LJUBLJANSKI ČASNIK.
M 24.
F petih 21. Hodnika
18SO.
Povabilo na nai-očlio.
Z mescam julijam se začne nova naročba na „Ljubljanski Casniku, ki izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri zalozniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so na-ročivni denarji (PranumerationsgelderJ v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Politiške naznanila*
Sužna, ali svobodna cerkev?
(Konec.)
V	vstavni deržavi sinejo zlasti le zavračivne (repressive) naredbe biti, placet pa je pred-vračivna naredba, tedaj vstavniniu duhu na-sprot. Popolnama cenzura je.
V	Anglii, Hollandii in Belgii ni nikakoršnih predvračivnih naredb zoper cerkev, in te der zave, obljubimo, de so deržavniško dobro tako izlikane, kakor Avstrija.
Večkrat se sliši ugovor: Papež je tuj po glavar; kako zamorejo ukazi taciga poglavarja veljati brez vladarjeviga privoljenja? Na to je odgovor: Papež katoliku ni tuj poglavar, ker papež je v cerkvi vkoreninjen. Sleherna verska družba razsojuje po svojih lastnih danili (pozitivnih) predpisih; po katolškim nauku pa je papež poglavar cerkve, in 2. §. vstave od 1. sušca pravi, de je cerkev v svojivravnavi itd. le splošnim deržavnim postavam podver--žena. Napoleon pravi: Papež je nepristransk (unparteiisch), ker je samostojin poglavar, placetam postane deržavna vlada nar vikši cerkveno vladarstvo, in to je s katoličanstvam v nasprotju, de nič bolj ne.
Kaj pa — pravijo placetovi prijatli — ko bi kako breve zoperpostavne djanja obsegalo? Bo po tem škof tudi pokorin? Kdo bo po tem oznanilo breveta zabranil, ako ne boplaceta? Odgovorimo: Breve ne izgovarja zoperstavnih djanj; ako bi tadaj prišlo breve, ktero bizo perstavne djanja obsegalo, škof ne bo poslu-liin; ako pa sluša, ga bo deržavna oblast straliovala.
Opušenje placela je s tem bolj natorna reč ker se škofje z Rimam le v duhovnih rečeh dogovarjajo, in svoje lastne ukazila vladi ogled podati morajo.
Ako si smejo evangeliški superintendenti in Izraelski rabinji med seboj brez placeta dopi sovati, kaj bi škofje z Rimam ne? Placet je znamnje nezaupnosti do papeža in do lastnih škofov. —
Debel kamen spotikljeja mnogoterim so cerkvene kazni, kije cerkve zopet pripušeno jih rabiti. Blede se od pobiranja spovednih listkov vsako četert leta, besedva se od stanja na cerkvenih vratih v pokorivni obleki in več taciga. Vse to zgine, ako se ta reč bolj premisli.
Visoki sklep naravnost pravi: „de cerkvene kazni nikakoršniga vtoka v deržavljanske pravice nimajo". Iz tega izhaja, de se zamorejo le duhovne kazni rabiti, in take so: Odrečenje sv. zakramentov, duhovnih blagoslovil in moli tev, odločen je iz cerkvene občine. Teh kazin pa ne naklada slehern duhoven po svoji volji, ampak zmiram ») le škof, v čigar okrog to
Manjši cerkvene kazni, kakor odrečenje zakramentov, zakonskiga blagoslova, cerkveniga
zadeva. Pravica kaznovati je v natori sleherne družbe, ako vsaka družba ima pravico, tega odvreči, se ne da zumeti, po kaj bi cerkev ne imela te pravice.
Napčne rabe kazenske oblasti se je komaj jati, ker, kakor je že rečeno, velike cerkvene cazni se nakladajo le od škofov in le v posebno vclicih prigodkih. Očitne cerkvene pokorila so od li. stoletja jenjale; in v Belgii ni bila v dvajsetih letih, kar je cerkev svo-jodna, nobena cerkvena kazin naložena. Po-slednjič, cerkev nima kar nobenih silivnih pripomočkov, ako bi tadaj hotla kak sklep s silo dopolniti, bi mogla deželsko oblast na pomoč poklicati, ravno tisto oblast tedaj, ki nasprotniki hočejo, de naj bi ji bilo nadzorništvo čez cerkev izročeno. — Dcželska oblast se zamore od cerkve le za take osebe v pomoč vzeti, ktere cerkvenih služb niso dopolnovale kakor so dolžnost na se vzele, in so toraj od cerkvene oblasti obsojene. Deržavno zorništvo (Aufsicht) spozna cela katolška cerkev in nihče ne bo ugovarjal, ako se presegljeji zavernejo. Naj boljši zagotovilo je poslednjič svobodno tiskarstvo, od kteriga bo precej govorjenje.
Ugovarja se: po novi naredbi je nižji duhovstvo brez hrambe škofovski samovolji dano. — To pač ni tako; zakaj škofje so navezani na škofijske snide Cdiecezanske synode) pro-vincijalske zbore, na kanoniško pravico in ti-skarnico. Kdo zamore svobodni tiskarni perstati ? Bo li molčala, ako se presegljeji pokazujejo? Obljubimo, de ne. Svoboda tiska je hramba po nedolžnim zaleraniga
Poprašati pa moramo : Kdo je pa škofa in nižji duhovstvo zoper deržavno oblast branil? Ni li deržavna oblast večkrat zlo nevrednih duhovnov poviševala in branila? Kdo je slaboslovesniga profesorja Fusterja v službo djal? mar svobodna cerkev? Ponikakim! ampak deržava.
Verh tega nižji duhovstvo ne sme sovladati ampak podložno biti, in v to mora biti nava jeno. Le dvoje orožje imamo zoper punt. pričijočnosti vojašino, v prihodnosti cerkev, obe pa morate biti izvajeni (disciplinirani) sicer ni zmage pričakovati
V
pokopa, zamorejo tudi posamezni duhovni sieer nakladati, pa ne lastnovoljno, ampak po cerkve nih postavah. (Vr. Vlksfrd.-a.) Vzorništvo bi se moglo reči: Deržavn vzorništvo (pogled) v očitne cerkvene za deve, kakor je cerkev tudi po osnovnih pravi cah §. 2 s svojimi udi, ko deržavljani, in v svo jih očitnih zadevah „kakor vsaka druga družba splošnim deržavljanskim postavam podveržena" Toraj cesarski razpisi od 18. m. travna od ško fov le ravnočasno soobčenje njih ukazil terjajo ne pa njih predloga pred razglašenjem kakor de bi se presojevali. (Vr. Volksfrd.-a).
