmo smo slabo odprli, za nas neugodni tekmeci so to izkoristili. Mislim, da smo bili kasneje boljši od njih. Našim fantom ni bilo lahko, saj bi se tekma lahko obrnila tudi v drugo smer,« je priznal trener Dušan Kosić. Na drugi strani je bil zelo nejevoljen Alen Ščulac, ki je imel ogromno pripomb na delo sodnika Damirja Skomine: »Svoje priložnosti za povišanje vodstva smo zapravili in smo bili kaznovani. Nekatere sodnikove odločitve nam niso šle v prid. Pred prvim golom Celja je bil spregledan prekršek nad Da Silvo. Naš kapetan, vratar Marko Zalokar mi je zagotovil, da ni storil prekrška. Moral je zapustiti igrišče, z igralcem manj pa nismo uspeli zadržati remija.« V soboto bodo Celjani gostovali v Kranju pri Triglavu. Rezultat ne bo bistveno vplival na obisk štajerskega derbija - Mariborčanov bo dovolj. DŠ, foto: GrupA Lestvica 1 .SNL MARIBOR 9 3 1 37:11 30 OLIMPIJA 7 4 2 26:13 25 GORICA 5 6 2 18:18 21 ALUMINIJ 5 3 5 19:19 18 DOMŽALE 4 4 5 20:18 16 MURA 4 4 5 21:20 16 CEDE 3 7 3 15:17 16 TRIGLAV 3 3 7 16:27 12 RUDAR 3 2 8 10:29 11 KRŠKO 1 6 6 6:16 9 Kako je to možno izvesti? Bilo je vredno ogleda. Rudi Požeg Vancaš ne sme obležati. Brez njega bi celjske delnice imele nižjo vrednost. Na lestvici strelcev 1. SNL si deli prvo mesto. ŠPORT 19 S polnim izkupičkom le še Slatinčani Šentjur zmagal po podaljšku, Rogaška po preobratu V drugem krogu košarkarskega državnega prvenstva sta med moštvi s Celjskega slavila Rogaška in Šentjur. Slatinčani so pred domačimi gledalci s 70:64 premagali Primorsko, medtem ko so Šentjurčani v domači dvorani po podaljšku s 77:71 ugnali laški Zlatorog. Rogaška ima po dveh krogih dve zmagi, Šentjur in Zlatorog imata po eno, polzelski Hopsi so na gostovanju pri Petrol Olimpiji doživeli še drugi letošnji poraz. Gostitelji so slavili z 98:95. Šentjurska zaušnica Zlatorog je v prvem krogu po podaljšku strl odpor Hopsov. Tokrat so Laščani spet igrali podaljšek, a izgubili. Šentjur je v uvodu tesno izgubil na lokalnem derbiju proti Rogaški. V drugi četrtini obračuna z Laščani je prišel do lepe prednosti in jo obdržal še do konca tretje četrtine (50:42), vendar je ni znal zadržati do konca rednega dela tekme, potem ko je na gostujoči strani blestel Nejc Barič, ki je pravzaprav sam izsilil podaljšek. A Barič sam ni zmogel vsega. Šentjurčani so bili za odtenek boljši in so zasluženo slavili. Pri gostih iz Laškega se že v uvodu v sezono kaže, da s tako kratko klopjo za rezervne igralce ne bo šlo. Pri Šentjurčanih je Miloš Pešić dosegel 23 točk, Davor Konje-vić 14. »Na tej tekmi smo morali zmagati dvakrat, saj smo si v tretji četrtini priigrali lepo prednost. Mogoče je bil kriv nekakšen krč. Laščanom smo dopustili, da se vrnejo, in tako je odločal podaljšek. V dodatnih petih minutah je bil Zla-torog v boljšem psihološkem položaju, ker nas je ujel. Kljub temu smo se zmogli zbrati, najti nekatere rešitve in smo na koncu zasluženo zmagali,« je po prvi zmagi dejal trener Jakša Vulić. Gostujoči strateg Chris Thomas je prista- vil: »Smo mlada ekipa, ki še potrebuje stalnost. Vse to je del procesa, v katerega vlagamo ves trud. Smo zelo dobra ekipa, ki bo konkurenčna na vsaki tekmi in ki jo vodi najboljši organizator igre v ligi.« Mislil je na Nejca Bariča, ki je tokrat dosegel kar 28 točk. A ves čas s takšnim tempom ne bo mogel igrati. Nevarnost morebitnih poškodb bi bila posledično vedno večja in večja. Šentjur bo v nedeljo gostil Petrol Olimpijo, Zlatorog že v soboto čaka gostovanje pri Primorski. Slavje po preobratu Rogaška in Primorska sta sezono domačega tekmovanja začeli z zmagama, Slatinčani so zmagali na vročem gostovanju v Šentjurju, Primorci so pred domačimi gledalci ugnali Šenčur. Gostje so tokrat imeli prednost v prvi polovici tekme, a ta ni bila tako velika, da bi lahko bili mirni. Gledalci so napolnili dvorano Hruševec in videli bojevit sosedski derbi. Domačini so poskrbeli za preobrat, čeprav so zaostajali že za 14 točk, v 30. minuti pa so prišli do izenačenja. S trojko Stefana Mijovića so povedli z 49:46. Rogaška je vodstvo obdržala, ga vmes povišala, a Koprčani so še prišli na tri točke zaostanka. Trojka Mihe Vašla in zatem še koš Rashuna Davisa sta bila nato dovolj, da