165
Spominek na zagrebškem pokopališči
Na pokopalBči sv. JArija v Zagrebu stoji na lerej straui takdj pri vhmln na pokopališče uadgrobni spomiuek, katerega vam nazoča siika prav natančno kaže.
Vsacegs leta na vernih duš dan pOje rodoljubiva niladina nekoliio ia-Jostsih pesen na t«m grobn, ki je Jepo naiilen z renei in razsfetJjen, kakor malo kateri drag grob, z mnogobrojnimi lučicaaii.
Ako vpražaš, kdo počira r tem grobn, sliSal boš, da so » njem: ne~ dollne žrtTe 1846. leta.
Na jednej stniiii omenjenega spomiaka so vrezana imena dotienih ne-srečnežer, ki je tudi mi tukaj podamo. Ti so: Bonfiko Ljndevit, Ce-liniii Ivan, Fikit Jankc, Gvoztlanovič Ilija, Koščec Ivan, Ko-vaeii! Aleksander. Popiin Pavel, Beške Franjo, Štajdaber Dra-gntin, SeljanlTao, Sntaj iTan, TvrsaFavel, ValentekovičFrasjo,
To je tse, kar dandanes v razgOToru s kacim Slovekom o tem grol>u zvždeti moreS; & temu se ne smeš čuditi, ier je od 1845. lefca do današnjegi dne preteklo nii preko 31 let, ter se ne najde več tako lehko kak človek, kateremu bi bila ta slvar on&ko znana. k&kor se je dogodila. Zatorej mislitn, da ne bode odvc8, ako vam ob kratkem nekoliko povem a hrvatske zgodovinf) o tem žalostnein dogodku.
Hrvatska dežela je aii muogo prestala, najvei5, kakor je znano, t krv&Tiii bojih 8 Turki; a pozneje se jnj je bilo bojevati tudi z drugimi, žalibog s ao^
m
sedniini narodi, da si obrani svojo saoiostojiiost. Hrvatsk& deiela spada užL od 11. etoletja h kroui sv. Stepana, t«r je z Magjari mnogo in msogo let zajedDO živels. Ali ohoiim Magjaroui se je zazdčlo, da vpeljejo svoj jezik v hiratake nradaije in šole. ter da postane hrvatska kraljeTioa popolnoma odvisna od njihove npra?e. Tako je hrratskej samostojnosti pretila veliia nevaraofit. To je dalo povuJ k sovraš-tvu jednega naroda do druzega, in tako je prislo med Hrvati in Magjari nže 1842. leta do prvega razpdra. Bazpor in sovraštvo se je bolj va bolj širilo in vneli so se hudi prepiri. Bilo je 1845. leta 29. jalija ob Casa občinskih volitev, da je sonraštTo do vrha prikipelo. Na trgn s». Marka je cDrkomi kri tekla. V tem krvavem boji je padlo do 16 rodoljuboih mladeničeT, ki so žalostno smrt storili.
Čez deset let po tej žalostnej dogodbi, bilo je to 1855. leta, zbrali so sc nekateri hnatski rodoljubi ter so sklenili, da se nabirajo dobroToIjni donesB za 8pomin6k, ki l.ii se postavil na grob ouib rodoljubnih mladeaičev, ki so svoje življeDJe žriovalj, da se ohr&oi narodnost hrvatska.
To se je tadi zgodilo in spominek ns pokopališči sv. Jlirija v Zagrebn opominja nas šo dandanes na 6ne ze!6 žalostnc dogodke.