**) To je njen namen; pa dandanašnji ga velikrat preverne. Dop.
Dnevniški vitezi pa svoje blagosti le v pre kucu išejo, toraj gi toliko pertajo, de bi nižji du
Vse razvade in zalelvanja se ne morejo prestreči, naj se počne, kar se počne, ker le ljudje so, ki delajo, ne angeli. Ako bi se pa za to, ker se zamore napak obračati, nič ne storilo, bi se reklo , pšenico s plevami vred izplati. Nihče ne bo tajil, de svobodna tiskarna se zamore nar bolj in naj nevarniši v hudo obračati; se mora li zavoljo tega tiskarna svoboda odpraviti? Nihče ne bo odrekel, de zamorejo rešeni (emancipirani) Judje svoje novo stanje v hudo obračati; bi jih li zavoljo ni bilo osvoboditi ? ali, naj bi se li zdaj osvoboditev Izraela preklicala?
Španjol Donozo Cortez je undan pisal: „Ev-opa umira za brezbožnostjo". Guizot pa je rekel: „Dandanašnji je vprašanje med ker-šanstvam in med brezbožnostjo, ki se za človečnost (Humunitarierthum) razglasuje. Vse kar je keršanskiga, naj se vzdigne zoper ve-oljniga sovražnika, in vzdigne se lahko". Naj močnejši orožje je svobodna cerkev, i.tera reče: „Vsa oblast je od Boga". De je cesar cerkev svobodno izpustil, je več kot zmagovitin natek zoper prekucovavstvo, je naj varniši porok za vstavne svobodnosti, naj rav-niši pot deržavo iz znotraj zoper slehern vihar ojačiti. Bog daj srečo! blagor ji in blagoslov!"	—n.
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. T. Sila in enostranstvo, ki sta do leta 1848 po veliko šolah vladala, sta hvala bodi Bogu! jenjala. Po Hrovaškiin , se mi zdi, so popred součenci med sabo po latinsko govoriti morali; pri nas je bila pa večidel z nemščino taka. Vemo se spomniti, de
je bil v Kamniku en drugi klasist hudo zavolj tega kaznovan. Revež je hotel součencu po nemško reči: Pojva se kopat. Ker pa ne ve, kaj se „kopat" po nemško pravi, mu reče: gemer kopat. To sliši drugi součenc, se želi prikupiti in berž uniga zatoži; ki je potem piko in slab red dobel. De se jezik nar bolj s pogovarjanjem nauči je res in potrebno je, se ga s pogovarjanjem učiti, če si ga kdo popolnama prilastiti hoče. Pa sila je ravno tak smešna kakor škodliva. Kdor mora ptuj jezik govoriti, bo kmalo svojiga menj čislal in ga clo zaničevati začel, ako nima v ti reči dovelj razuma, kot ravno majhni in tudi veči učenci. To enostranstvo je dozdej večidel povsod in tudi v Ljubljanski učilnici nehalo. Slovenski, latinski in nemški jezik imajo enako veljavnost in prav. Ko so unidan učenci osme šole iz keršanskiga nauka nalogo pisati imeli, je gosp. doktor Jarc z velikim veseljem dovolil, de nej narede al po slovensko al po nemško, kar jim je ljubši, le de bo dobro. Le učen-catn je priporočiti, de bi jim tako dovoljenje
bovstvo podkurili. Po nekterih krajih to nepošteno ščevanje ni celo brez sadu; sed utinam geducti meminissent ultimo! Dop.
mar bilo in de bi enkrat po domače pisati jeli. Sej ni tako težavno, ker so tisti, ki so po slovensko naredili, vsi „Vorzug" imeli. Sosebno hvale vredno je obnašanje gospod prof. Rebiča pri greškim jeziku. Tu on veli ko podobnost, greškiga s slavenskim jasno dokazuje. Vzame v ta namen slovensko, in če to ne zda ilirsko in tudi rusko narečje, jih z helenskim primeri in tako pokaže veliko so rodnost teh jezikov. Gospod Kersnik je bi že tako mnogo pohvaljen, de ne moremo dru-ziga reči, kakor de naj ga za domače nesre če nekoliko zahvala, udanost in ljubezen na roda potolaži. Zguba tega moža bi bila huda huda rana domovini. Kakor slišimo, bo dal g. šolski vodja Kleemann berilo za pervo in drugo šolo kmalo natisniti, de se bo prihod nje leto že rabiti zamoglo. Željeti bi bilo de bi se zanaprej v sedmi in osmi šoli nekoliko saj za zdej Macunovo „cvetje jugoslav jansko, upeljalo, de sčasama zraven slovnice in teorije, tudi izgledi in praktika pride. Pa upati smemo, de se bo po malim vse dognalo ker ne manjka ne pridnosti in tudi ne volje.
Celjovec. 15. junija je prišla začasna srejnska postava za Celjovec tamošnjimu de želnimu poglavarju.
Austrijanska. Solnograški nadškof, kardinal knez Švarcenberg je v imenu vsili v letu 1849 zbranih škofov njegovimu veličanstvu sledeče zahvalno pismo poslal:
Vaše c. k. apostolsko veličanstvo!
Naj milostljivši gospod!
Eno leto je minulo, kar smo se v deržav-nem stolnem mestu v posvetovanje združili, ktero je vlada Vašiga veličanstva s povabilam nam poslanim hitrejši storila in polajšala. Že zbirališe samo je velik dokaz duha prave mo drosti in višjiga zapopadka od življenja, ki je na prestolu Avstrije vladal, in ta duh je tudi sebi dostojno ravnal.