so se veselili gosti- telji. »Odigrali smo naravnost fantastičnih prvih pet minut in povedli z 9:2. Nato smo enostavno nehali igrati, kar je Primorska z lahkoto kaznovala. V tretji četrtini smo dolgo poskušali ujeti priključek, kar nam je uspelo v drugem delu te četrtine, ko smo dohiteli in tudi prehiteli nasprotnika. Do konca tekme smo zadržali vodstvo in po veliki borbenosti zasluženo prišli do zelo pomembne zmage. Čestitam vsem igralcem in hvala zvestemu občinstvu, ki nas je poneslo do zmage,« je z zadovoljstvom dejal domači trener Damjan Novaković. Pri domačih sta bila najboljša Mi-jović s 14 in Vašl s 13 točkami. Rogaška bo v soboto gostovala v Šenčurju. MITJA KNEZ, foto: SHERPA V pričakovanju torkovega spektakla Košarkarice Cinkarne so novo sezono začele na najboljši možen način. Na dosedanjih sedmih tekmah so zabeležile sedem zmag, tri v Jadranski ligi in štiri v državnem prvenstvu. V 4. krogu prve slovenske lige so Celjanke s 65:59 premagale ljubljansko Ježico. Pred tem je zasedba Cinkarne v 3. krogu Jadranske lige slavila v Zagrebu proti Trešnjevki, z 80:56, ko je trener Damir Grgić priložnost za igro ponudil vsem košarkaricam. Proti Ježici je počitek namenil obema ameriškima igralkama, saj so Celjanke včeraj zvečer na Madžarskem odigrale tekmo 1. kroga evropskega pokala. Nasprotnik je bil Szekszard. Celjanke so se v »Evropo« vrnile po enajstih letih. V soboto jih v domačem prvenstvu čaka gostovanje v Slovenskih Konjicah, v torek (18.00) pa že nova evropska tekma. V dvorani Gimnazije Celje - Center bo gostoval češki Nymburk. »Že zdaj vabim vse naše privržence in tudi ostale, da pridejo na pravo poslastico. Evropski pokal je dodaten magnet za vse nas, saj v njem nastopajo same izjemne ekipe. Za nas bo vsaka domača tekma spektakel. Borili se bomo po svojih najboljših močeh in videli, kaj nam bo to prineslo. Vsaka podpora s tribun bo zelo pomembna,« je občinstvo pozval trener Cinkarne Celje Damir Grgić. MITJA KNEZ Trener Robi Ribežl ni uspel predramiti izkušenega moštva, čigar igralci niso več mladostni: Jimmie Hunt ima 36 let, Salih Nuhanović in Ivan Držić po 35 ... Desno stoji Jan Rizman, sin novega trenerja Vladimirja Rizmana. Robija Ribežla zamenjal Vladimir Rizman NEDELJSKO PO CELJSKO — -4.11. NAVIJAJ Z ENO VSTOPNICO - 14,00, NOGOMET NK CELJE Ш MARIBOR ЦЦМА1 17.00, ROKOMET RK CELJE PL HC ZAP0RGZHY Večna WWW.RK-CEL1E.SI Košarkarji Celja imajo po treh krogih v 2. slovenski ligi le eno zmago, doma proti Medvodam. Izgubili so oba obračuna v gosteh, najprej v Podčetrtku, potem presenetljivo v nedeljo v Novem mestu proti Trotom (80:73). Zato je trener Robi Ribežl ponudil odstop, vodstvo kluba na čelu s predsednikom Aleksandrom Kolko ga je sprejelo. Znan je že Ribežlov naslednik. To je Vladimir Rizman, ki je v torek vodil celjsko moštvo na pokalni tekmi v Grosupljem. Njegovi varovanci so zmagali Vladimir Rizman z 78:66. Povratni obračun v dvorani I. osnovne šole Celje bo v torek (18.30). 51-letni Rizman se je rodil v Zagrebu, že dolgo pa živi v Šoštanju, kjer si je ustvaril družino. Štiri leta je bil član prvega moštva zagrebške Cibone, s katero je leta 1986 postal evropski prvak. Igral je tudi za Koper, Elektro, Gradec, Maribor, Hopse, Rudar in Protek. Kot trener je vodil člansko moštvo Slovenj Gradca, Hrastnika, Elektre, Hopsov, Parkljev in slovaškega Komarna. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 3. novembra bo minilo šestnajst let, kar nas je zapustil dragi mož in oče JANEZ JOHAN SALOBIR iz Trobnega Dola (11. 5. 1925 - 3. 11. 2002) Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Marija, hčerka Marija z družino in sin Janko z družino L 150 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka VLADIMIRJA SENTOČNIKA iz Razdelja 15, Nova Cerkev (7. 7. 1936 - 8. 10. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Vojnik za pomoč pri lajšanju bolečin. Najlepša hvala gospodu dekanu Alojzu Vicmanu. Hvala gasilcem, pevcem, Društvu upokojencev Vojnik in pogrebni službi Raj. Žalujoči: vsi njegovi 1731 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in stric VINCENC SAFRAN iz Petrovč Od njega smo se poslovili v družinskem krogu v torek, 23. oktobra 2018, na pokopališču v Žalcu. Hvala vsem za vsa izražena sožalja. Vinko, počivaj v miru in naj ti bo zemljica lahka ... Žalujoča družina STROJI PRODAM VITLO Krpan, 4 tone, malo rabljeno, trav niško brano in cepilec za drva, 10 t, Snapogo»orazaminjtoiB 1.! prodam. Telefon 051 624-250. 