18 in 23. april sta dneva, ktera bo zgodovina v svoje bukve zapisala. Na bojno polje, na kterem se je osoda narodov med gro mam razločila, je vse gledalo, in krasen je venec, ki se krog čela zmagavca ovija. Bolj tiho se postave vpeljujejo; al če globoko v človeško življenje sežejo, so veči pomembe, kakor meč, in ako svojo moč v blagor pora bijo, so vredne lepšiga venca, kakor zniaga-vec sovražnikov.
Taka dneva je Vaše veličanstvo 18. in 23. aprila doprineslo.
Pravica in spoštovanje pred svetostjo ste bile vodnici, kteri si je Vaše veličanstvo zvo-lilo; pa zapopadli ste tudi pogoje močniga der-žavniga življenja z globokejšim pogledam, in na tako vižo je bila cerkev na Avstrijanskem rešena oporov, ki so jo v močneji povzdigi zaderževali.
Vaše veličanstvo je deržavni modrosti slovo dalo, ki cerkvi ali nič ni zaupala, ali hotla, de bi ji služna v korist bila; torej boste pa tudi v cerkvi zavolj velikiga dela, h kterimu je Vas Gospod poklical, zvesto in močno zaveznico imeli. Vaše veličanstvo hoče pravi svobodi domovino postaviti, v kteri bo zamoglo vsako žlahtno prizadevanje nezaderžano svoje perule razpeti, v kteri se bo vsako hudobno početje moralo pred plamečim mečem tresti. Ta blagodarjena postava mora postavni red za močni temelj imeti, zvestoba in domoljubje morate njene vrata obstražiti, in nravni rahli čut mora v njenih sobah vladati. Torej ji je potreba, de jo vera v svoje naročje sprejme. Cerkev je pa čuvajka in varhinja prepričanja, kteriga nebo v človeške persi vsadi.
Ako cerkveni oblastniki zamorejo svojo službo svobodno opravljati, vendar nikdar ne bodo stanja pozabili, ktero je po Božji volji cerkvi in deržavi dano. Deržava in cerkev naj y svobodni in prija-
zni delavnosti pot narodam odperate, jih po nji) * Sliši se, de bo te dni minister pravice
gospod od Schmerlipg se v Prago podal in višji deželno sodništvo v djavnost vpeljal.
Moravska. V „Grazer Ztg." se iz Olumuca piše: Z veseljem vam naznanim novico, ki vse prebivavce našiga mesta razveseluje. 14. t. m. je bilo namreč pet Ogrov, ki so bili v ječi, spušenili; med temi je tudi svak Košuta, in več drugih, ki so bili na 15 in clo 20 let obsojeni. Vzrok, (Je so spušeni, pravijo de je ta, ker so se po 4. aprilu revolucii odtegnili.
* „Das katholisehe Blatt aus Miihren" naznani pismo Bernskiga katolškiga družtva njegovimu veličanstvu cesarju, glasi se takole:
Vaše veličanstvo je Božji cerkvi v pravičnem spoznanju tirjatev časa več pravic, ktere ji je nemili čas vzel, spet blagovolilo podeliti. Ponižno podpisani duhovni katolškiga družtva na Moravskem, kakor so med opravili visoke vlade z škofi vedno vroče molitve k nebesam pošiljali, de bi one prestol in vlado razsvetile, de bo Kristusova nevesta spet zadobila, kar ji po Božji pravici gre, in česar v sedajnih nadlogopolnih časih za blagor človeštva bolj potrebuje, kakor kadar si bode; tudi zdaj ne opuste, delivca vsiga dobriga za srečni izid serčno hvaliti, zraven pa tudi globoko prositi, de bi Gospod avstrijanski čolnič v silnem viharju, ki krog in krog tuli, obvaroval, in mu še mnogo dni srečniga miru podelil.
Razun tega se ponižno podpisani ne morejo zderžati, Vašimu veličanstvu še posebno otročji čut zahvale naznaniti, z slovesnim zagotov-Ijenjeni, kar se pravimu katolčanu dobro prileze, za svitlo, pobožno in pravično cesarsko
liso v vsaki nevarnosti vse storiti, vsakimu nepravičnimu prizadetju z besedo in djanjem se ustaviti, de skažemo, de pravi domorodci tudi zanaprej ostanemo.
Naj blagovoli Vaše veličanstvo te besedice milostljivo sprejeti.
V imenu celiga družtva z visokim spoštovanjem ponižno podpisani odbor.
Oc/erska. „Pester Morgenblatt" naznani, de so vsi častniki, ki so pred revolucijo iz službe stopili, v revolucii pa v vojaški stan spet sto-jili, zavolj kteriga prigodba so bili v ječo obsojeni, spet svobodo zadobili.
Bavno ta časopis pravi nadalje: V Aradu je veliko veselje. 54 madjarskih častnikov, ki so bili obsojeni, je milost zadobilo. Krasni trenutek je bil, ko je bila lepa in nebeška beseda „milost" zapertim naznanjena.
Štiri spušeni so se naglovPešt podali, med njimi nekdajni četnik Madarassy, ki je bil na 20 let obsojen, in Kazimir Szentivanyi.
vodite invarjete,in revolucija ne more nehati dokler se to ne zgodi.
Ker v to roko podamo, storimo dolžnost ktero imamo do cerkve in do deržave, do Boga in človeštva. To spoznanje bo nam v vsih za devah nepremenljivo vodilo.
Popolnama spoznamo tudi posebne dolžno sti, ktere nam razmere sedajnih časov nalože Mir, ki v zunajnih zadevah vlada, se še ni med ljudi popolnama poverni). Napetost, ki je od mogočniga gibanja vstala, ima še veliko moč na predsodke. Mi bi se nad sveto službo in nad človeštvam silno pregrešili, ako bi pri pomlajeni cerkveni delavnosti predsodke dneva za vodilo zvolili, pa, ker smo učenci učenika krotkosti, ne bomo le pravično terjanje časa v očesu obderžali, ampak tudi krivo mnenj previdno in ljubeznjivo opomnili. Z zaupanjem in spoštovanjem priporočimo še neodlo čene sklepe Vašimu veličanstvu. V velikem zmislu se je delo začelo, v velikem zmislu se bo končalo in ponovljenje v veri in nravni moči vterdilo.