1713 ДГШШ astrologinja 0906430 PLATO, traktorski, 2 x 1,20 m, hidravlični, nov, prodam. Telefon 041 807-853. 1733 STANOVANJE ,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRODAM ODDAM PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m2, zelo ugodno prodamo. Možna menjava. Telefon 041 807-060. 1711 ZAZIDLJIVO parcelo, veliko približno 700 m2, voda in elektrika v bližini, Šentjanž nad Štorami, prodam. Telefon (03) 810-3163. p www.nt-rc.si KONJSKO, Vojnik. Prodam 2 h gozda in 1 h travnika. Telefon 041 725-092. 1758 CELJE, Vodnikova ulica. Prodam lokal, 58 m2, možna predelava v stanovanje. Telefon 041 725-092. 1758 ODDAM AS Kačjek Luče daje v najem del parcele 417/2 k. o. 927 Podveža, približno 2.000 m2 površine (za deponiranje peska, rečnega materiala in podobno), ob državni cesti Luče-Solčava, za obdobje najmanj treh let. Kontaktna oseba: Jože Breznik, telefon 041 482190; mail: jozko.breznik@gmail.com. PRODAM PRODAM POPOLNOMA opremljeno dvoinpolsobno stanovanje, 75 m2, v centru Celja, oddam. Telefon 040 792-209. 1736 ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, še delujočo, ugodno prodam. Telefon 051 301-578. 1727 OTROŠKO sobo modre barve, zelo lepo ohranjeno, komplet, prodam za 100 EUR. Telefon 041 537-050. 1755 ZOFO kavč, dobro ohranjen, raztegljiv, star dve leti, prodam za 50 EUR. Podarim trosed, usnjen kavč. Telefon 059 019-778. 1762 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon 041 996-166. 1613 PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 1624 V SOBOTO, 27. oktobra, bomo na kmetiji Andrinek na Ponikvi pri Grobelnem prodajali kokoši nesnice iz proste reje, stare leto in pol. Telefon 040 855-080. 1763 TELIČKO ciko, staro 18 mesecev, prodam. Telefon 070 882-415. 1728 PRAŠIČE, težke od 70 do 80 kg, mesne pasme, prodam. Telefon 031 544-653. Š 52 KRAVO ls, staro 5 let, »prepuščeno« (7 tednov) in telico ls, staro 10 mesecev, prodam. Telefon 031 640-437. 1743 n ШЖЧШЈНМ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUČARSKA &OLA informacije 041 610 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo CELJSKA \(Ф-€4> izposoja kolesa SLADA SOV5KO PODJETJE, d. o o. PROTEUS ortopedski pripomočki INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. 7B CPtikk Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta VLADIMIRJA BOBNARJA iz Šentjurja (10. 2. 1941 - 28. 9. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vso pomoč in izraze sožalja. Vsi njegovi: žena Martina, sinova Tadej in Aleš z družinama 1752 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi in med nami si. V SPOMIN 23. oktobra je minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi MARJAN TURNSEK iz Lokrovca (12. 9. 1956 - 23. 10. 2017) Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi TELIČKE, stare od 2 do 7 tednov, po izbiri, in prašiče različnih tež, prodam. Telefon 041 996-166. 1745 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p DVA bikca simentalca, stara dva meseca, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145. 1748 PRODAM ŠTIRI prašiče, težke 200 kg in 500 kg namočenih sliv, prodam, tudi menjam za govedo. Telefon 041 902-220. 1750 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Cena 350 EUR. Telefon 070 267-032. 1757 TELICO pasme limuzin, staro 19 mesecev, težko 500 kg, prodam. Telefon 041 528-985. 1754 ZAJCE različnih starosti, možen tudi zakol in dostava, ugodno prodam. Telefon 041 980-188. L 155 PRODAM KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p Kot ljubezen, ki objema, je tvoje življenje bilo. Zdaj bolečina srce nam odeva, vsi pogrešamo te močno. V SPOMIN KATJI KOZOVINC (27. 8. 1981 - 24. 10. 2014) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in na njenem preranem grobu prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo. BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 250 kg, kupim. Telefon 031 832-520. 1710 FIŽOL češnjevec prodam. Telefon 070 808560. 