S tem, de svojo zahvalo pred prestol položimo, prosimo kralja kraljev, de bi Vašimu veličanstvu in cesarstvu svoje milosti ne odtegnil. Pod žezlam Vašiga veličanstva bodi pomlajena Avstrija izgled Evrope in čuvajka vere, nravnosti in miru.
V imenu vsih v letu 1849 na Dunaja zbra nih škofov. Solnograd, 19. maja 1850.
Fr. kardinal knez Švarcenberg s. r. Nadškof v Solnogradu.
#	„Gratzer Zeitg." piše: Pripoveduje se, de bodo nove, za celo cesarstvo veljavne tiskarne postave izdane. Ko se bodo razglasile, bo obsedni stan povsod nehal. Brez de ii iz tega kaj sklepali, le naznanimo, kakor ljudje med sabo govore. Znano pa je, de naša tiskarna postava ni bila za celo cesarstvo dana, ampak le za posamezne kronovine cesarstva.
#	Pripoveduje se, de je sklenjeno, de bo
ministerstvo bogočastja od ministerstva uka ločeno, in de bo ministerstvo bogočastja ob stalo iz svetovavstva, v kterem bodo vse v deržavi spoznane vere zastopljene. Predsed nik tega svetovavstva, ki bo tudi pravi minister, bo, kakor se govori, lavantinski škof, gospod Slomšek; tako „Wanderer" piše.
Solnograd. 15. junija, je prišla od ministra notrajnih zadev na gospoda deželniga poglavarja grofa Herbersteina začasna srejnska postava za Solnograd , kakor tudi predpis de
avnosti srejnskiga svetovavstva.
Horvaška. Za gotovo zdaj naznanimo, de je vstava za Horvaško dokončana. Zavolj tega je prišel 15. t. m. gospod Ivan Mazuranič, ci je bil na Dunaju k posvetovanju poklican, v Zagreb nazaj. Tudi ban Jelačič je že slovo na Dunaju vzel in se vsak dan v Zagreb pričakuje.
** Cesarski razglas glede vstave za Horvaško, Slavonsko in Dalmatinsko se vderžavni tiskarnici na Dunaju tiska. Cesar v njem posebno hvalo banu, Horvatam in mejašem izreče, ki so bili pervi, ki so zastavo za edino Avstrijo razvili. Včeraj se je imel ban na Horvaško podati, ko so že tisti, ki so bili pri josvetovanju, na dom odšli.
Češka. Na Češkem so 17. t. m. razun Prage vse kantonske sodništva v djanje stopile; torej zamorejo tudi s 1. julijam vse deželne, kantonske kolegijalne in kazenske sodništva svoje dela pričeti. Kantonske sodništva so bile za redam vpeljane, in sicer 27. maja, 3., 10. in 17. junija.
# Pražko deželno poglavarstvo je kupče-vavcam 2000 gold. drobiža za bankovce dovolilo zamenjati.
remoženje se bo vsim, kterim se je milost jodelila, nazaj dalo.
* V pismih, ktere smo do zdaj od Košuta in Bema razglasili, se jasno značaj obeh mož vidi. Pismo Bema dovolj kaže, kako silno so Madjari na Sedmograškem gospodarili: Kar Bema vtiče mu, akoravno je bil ena naj per-vih revolucijskih podpor, po pravici ne moramo odreči, da je tako grozovito ravnanje sovražil, de si je prizadeval z ljudmi človeško in milostljivo ravnati. Sledeče in sicer zad-no pismo nam pa hočeš nočeš v spomin poliče tiste strašne dni francoske revolucije, v terih so Francozi grozovlado vpeljali, in judi enako divji zveri v klavnico gonili; glasi se takole:
Velki stan Ivaczko, 19. novembra 1848. Alex. Teleky, opolnomočen vladni komisar toveserskiga okrožja odboru deželne brambe.
V čast si štejem odboru deželne brambe s tem naznaniti, de, ko sim v kiivarskem okrogu nintarske "VValahe z orožjem opokojil, je bil mir in red v tej okolici vstanovljen in ravno tako tudi komitatna gosposka vravnava. Vojska in mnogo podpihovavcev me je napravilo, de sim dal, ker sim pooblasten postave dopol-
novati, 16 oseb deželne izdaje krivih obesiti in eno ustreliti.
Ker sini svoje opravila v tej okolici dokončal, spoznam za svojo dolžnost, za sveti prid domovine tudi zanaprej delati; zato se podam z stotnikam Jenejam, kteriga mi je odbor deželne brambe poslal, v ležiše v Frauenbach, de se bom tudi zanaprej vojske vdeležil. Tudi zanaprej bom odboru deželne brambe
naznanoval napredovanje naše vojske. Z od-kritoserčnim spoštovanjem
Alexander Teleky s. r. Nadkapitan in vladni komisar.
Tuje dežele,
Iz bosniške vieje se piše: 1. junija se je mnogo turških mejašev v Biliaču zbralo in posvetovalo. Izvolili so za zabita (sodnika) Meh-meda-Alajbogoviča, ki zdaj v Bihaču stanuje. Ravno ta je bil že tudi takrat, ko so pašata Biščeviča spodili za zabita zvoljen.
5. junija so se zares trije poslanci v Cari-rigrad podali, in sicer: Rečič iz Krupe , De-lačič iz Carina in Alia Bajrič iz Brekovca. Oni gredo skoz Mostar in Dubrovnik. Vsak je dobil za pot 11 mošenj (500 gold. v srebru.)
Rusovska. 11. junija se iz lvališa piše, de ima pervi, drugi in tretji pešni polk naj manj 180,000 vojakov. Ti vojaki pa niso sami na Poljskem, ampak vsi ti trije oddelki zamorejo v svoji celoti vsak dan iz Poljskiga kamor si bodi udariti. Vsih za vojsko pripravljenih vojakov, ki tudi iz dežele zamorejo iti, je čez 420.000. Paskievič je poveljnik te cele velike armade. Ako se vsi drugi vojaki tem pri-
štejejo, znese njih število gotovo čez en miljo«.
Francoska. Telegrališko naznanilo od 15. t. m. naznani, de je komisija, kije bila so-stavljena, se posvetovati zavolj povišanja plače, povišanje naravnost zavergla. Govori se, de se mu bo sta dva miljone za enkrat in za vselej več kakor znese plača, podelila. 16. junija pa pravi telegrafiško naznanilo, de je imenovana komisija Napoleonu le za enkrat 1,600,000 frankov dovolila dodati.
#	Piše se iz Francoskiga, de je čez 300 naj bogatejših Parižanov sklenilo Napoleonu 8 miljonov frankov podeliti.
#	Na Francoskem se pripravljajo velikimu številu tujcov, nemških in talijanskih begunov iz kraljestva pot pokazati, ker se z demokrati preveč pečajo. To se bo, kakor se piše, skorej zgodilo.
Nemška. „Konst. Zeitg." pravi: Nemške zadeve so mirni razrešitvi bolj oddaljene kakor si bi bil kdo mislil, ker Avstrija od svojiga
lirjanja ne odstopi, Prusija pa tudi ne.
Pruskim poslancam je že povelje prišlo, se iz Frankobroda verniti, ako Avstrija pri svojem tirjanju ostane.
Laška. Britanski opravnik v papeževih deželah je že v drugo od papeža povernenje neke škode tirjal, ktera se je britanskim der-žavljanam med vlado triumvirov zgodila. Pij IX. je tedaj odgovoren za ropanje tistih, kteri so ga spodili. Celo konja, kteriga je en služabnik Garibaldi-a nekimu Angličanu iz staje vzel, bi imel papež iz svojiga žepa plačati. Vsiga skupej tirja opravnik Truborn 12,000 liber šterlingov.
#	Piemonteškimu ministru vojaštva je bilo dovoljeno med tiste častnike, ki so se v Benetkah posebno dobro deržali, in ki zdaj v sar-dinskein kraljestvu stanujejo, 70,000 lir razdeliti.	__
Razne naznanila.
— V torek, 25. dan tega mesca bo zbor kmetijske in obertnijske družbe v Ljubljani Svitli nadvojvoda Janez so v nedeljo iz Ter-sta pisali, de naj odbor ta dan g. ude imeno-
vanih družb k shodu povabi, kar s pričijočim povabilam storimo in jim oznanimo, de zbor jo v izbani mestne srenjske hiše (Rathhaus) na velkim tergu, ob 9. uri dopoldne. Po dokončanim zboru hočejo g. nadvojvoda, kakor so nam pisali, podkovaško in živinozdravniško šolo na Poljanah, potem kmetijsko šolo gosp. J. Bischofa in poslednjič papirnico in oljnico v Vevčah obiskati. Vse to se bo zgodilo pred kosilam. Gosp. udje, ki bojo mogli, so povabljeni tudi na ti poti g. nadvojvoda spremiti.
Svitli nadvojvoda nam bojo po tem čast ska-zali, de bojo z nami kosili. Zato se bo kosilo pripravilo, ktero mora pa po očitnih željah g. nadvojvoda bolj po domače biti in kteriga se zamore vsak ud kmetijske in obertnijske družbe vdeležiti, ki se v zato namenjeni zapisnik zapiše ali pa pri gosp. Brusu v pisarnici kmetijske družke oglasi.
Vesel dan nas čaka! Nadjamo se, de bojo častiti udje iz bližnjih in daljnih krajev obilno k shodu prišli, h kterimu jih prijazno povabimo.
Odbor kmetijske in obertnijske družbe 17. rožnika 1850.	(Novice.)
—	Pravijo, de je Gaetana Cinisellita, gospodarja umetniške jezdiške družbe undan, ko se je iz Ljubljane v Gradec podal, na poti velika nesreča zadela. Eden njegovih naj boljših konj je namreč dno na vozu prederl, in se je noge tako polomil, de so ga morali ubiti.
-	Ivatolški fajmošter Sciasny je povabil Slovake, de bi mu doneske pošiljali, s kterimi se bo spominek slovanskimi! pesniku Holy-u postavil. Naglo je nabral 300 gold. in iz vsih krajev prihajajo obilne darila za to napravo.
Očitni dokaz, de se je med Slovaki čut za visoke dušne dobičke močno zbudil. — Slovenci! slavnimu Prešernu še zdaj spominek ne stoji Urno, postavimo ga!
—	V pondeljik popoldne je prišel naš deželni poglavar iz Dunaja v Ljubljano s svojo rodovino, kjer so ga z velikim veseljem sprejeli Zvečer je igrala narodska straža pred njegovim stanišem.
—	V torek popoldne proti tretji uri je vstal v Ljubljani in nje okolici velik vihar. Dež je strašno lil z točo na mešan. Ko smo se na večer v latermanov drevored sprehajat podali, smo z žalostjo vidili, da je toča tukaj vse po bila. Zlomljene bilke so v tla visele, le tu in tam je še kako klasje svojo glavo iz žalost niga groba svojih bratov kviško molelo. Ali je še kje drugod polje ta nesreča zadela, še ne vemo. Kako močen vihar de je bil, se iz tega vidi, kjer je v omenjenem drevoredu močnim mladim kostanjem verhe in veje lomil, in
pri zadnjem razpotju proli Šiški eniga clopre
krehnul.
-	Gospod Dr. Klun je za dobre svete, ktere je zastran obdelovanja nerodovitniga Krasa v nemškem Ljubljanskem časopisu razodel, od gospoda predsednika Teržaške srenje preje pohvalno pismo z obljubo, de bo ondašnjasrenja to reč po vrednosti prevdarila.
—	V Calt-Bomalu v Holandii živi ena kme-tiška 41 let stara žena, ki je že 22 otrok imela. Omožila se je ko je bila 16 let stara, in nje otroci (15 fantov in 7 deklet) so vsi še živi in zlo zdravi in močni.
-	V Braunšvajgu so 18. t. m. slovesno obhajali bitvo pri WaterIoo. 600 mož, ki so bili takrat v bitvi, je še pri slovesnosti zraven bilo.
—	Iz Banata se spet bolj vesele novice slišijo. Kobilce so ljudje z veliko marljivostjo srečno pokončali. Že se žetev pričenja, ki obilno žita obeta.