1738 OREHOVA jedrca, letošnja, suha, prodamo. Telefon 041 265-492. 1744 KRMNI krompir prodam. Telefon 041 663137. 1746 OSTALO Skupaj smo spoznavali, kako čudovito je lahko življenje, kako lepe so preproste stvari in da je bistvenega pomena to, kako v življenju ravnaš z drugimi ljudmi. ZAHVALA V 87. letu se je poslovil dragi ata, stari ata, tast, brat, svak in stric IVAN FAJDIGA iz Lažiš, Dobje pri Planini (20. 8. 1932 - 13. 10. 2018) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočutje in podporo, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč, zlasti Sindikatu Energetike Železarne Štore. Posebna zahvala gre vodstvu Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Šentjur in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ki sta nam kot delodajalca omogočila, da smo ga zadnje tedne lahko imeli v domači oskrbi. Zahvala gre tudi kolektivu Doma starejših Šentjur za skrb in nego v času bivanja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Čandru za besede slovesa, pevcem Mešanega pevskega zbora sv. Jakob za odpete pesmi, gospodu Šustru za instrumentalno slovo ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi MLADE nesnice, rjave, črne lahke in težke, bele leghorn prodajamo vsak delovnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Prodajamo tudi lastno perutninsko krmo in dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-1446. p TEHTNICO Libela, 300 kg, domačo, naravno sušeno koruzo, letnik 2017 in obiralec koruze Sip Tornado 40, malo rabljen, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 261-676. 1741 DOMAČE pecivo prodamo. Telefon 041 642-813, Savinjska dolina. p 1,5 t krmne koruze, samonakladalko sena Sip in dvoosno kovinsko prikolico prodam. Telefon 041 759-704. 1749 PASJO hišico, večjo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 801-960.1756 TRAKTORSKE gume za traktor Tomo Vin-kovič, 7,50-16, prodam. Telefon 031 277-740 1761 KRAVO, brejo 8 mesecev in odjemalec si-laže prodam. Telefon (03) 5772-385, 040 122-910. 1760 SOD, 1.500 l, prodam. Telefon 031 426679. L 154 ZIMSKE gume s platišči, velikost 165-7013, skoraj nove, prodam. Telefon 031 837-492. 1766 OLJNO peč z gorilcem, 25.000 kalorij, prodam za simbolično ceno 50 EUR. Telefon 031 667-490, po 19. uri. 1765 49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice D0mžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko družbo. Telefon 031 207-203. p ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje stanovanj, hiš in ostalo. Telefon 070 375-774. 1740 Zenitne ponudbe za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si IŠČEM žensko, starejšo, preprosto, za jesensko skupno življenje. Telefon 031 277-740. 1734 UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje, ker mu je hudo biti sam. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 5824-611, 030 252-407. 1751 »Kogar ljubiš, ne umre, le daleč je.« ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in babice MARIJE CEPLAK iz Srževice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornici, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott za spoštljivo opravljeno delo in prijaznost. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Martin, hči Simona z družino in ostalo sorodstvo Skromno, tiho si živel, za nas si delal, skrbel. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Poslovili smo se od dobrega in skrbnega moža, očeta, dedija, brata in strica IGNACA NOVAKA rojenega v Šentjungertu v Šmartnem v Rožni dolini, bival je v Rečici ob Paki 52 (16. 5. 1941 - 14. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, ter osebju bolnišnice Topolšica za skrbno nego v času njegove bolezni. Hvala tudi vsem za topel in iskren stisk roke ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govorniku Jožetu Aristovniku, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke, gospodoma župnikoma Ivanu Napretu in Srečku Reharju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Tišina ter vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi ANGLEŠČINA - strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook: Amm-trade Angleščina. n IŠČEMO zanesljivo osebo za pomoč na domu starejši osebi v času od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure. Telefon 031 326-185. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1747 IŠČEM žensko, staro do 50 let, za čiščenje manjšega stanovanja in dvakrat tedensko pomoč pri negi (v popoldanskem času, začasno ali za daljši čas). Zaželeno je, da je poštena, vestna, da zna opravljati delo in da ima svoj prevoz. Cena in ostalo po dogovoru. Sem upokojenka, imam prijatelja, ki mi pomaga. Telefon 040 773-929. 1753 www.nt-rc.si Poroke Šentjur Poročila sta se: Eva KNU-PLEŽ iz Miklavža na Dravskem polju in Luka GRUDEN iz Ljubljane. Velenje Poročili so se: Cirila DE-LOPST in Janez MIKLAVŽI-NA, oba iz Velenja, Merisa MUSEJINOVIĆ iz Velenja in Semir DELIĆ iz Šoštanja. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno 2 iMMQj! Smrti Celje Umrli so: Franc ZABU-KOVNIK iz Klanca, 61 let, Marjan DEČMAN iz Celja, 69 let, Marta RIBIČ iz Prebolda, 84 let, Leopoldina BRI-NOVC iz Začreta, 84 let, Ana ROMIH iz Vrh, 80 let, Milan PROŠIĆ iz Velenja, 67 let, Branko GOBEC iz Bukovžla-ka, 68 let, Štefanija POLAK iz Celja, 79 let, Marija JUHART s Polzele, 94 let, Ljudmila LEŠER z Lopate pri Celju, 81 let, Martin PODBREZNIK iz Rimskih Toplic, 89 let, Ivana TURNŠEK iz Zgornjih Gorč pri Braslovčah, 88 let, Martin LIPOVŠEK z Lopate pri Celju, 87 let, Štefanija GROBEL-NIK iz Klanca, 78 let, Anton ERMENC iz Tajne pri Gornjem Gradu, 56 let, Magda HADŽISALIHOVIĆ iz Celja, 87 let, Milan DOJER iz Škofje vasi, 86 let, Silva VRANC iz Vojnika, 71 let. Šentjur Umrla sta: Mihael VIDO-VIČ iz Zadobrove, 84 let, Ivan FAJDIGA iz Lažiš, 86 let. Žalec Umrli so: Blagojče DAVIT-KOV iz Žalca, 56 let, Franc VEBER iz Celja, 70 let, Marjana PETEK iz Jeronima, 75 let. Laško Umrl je: Edvard SELIČ iz Laškega, 70 let. Velenje Umrla je: Marija TRAP iz Skorna pri Šoštanju, 83 let. p p 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 25. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 26. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CALVIN HARRIS & SAM SMITH - PROMISES (6) 2. ZAYN FEAT. TIMBALAND - TOO MUCH (5) 3. LANA DEL REY - MARINERS APARTMENT COMPLEX (4) 4. THE CHAINSMOKERS FEAT. KELSEA BALLERINI - THIS FEELING (2) 5. ROBIN SCHULZ & PISO 21 - OH CHILD (4) 6. MUMFORD & SONS - GUIDING LIGHT (3) 7. PANIC! AT THE DISCO - HIGH HOPES (1) 8. LENNON STELLA - BAD (2) 9. TOM GRENNAN - FOUND WHAT I'VE BEEN LOOKING FOR(3) 10. MARSHMELLO FT. BASTILLE - HAPPIER (1) DOMAČA LESTVICA 1. NUDE - KAKŠEN DAN (5) 2. ZALA KRALJ & GAŠPER ŠANTL - S TEBOI (3) 3. JAN PLESTENJAK - POVEJ MI, KAJ BI RADA (5) 4. SIDDHARTA - A.M.L.P. (7) 5. KEVIN KORADIN - VISOKO (4) 6. MANOUCHE - MOJE MIŠKE (2) 7. EVA BOTO - TVOJA (2) 8. NIPKE - INA (1) 9. CHALLE SALLE - LEGENDA (1) 10. TADEJA MOLAN - POLJE LJUBEZNI (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LADY GAGA & BRADLEY COOPER - SHALLOW RITA ORA - LET YOU LOVE ME PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PERPETUUM JAZZILE & VLADO KRESLIN - OD VIŠINE SE ZVRTI NEW GAME OVER - LE ENKRAT SE ZIVI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 27. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 28. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 29. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 30. oktober Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 31. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Hinko Krček s prijatelji: Jaz pa pojdem v Slovenijo 2. Mladika: Kakor rosa 3. Murni: Grabljica 4. Štrk: Praznujmo skupaj 5. Šaljivci: Dekle s planin novi tednik 90 i,6 95,1 95,9 100,3 rad io celje VPoglej, tole je Maja, ona je odvetnica. To je Denis, on je zdravnik.<« Takrat se zasliši glas iz razreda: »To je učiteljica, ona je mrtva.« Praznina Učiteljica razlaga, kako kroži kri po telesu, in vpraša učence: »Če stojim na glavi, se kri zlije vanjo in postanem rdeča. Zakaj se to ne zgodi, kadar stojim na nogah?« Eden od učencev odgovori: »Ker niso prazne.« Poročen Kako veš, ali je moški, ki sedi na klopi v parku, poročen? Poročen takoj dvigne noge, ko pride smetar z metlo. Igra Žena mi je predlagala, da se igrava zdravnika. Zdaj že nekaj ur čaka na hodniku. Pasja »Halo, dober dan! Je tam društvo proti mučenju živali?