—	„Pražske Now." pravijo, de bo kardinal nadškof knez Schwarzenberg 24. t. m. v Prago prišel.
—	Iz Petroviga sela v Bački naznani ta-mošni katolški kaplan v „Magyar Hirlap" strašno dogodbo. 4. junija prileti v njegovo izbo
ena žena z objokanim očesam in zdihne: „Za Božjo voljo, duhovni gospod, pospešite se, ona bo zdaj in zdaj umerla!" On se torej v hišo vdove napoti in smertne bolečine terpeča žena mu sledeče pripoveduje: „En kmet iz Petroviga sela je v poslopju Magyar-Becser Serba Sta-nifita svojo ukradeno živino najdel. Tat, ker hiše skupej ležete, je mislil, de sim jez kmetu povedala, de je on živino ukradel, in mi je torej hudo žugal. To žuganje je tudi hotel do-lolniti, ker je včeraj ob 10 zvečer z enim bratam, pastirjem in drugimi malovredneži, oborožen z puškami in vilami v mojo hišopriderl, kteri so moje delavce povezali, jim oblačila in ves živež , kar so ga dobili, vzeli. Potem jim je moral moj mali sinek ogenj narediti, mene so pa k ognju vlekli, so me na zemlji razpeli, mi nohte potergali, so mi persi z šili zbadali, so mi blazino na glavo vergli, in se nanjo vsedli, na zadnje me je pa mlajši obeh bratov posilil.
Ko so mi potem kosti stiskali, me z puškami in vilami tepli, so me liotli v vodnjak vreči, jez pa ■— le misel, kaj bodo moje vboge štir sirote začele, me je k temu primorala — sim prosila, de naj mi življenja ne vzamejo, in kervožejni so se dali omečiti, pa še bolj strašno mi je bilo, kakor smert, ker sta me do dneva pretepala en čas eden, en čas drugi in sta mi vzela vse kar sim v denarjih imela, namreč 780 gold. v srebru. Duhovni gospod je koj vojaškimu poveljniku to strašno dogodbo naznanil, ki je tudi koj ukazal divjaka vjeti.
—	Na Dunaju bo s 1. julijam češki politiško-Ieposlovni časopis pod naslovam „Vidensky
dennik" začel izhajati.
—	V Lvovu posada na tako imenovanem egiptovskem očesnem prisadu mnogo terpi. Krog 1000 bolnih je vojakov v vojaški bolnišnici in mnogo terpe. Mnogo jih ne morejo ozdraviti, nekteri celo oslepe. Glavni vzrok te bolezni je kakor pravijo tesno stanovanje v kosarnah.
—	Gospod Saphir je dovoljenje dobil gle-dišno učeliše napraviti.
—	Iz Zemuna se piše v „Siidsl. Ztg.", de je pred nekterimi dnevi dobro znan slovanski literat Dr. Bojnomir Kapper tje prišel, in da iše nabirke za zgodovino Serbov dveh poslednjih let.
—	Na Dunaju večkrat vidijo eniga ulanarja, ki je v ogerski vojski desno nogo zgubil, po ulicah jahati. Na konja se mora res zlo zanesti, sicer bi se ne upal nanj. Nekdo ga enkrat praša, če se ne boji, de bi konju ne spodletelo in de bi on raz konja ne padel. „0 ne", mu zaverne, moj konj gre varno, in jahati je za naj zdravo. Konja imam namesti bergle.
—	Slavni, zdaj v Berolinu stanovajoči mi-sionar, kitajski apostel, Dr. Giitzlaff, ali Gai-han, kakor ga na Kitajskem imenujejo, ozna-nuje vsak dan z veliko gorečostjo, kako se tam ljudje spreobračajo , in pravi, de je nov cesar mož, ki je velik prijatel učenosti; kakor Peter veliki, on sam barke teše in malike zaničuje. Ko je umerli cesar hojo z Giitzlaffain pod smertno kaznijo prepovedal, je prišel kronani cesarjevič večkrat v nevarnosti svojiga življenja po noči k njemu, de se je pri njem učenosti in vere Evropejcov učil. On je svojim podložnim svobodo v veri podelil, in oznano-vanju keršanstva noben opor več ne žuga. Giitzlaff si hoče 60 mladih duhovnov za Kitajsko pridobiti, in jih torej po Evropi iše. Na Angleškem in Hollandškem se mu je že 24 dijakov pridružilo.
—	Iz več krajev se sliši od silnih ploh, ki mnogo škode napravljajo.
—	Iz Dunaja se v „Grazer Ztg." piše, de je gotovo sklenjeno bilo od vsakiga bataljona eno kompanijo vojakov na dom spustiti.
Šillerjeva Marija Stuart
iz
Schwengs Erlauterungen zu Schillers Werken.
(Konec.)
Ko je pesnik na tako vižo ideo večne pravice in nepreinenljive Božje postave, da se mora kri za kri preliti, speljal, in ko krivični razsoil človeške sodbe, le za sredstvo višje roke spozna, je razsod vendar le popolnoma primeren resnobi in dostojnosti tragedije. Da Svada na taki poti grešnico dospe, da namreč krivo pričanje nje smertno sodbo podpiše, je sicer grenko j pa tragiška groza obda tako vladanje Svade. Zlagani dolg nizkega hudodelstva se je moral za tacega spoznati, da je grešnica očiščena bila, kakor je zavolj dolgega terpljenja in odkritoserčne pokore zasluzila, in zlagani dolg je moral zoper Elizabeto pričati. To je pesnik brez vse niehkočutnos(: v nastopu, ko Marija slovo vzame od služabnikov dostojno izpeljal, ker se nje serce ravno tako ljubezirjivo kakor bogoudano pokaže, in dvigne nad krivico njenih sovražnikov.
Ko jo pa k smerti peljejo, je pesnik dostojnost mehkočutnosti daroval, in Marija stopi iz doskušcne udanosti. Ko na poti k smerti grofa Leicestra zagleda, reče:
Grof Lester, vi ste bili mož beseda, Vi z lastno roko obljubili ste Me rešiti, in zdaj jo mi podaste! Da, Lester, mislila sim svobodo Po vaši roki zadobiti spet, Katero vi bi drago mi storili, Na vaši roki se v ljubezni srečni Življenja veseliti novega.
Zdaj, ko na potu sim ločiti se Od sveta, in zveličan duh postati, Kiga ne skuša nič posvetnega, Zdaj, Lester, brez sramote vsake vam Obstati smem premagano slabost, — Bog varuj vas^ Bog daj vam srečne dni! Vi smeli ste snubiti dve kraljici; Zavergli in izdali ljubijoče Ste serce, služiti oholemu. Pokleknite Elizabeti k nogam: Da vam plačilo v kazen bi ne bilo! Zdaj z Boo-om! Jez na svetu nič več n
nimam.
Zdaj z Bogo Šiller pravi: „Tisti je mojster v pisanju, ki naj več zamolči," in smelo bi se zraven pristaviti: Tisti je mojster v drami, ki z zamolčanjem naj bolj človeka gane in pretrese. Zoper to se je pa Šiller tukaj zlo in bistveno pregrešil, ker, ako bi bilaMarija v svoji udanosti tiho memo Leicestra šla, bi bilo to gotovo veliko bolj ganljivo, kakor je ti govor. Saj vemo, da jo je hotel rešiti, in njegova pricu-jočnost, ko so jo k smerti peljali, dovolj zase govori, tako da ta razmera z besedo nič ne pridobi. Tako z Bogom spravljena duša, ki je vse posvetno od sebe vergla, ki je vsim odpustila, ne zamore, brez da bi sc v posvetno
ne zamislila, tako govoriti, kakor pesnik na morišče gnani na jezik položi. Ravno slovesnost strašnega trenutka tirja mutasto udanos od nje, in ta bi bila veliko bolj ganljivo k sercu govorila, kakor zgorej omenjene besede , v kterih k smerti peljana sama od sebe začne pripovedovati, da je Leicestra ljubila, kar bi se na tem mestu več ne pričakovalo Kar je čez eno kratko besedo, s ktero bi mu bila rekla, da mu odpusti, je preveč.
Res je, da se pesnik teh besedi posluži Leicestra presuniti, kar se v sainogovoru tudi dobro zapazi, in samogovor je spet zato, si smert kraljice predočiti. Vendar pa Mariinih besed ni bilo potreba, samogovor Leicestra zbuditi. Nje pogled bi bil zadosti, tistega, ki se je hotel z njo na prestol vsesti, k premišlevanju svojega nevrednega, zares sramote polnega djanja zbuditi, in čut kesa in lastne sramote v njem vneti. Globoko v človeški natori je vkoreninjeno, da, dokler še človek serca ni zgubil, ga to, kar je sramotnega storil, ako vidi žertvo sramotnega svojega ravnanja v tihi udanosti, bolj gane, kakor vse besede, naj bodo še tako prizanesljive. Torej ni bilo potreba, da je Marija na tem mestu govorila Da Mariina nedolžnost v hudodelstvu, zavolj kterega je nje glava na mertvaškeni odru padla, na dan pride, je prav in koristno v kazen Elizabete. Ta torej tu stoji kakor orodje
Svade, kteremu kes ostane, ako je za kes sprejemljivo, skorej gotovo pa grenki čut,
sovražnico v človeških očeh za žertvo krivične razsodbe viditi. To kazen zasluži po pred-stavljenju pesnika popolnoma, ker pri njej niso le kakor pri Burleighu protestantiški deržavni dobički mnenje zoper Marijo nagnili, ampak ženska nečiniernost in ženska zavist zavolj lepote protivnice ste jo nagnale Marijo pogubiti.
Ona ni zamogla ljubezni vneti, kakoršna se je v persih Mortimerja za Marijo vžgala, in to ji ni dalo miru in pokoja. Sovražna prevzetnost in nečloveško zasramovanje, s kterim je ona Marijo pri pogovoru tepla, mora po-vračbo najti. Tako ostane na zadnje, ko se zvesti Shrewbury od nje oberne, ko jo Lei-cester, nje ljubi, zapusti, sama, si zastonj prizadeva, grozopolno storitbo, po kteri je tako hrepenela, in pred ktero sc je vedno tresla, na druge zvernuti, z grenkim spoznanjem, da je bilo priliznjeno govorjenje Leicestra, kterega je tako rada poslušala , le go-lufija, in da jo'je le zasramoval, ko je od nje lepote govoril 'in jo nad Marijo povzdignul; kes nad njegovim djanjem, je za nje serce naj veči bolečina, in kar je ona ljubila, to ji je "mertva protivnica obropala, kar je pa tudi nikdar ni ljubilo. Ti sklep, ki iz naj globo-kejšega serca izvira, postavi žaloigri krasno krono, tudi tukaj na vladanje Svade pokaže, žalostno zgodbo z Marijo pa z dostojnostjo in veličastvom obda, med tem za Elizabeto nikdo ne čuti, kar bi se tudi ne smelo zgoditi. Spomina vredna je v tej žaloigri popolnoma harmonija, izvirajoča iz popolnega združenja in stoplenje liriškega z epiškim, ki živi ogenj na vse dele razširi.	C.
Pripovedka od kovača.
Ko sta še Gospod in pa sveti Peter po svetu hodila, prideta enkrat do hiše kovača. Gospodarja ni bilo doma. Prosita tedej njo ju prenočiti. Ona se brani, ker ni prostora. Med tem pride kovač domu. Tudi njega prosita. Na zadnje se ju usmili in ima prepusti edini hram. Ona se' zahvalita in vležefa. Drugi dan kovača prosita, ju do sem in sem spremiti. On reče, de, in vsi trije odidejo. Po poti se Gospod razodene in moža praša, kaj če za plačo, ker ju je prenočil. Kovač je bil poln šal in muh in ni za bogastvo porajtal, ki mu ga Gospod ponudi. Ker se brani, mu reče: „Dam ti tedej, kar je nar več, dam ti nebesa po smerti." 'Menite, de je stric kovač pri tem veselja poskočil? Kaj še! Smeje odgovori: Nebesa mi tako ne odidejo. To ni nikakoršno plačilo. Če mi vstreči želiš, dovoli mi tri pro-šne, za me velike, pa zate, ki si vsigainogo-čen, majhne, zlo majhne. „Govori!" pravi Gospod.