« »Da, izvolite.« »Poštar že eno uro zmerja mojega psa, medtem ko sedi na drevesu.« KLAVSTROFOBIJA JE STRAH PRED ZAPRTIM PROSTOROM, npr.greš v gostilno in te je strah, daje zaprta. ■i Treba je imeti uravno teženo dieto! L, y., 4 /r\ Oven Ptič Ш Pes ar j: Konj Popoln butec Venera vam bo v naslednjem obdobju prinesla velike spremembe tako na ljubezenskem kot tudi na finančnem področju. Težave bodo v tem obdobju še očitne, zato jih odpravite. Retrogradna Venera zahteva od vas, da postavite zadeve na čustvenem področju na svoje pravo mesto. Zaradi bivanja vašega vladarja v vodnarju boste zlahka ločevali čustva in razum, kar vam bo prišlo še zelo prav. 3\k Dvojčka Rak Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Tehtni ca Končno boste naredili tisto, za kar si že nekaj časa prizadevate. Nikar se ne obremenjujte z drugimi ljudmi. Deležni boste kar nekaj zavisti. V tem obdobju boste zaradi vpliva Venere trmoglavi in nepopustljivim, še posebej kar zadeva odnose. Ugotavljali boste, kam vas vodi pot, na kaj morate biti pozorni, uravnavali boste čustveno in razumsko plat življenja. Kritični boste do sebe in tudi do drugih. škorpijon Dogajale se vam bodo presenetljive zadeve, ob njih boste sproščeni in veseli. Kar nekaj skrbi povzročate ljudem okoli sebe zaradi svojeglavega obnašanja in nenadnih odločitev. Dokazali ste, da imate svoj jaz, svoj prav. Vaša vladarica je v retrogradnem gibanju, zato je nujno, da naredite inventuro na čustvenem in finančnem področju. Na pot se vam lahko postavljajo ovire, vendar boste sprejeli nekaj dobrih odločitev. Ob sreči, ki jo doživljate, se bo tudi za vas čas za trenutek ustavil. Napredovanje boste v naslednjem obdobju doživeli na vseh področjih, zato le naredite načrte, kje boste začeli delati spremembe. Retrogradna Venera tudi pri vas dela preobrate, včasih ne veste, kje se vas glava drži, v naslednjem trenutku pa bi potegnili črto in vse začeli na novo. Vsekakor do 16. novembra o ničemer ne odločajte. Življenje se vam bo spet prikupilo. Še posebej zaradi delovanja planetov v vašem znamenju boste srečni. Dokazati boste morali, da se znate v nenavadnih okoliščinah dobro znajti, in vzeli boste zadeve v svoje roke. Na čustvenem področju velja previdnost. Osredotočiti se morate na odnose, ki so vezani na preteklost. Ničesar ne začenjajte na novo. Na finančnem področju se vam obeta pozitivna sprememba. Strelec Z zadovoljstvom boste ugotavljali, da ste še vedno privlačni za nasprotni spol. Vendar se boste zavedali tudi tega, da zunanjost ni vse, da tudi ljubezen ni dovolj, pomembno je še veliko drugih dejavnikov. Delali boste inventuro in ugotavljali, kam usmeriti svojo čustveno energijo. Svojo puščico boste usmerili v čisto določen cilj in z zadovoljstvom ugotavljali, da se zadeve izboljšujejo. Dobil boste vesti iz tujine. Vaša energija bo nestabilna, mimogrede lahko naredite kakšno usodno napako. Predvsem bodo v ospredju odnosi. Svetujemo vam veliko previdnost, kajti Venera deluje zaviralno za vaše znamenje, na pot vam postavlja ovire, vas sooča s čustvi in z željo, da bi uredili vse zmešnjave in spore, ki so se nakopičili v zadnjem obdobju. Vpliv preteklosti bo močneje izpostavljen. Preučiti morate, kje lahko popravljate napake. Kozorog Zapleti v vašem življenju bodo kar veliki, zato morate uporabiti svojo prirojeno intuicijo. Retrogradna Venera vam je prinesla željo po svobodnem in nenavadnem izražanju čustev. Zavedali se boste vseh omejitev, kljub temu da bi radi ubežali nekam daleč stran. Strah vas bo izgube, zato se boste prilagodili zadevam v partnerstvu. Svoja čustva boste morali bolj intenzivno izražati, drugače lahko zadeve gredo v napačno smer. Prihaja čas, ko boste morali narediti načrte, kako naprej, Na poslovnem področju se vam kažejo večji uspehi, vendar se boste morali krepko truditi za njih. Na zasebnem področju bodo močno izpostavljeni odnosi, lahko se vam zgodi, da boste utrpeli kakšno izgubo. Čustva do določene osebe bodo močna ne glede na to, kaj ste v preteklosti dorekli. Retrogradna Venera vam lahko nekoga vzame, vam pa lahko prinese varnost. Vodnar Nestabilno stanje, v katerega ste zapadli, je posledica napornih dni, ki so za vami. Priporočamo vam, da se dobro odpočijete in šele potem uresničite vse svoje načrte. Na partnerskem področju se vam kažejo določene omejitve, ki so vezane na preteklost, zato dobro preučite, da ne boste rinili z glavo skozi zid tam, kjer je najbolj debel. Včasih je dobro, če se prepustite toku dogodkov. Ribi Merkur v znamenju škorpijona bo močneje deloval na vas, zato bosta vaša očarljivost in privlačnost na višku. Izkoristite te pozitivne vplive za izboljšanje komunikacije na ljubezenskem področju. K temu lahko pripomore tudi vpliv retrogradne Venere, ki je zelo močan in vrača preteklost. Dobro morate preučiti, kakšne poteze bi bile odlične, da razrešite spore ali težavne odnose. Ob sreči, ki ste jo doživeli, boste še kar sanjali z odprtimi očmi. Napredovanje boste dosegli na različnih področjih, vendar morate ob tem stati trdno z obema nogama na tleh. Vpliv retrogradne Venere vam lahko ponagaja, še posebej če se odločate za novo partnersko zvezo. Počakati morate do zadnje tretjine meseca, ko bo ta vpliv minil. Na poti so novice glede financ. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 SUDOKU 332 Nagradna križanka JAZONOVI POMORŠČAKI Spij! Potrebuješ proteine. Vsi smo tako ali drugače morali zaradi kariere žrtvovati... RIŽAM E VN,ETJE a OBUŠESNE PREPREKA U0AH E SLINAVKE PRISTRAŠ MONARHIZ-MA PODOLGOVAT ZAPRT SVET Z VRTAČASTIM DNOM SRBSKI IGRALEC ALEKSIĆ ZAZNAMOVANJE SAMEGA SEBE KONEC ZAČASNA ZGODOVIN- POLOTOKA UPORABA SKA UTRDBA-;- EGIPČANSKI ČESA V TEKSASU BOG SONCA KRALJEVO POKRIVALO EMILIANO ZAPATA In ves ta čas mi Danica ni razkrila svojih ... ZGORNJI ZAKLJUČNI DEL OLTARJA ROGOZNA SLAMA PROSTOR ZA POKOP KRAJ PRI KRANJU SLOVENSKA PESNICA ŠKERL ZONA ZAJETA OSEBA S STRANI TERORISTOV RUDAR (POG.) KRAJŠA RAZPRAVA DANIEL LAGKHNER JE AVSTRIJSKI PEVEC JÜRGENS GORA NAD SEVNICO FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC AMERIŠKA PISATELJICA ROBERTS SKUPNOST UČENCEV JAPONSKI REŽISER KUROSAWA NEKD. POLJ KONJENIK VRTINČAST SEVERNOAMERIŠKI VIHAR SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE MAMILO, POŽIVILO SLOVENSKI PESNIK GRUDEN KNJIŽEVNIK KOVIČ STARORIMSKI POZDRAV AMERIŠKI IGRALEC (KEVIN) IZDELOVALEC KOS SLOVENSKI REŽISER (BORIS) NEMŠKI IZUMITELJ (RUDOLF) ZNIŽANI TON E ZAČETEK AZBUKE TROPSKI PLAZILEC V STRUGI TEKOČA VODA ZIDNA OBLOGA PREBIVALCI LATVIJE GRUŠČ AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA 19 KARTE ZA NAPOVED. USODE ITALIJAN (SLABŠ.) DOBA DEL TELESA Z DOLOČENO FUNKCIJO NEKDANJI Povsod MINISTER z vami ZAŠOLSTVO (MILAN) MEŠANICA RAZLIČNIH SNOVI JAPONSKO MESTO SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH JEZERO V IVAN TAVČAR 18 IVO SVETINA NEMŠKA VOHUNKA HARI PESNIK VIPOTNIK SL. TV-VODITELJICA (NUŠA) BENEŠKO KOPALIŠČE DRAGO PERKO PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE 12 SEVERNI AMERIKI ANICA ČERNEJ SPREJETA, PODPISANA MENICA SLOVENSKI GLASBENIK KLINAR 20 PRIVLAČNOST JANEZ DRNOVŠEK ŠPORTNI NAPITEK LISA HARTMAN ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ RAFKO IRGOLIČ IGRALKA IN PESNICA KAČIČ TRNEK Z ENO OSTJO POLETNO OBUVALO 14 ANGLEŠKI DOLOČNI ČLEN NAJSTAREJŠI GRŠKI ZGODOVINAR ZVEZNA DRŽAVA V ZDA novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: mesečna karta za 8 obiskov Top-fita Vedm г (ллтој / karta za enkratni obisk Top-fita 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 9 5 8 4 7 6 1 3 1 4 7 5 6 9 1 7 3 1 9 8 5 9 2 6 1 SUDOKU 23 4 6 2 3 2 8 6 6 1 7 5 8 9 7 5 3 5 3 2 7 8 1 4 6 9 3 REŠITEV SUDOKU 331 REŠITEV SUDOKU 22 2 4 1 6 3 7 8 9 5 7 9 3 8 1 5 2 4 6 8 5 6 4 2 9 3 7 1 5 1 7 9 4 3 6 8 2 6 2 8 7 5 1 9 3 4 9 3 4 2 6 8 1 5 7 1 6 5 3 9 4 7 2 8 3 7 2 5 8 6 4 1 9 4 8 9 1 7 2 5 6 3 7 8 3 2 1 9 6 5 4 2 4 6 3 5 7 8 1 9 1 9 5 8 6 4 7 2 3 8 6 7 5 9 2 4 3 1 3 1 9 4 8 6 2 7 5 5 2 4 7 3 1 9 6 8 4 3 2 1 7 8 5 9 6 9 7 1 6 4 5 3 8 2 6 5 8 9 2 3 1 4 7 Nagrade podeljuje TOP-FIT, center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje. TOPFIT center za zdravje in rekreacijo Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. oktobra. Geslo iz številke 42: Naročniki gredo na izlet. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Ana Mastnak iz Laškega. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Jože Žlaus iz Vojnika. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Hubert Mra-vljak iz Velenja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. www.trik.si 17 9 OBER 15 2 3 16 4 PRITISK 11 10 5 8 6 7 13 48 RUMENA STRAN Del ekipe celjskih članic lions kluba: z leve so Bojana Mazil Šolinc, Sonja Punčuh, Daša Gregorin Štifter, Greta Jenček in Cvetka Jurak (predsednica LK Celje Mozaik). Dobrodelnost z dežniki Letošnji dobrodelni Festival dežnikov v Celju so že četrtič uspešno izvedle članice Lions kluba Celje Mozaik. Dežnike so poslikali slikarji in likovni ustvarjalci iz Celja in okolice. Obiskovalci so lahko dežnike odnesli domov v zameno za prostovoljni prispevek. Klub je z donacijami lokalov v mestu in s prispevki obiskovalcev zbral 3.400 evrov, ki bodo namenjeni družinam, ki živijo v stiski. V okviru festivala so obiskovalci lahko občudovali tudi plesne točke celjskega Plesnega teatra Igen in zanimive orientalske plesne skupine Sayyidah. Foto: GrupA Potresno stresno Osrednji štab nedavne vaje služb civilne zaščite sta si v Velenju, v družbi vodje vaje Janeza Melanška (desno), ogledala nekdanja obrambna ministrica Andreja Katič in velenjski župan Bojan Kontič. Katičeva gotovo ve, kako stresno je lahko, ko se zatresejo tla pod nogami. Ko so sunki političnega potresa minili, se je Velenjčanka z obrambnega preselila na pravosodno ministrstvo. Župan Kontič pa bo trdnost svojega stolčka preveril kaj kmalu. Foto: SHERPA Skupinska slika z gospo Jubilejev celjske glasbene šole letos kar ne zmanjka. Po obeležitvi 110-letnice javnega glasbenega šolstva in jubilejev nekaterih orkestrov šole je pred dnevi proslavila še četrt stoletja, odkar se je v Celju mogoče glasbeno izobraževati tudi na srednješolski ravni. Nekaj let manj šteje izvajanje programa umetniške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju, pri čemer šoli tesno sodelujeta, zato na slovesnosti nista manjkala niti nekdanja niti sedanja ravnatelja obeh šol. Vid Mareen (drugi z desne) in Jože Zupančič (desno) sta postavljala temelje omenjenega izobraževanja, Simon Mlakar (levo) in Anton Šepetave nadaljujeta njuno delo. Ob Mlakarju je njegova žena Katarina, ki je tudi glasbeno izobražena, a jo je poklicna pot odpeljala v druge vode. Foto: SHERPA Športne lepotice Med dvanajst »športnih« lepotic, ki jih ne odlikuje zgolj privlačnost, temveč tudi izoblikovano telo, sta se uvrstili tudi dve dekleti iz naše regije. Za prestižen naslov mis športa 2018 se potegujeta devetnajstletni Konjičanka Sara Vrečko (levo) in Šmarčanka Kristina Zvonar. Vrečkova igra odbojko in redno obiskuje fitnes, Zvonarjeva že več kot deset let »guli« plesni parket, saj se ukvarja s standardnimi in z latinskoameriškimi plesi. Ali bo katera od njiju tudi osvojila lepotno-športni naziv, bo znano 2. decembra, ko bo strokovna komisija razglasila zmagovalko. Takrat bo med drugim tudi znano, iz katerega kraja v naši regiji prihajajo najlepše športnice. Foto: Miss športa 2018 Zadnji uspeh celjskega športa so pozdravili tudi legendarni košarkarski trener Mile Čepin, olimpijka v teku na smučeh Amalija Belaj Arbeiter (sedi desno od njega), najuspešnejši slovenski rokometni trener Tone Tiselj in drugi. Starejši Celjani so jim navdušeno zaploskali, nekateri mlajši pa so jih pravzaprav videli prvič. Meso, a tudi gobe za olimpionika V zadnji vrsti sta sprejem za svojega sina Lana Tominea na Špici spremljala njegova starša. Mikrofon je kljub temu prišel tudi do mame Tatjane (na sliki): »Katero jed sem mu morala najprej pripraviti? Polnjeno vešalico!« Kasneje je dodala, da njen vrhunski športnik obožuje meso, predvsem goveje in piščančje zrezke, ki si jih zna tudi sam pripraviti. Potem je do besede prišel Tone Hočevar Tonko, kajakaški olimpijec iz leta 1972. »Pred časom sem Lanu povedal, da zelo rad nabiram gobe. A veste, kaj je odvrnil? >Se priporočam<. To je rekel,« je ob vsesplošnem smehu Hočevar izročil mladinskemu olimpijskemu prvaku Lanu škatlo, zvrhano krasnih jurčkov. Dušan Konda je vse prisotne pogostil s hrano in pijačo, in ko so zadnji zapuščali Špico, povedal, da bo naslednji dan praznoval rojstni dan ... Foto: SHERPA