Željel bi reče kovač v svoji kovačnici stol, iz kteriga, če se kdo nanj vsede, pred ne more doli, de jez rečem.
„Smešna želja, pravi Gospod, pa naj se ti spolni.
Druga in tretja prošna, govori kovač ste pervi podobni. Daj tudi češnji zraven kovač-nice lastnost, de kdor je nanji, pred doli ne gre, ko jez rečem. Tudi iz meha, ki v moji kovačnici leži, naj nihče vun ne more,predin jez zavkažem.
„Naj se ti zgodi, reče Bog ter se s Petram od kovača poslovi.
Drugi dan dela in kuje Lukec v kovačnici, de isk in blisk iz železa šviga.
Naenkrat vstane ropot in šum pred kovač-nico. Strašna peklenska pošast se sred dima pokaže in čez prag stopi. Zdaj pa z mano, Lukec! zavpije škrat, ko kovača vgleda. Ti nisi hotel nebes. Rekel si de te na zadnje čakajo, pa vkanil si se. Hiti, de naglo odi-deva!
Stricu Lukcu je bilo čudno pri sercu, precej ko je černjaka vidil. Po herbtu ga je od verha do tal, od perviga gredelna do dvanaj-stiga tak neprijetno zašelitalo, de je menil, de ga mora konc biti. Pa človek se vsiga navadi. Stric Luka se kmalo predrami in serčno v škrata oči vpre. Clo rogov njegovih se več ne boji.
Veste kaj, gospod dolgorog! mu reče, vsaka reč ima svoj konc in začetik. Zakaj bi ga moje delo ne imelo. Vem, de ste lačni, ker ste tak delječ hodili. Torej počakajte ne-
malo na ti polni češnji, de svoj opravek dokončani.
Dolgorogov želodec je bil praži n. Ponudba Lukca mu je kej zlo všeč. On plane in der-kne na češnjo, zoblje in terga in ni mu mar, ne kje je, nc čimu je na zemljo prikoračil. Lukec pa vzame bič, z devetimi jermeni, na vsakimn svinčena krogla na koncu privezana in se češnji bliža. Dolgorog ga vidi, skoči in buti iz češnje, de vteče. Pa vjel se je na roge in naj se vije kakor hoče nične pomaga; obvisel je na drevesu in tak med nebam in zemljo bengljajočiga kovač briše in biča, de se tri dni hoda strašno upitje dolgoroga razlega.
Lukcu se na zadnje černjak sinili. Pa mogel mu je škrat tak sveto priseči, de mu ne bo nič storil, kot je kdej kak škrat prisegel. Potem še le mu reče iz češnje iti. 12000 mil je potreboval popred dolgorog, de je na zemljo prišel, zdej je pa tak hitro pobegnil, de do pekla ni več kot 11999 mil, eno ura, 59 minut in 50 sekund potreboval.
(Konec sledi.)
Zmes.
En sileski kmet je tak voz znajdel, de se na njim brez vse težave sam vozi. Peljal se je v Berolin, de bi patent za svojo znajdbo dobil. Po Berolinu se je semtertje vozil. Tak voz je sicer tudi pri nas že znan, ali tisti, ki se v njem vozi več terpi, kakor da bi peš hodil. Tudi ga vkreber spraviti je velika težava, včasih bi bilo treba, de bi človek sam iz voza stopil, in voz vlekel.
Basen.
Šivar sreča škrateljna. Od nekdej sovražnika koj v edin druziga skočita. Šivarjevo orožje je vatlo, škrateljnovo dolg drog. Šivar napade škrata od blizo in mu tak gorke založi, de se blata. Drog mu nič ne pomaga. Tedej reče škratelj: Stoj, menjajva orožje in potem se bo tebi taka godila, kot se zdej meni. Šivar se ne brani, on vzame drog, škratelj pa vatlo. Pa kaj škratu pomaga? Šivar gre od njega delječ proč in ga tako z drogam te-leba, de je njegova še slabši kot popred.
Le umna raba pripomočkov pomaga, ne pa pripomočki.	Jan.Terdina.
Slovensko glediše.
V sredo večer smo po dolgem in težkem pričakovanju spet v Ljubljani spet dve slovenski igri vidili igrati, med kterima so bile tri lepe slovenske pesmi uverstene. Gledavcov se je kakor pri vsaki slovenski igri ali besedi, tudi zdaj prav veliko zbralo.
Igravci in igravke, kakor tudi pevci so se prav dobro obnesli. Perva igra se je imenovala „Kljukec je od smerti vstal", poslovenil jo je J. N.; igrala sta jo pa gospoda J. N. in D. Iv., oba izverstno; druge naslov je bil pa „Vdova in vdovec", poslovenil Dr. B.; igrala sta gospoda Dr. K. in B. oba izverstno, in gospodični 1). in O. tako dobro, kakor da bi bile na gledišnem odru rojene. Kako lepa je čista omikana slovenska beseda, ste nam gospodični naj bolj pokazale, ker ste čisto po čerki besede izrekovale. In tako je tudi prav. Med igrama so bile tri pesmi pete namreč: •Ločftva", velika dvopev za tenor in sopran, zložil po Dr. Prešernovi pesmi KamiloMašek, „Tak je sladka, tak je mila" , čveteropev slovanske pesmi; to pesem so morali pevci ponoviti, ker poslušavci niso pred nehali z rokami ploskati. Tretja in zadnja „Čertomir", junaška pesem, napev od gosp. Fleišmana. Predenj se je igrati začelo, je cela glasba igrala iz čisto slovanskih pesem zložen in pri slovanskem plesu na Dunaju igran čveteroples, imenovan „Beseda-Quadriile." Igralo se je na čast deželnemu poglavarju in njegove rodovine, in v koristKrajnskim pogorelcam in po povod-nji na štajarskim poškodvanim, kar je gotovo vse hvale vredno.
Nadjamo se, da bomo kmalo spet kako slovensko igro ali pa besedo vidili, posebno, ker bo gledišno družtvo, kakor menimo, skorej na noge stopilo, kar mnogi domorodci že komej pričakujejo. ____