xvn. letaik.
V Gorici, 24. junija 1009.
25. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu & K, za druge deželo izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna1* v Gorici, ulica Vet turini št. 9.
Naročnino in na-'znanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobak.irn.ih v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjsketn bregu (Riva Como) št. 14 jio 8 vin.
Oglasi in poslanici* se računijo pu petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat) t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Za gospodarski napredek kmečkega ljudstva.
Slovenska ljudska stranka je kot prava kmečka stranka osnovala na Goriškem nebroj društev, zadrug, zavodov itd., ki so v prvi vrsti v prid kmečkemu ljudstvu. Tako je tudi minulo nedeljo položila na Cerkljanskem temelj dvema zelo važnima ustanovama: Ž i-vinorejskf zadrugi za cerkljanaki okraj in zavarovalnici za g o-v e j o ž i v i n o za cerkljansko županstvo. Udeležba od strani posestnikov cerkljanskega okraja je bila velika. Najprej je govoril č. g. dr. A. Pavlica. Pov-darjal je mej drugim, da morajo vse države in dežele polagati glavno skrb v pomoč in v okrepljenje kmečkega stanu, ker je kmet steber državi in deželi. Dokler stoji trdno kmečki stan, stoji trdno tudi država ir- dežela, stoji trdno tudi narod. Ko se začne kmečki stan majati, začne se majati tudi narodni dom, ki sloni na kmečkem stanu. Govornik pojasnuje to resnico iz rimske in judovske zgodovine. Zato si morajo vse in resnično ljudske stranke prizadevati v prvi vrsti za organizacijo II kmečkega ljudstva, za povzdigo kmetijstva in kar Jv s kmetijstvom združeno, zlasti za povzdigo živinoreje, ki je kmetu glavni vir dogodkov. Zavarovalnica za govejo živino in živinorejska zadruga, ki je mislimo ustanoviti, ste izmed sredstev, s katerimi pomagamo kmetu. Govornik obrazloži natančno pravila deželne zavarovalnice. Pristopilo je takoj lepo število udov. Za predsednika krajne podružnice dežel,\ zavarovalnice v Cerk-
nem je bil soglasno izvoljen g. župan in dež. poslanec A. Kosmač, za podpredsednika pa g. Franc Tavčar, posestnik v Cerknem št. 9, za prvega nadzornika Ivan Madolin, Zakriž št. 13, za drugega Anton Mlakar, Cerkno št. 34 in za namestnika .Jožef Kofol, Lazeč št. 63.
Nato je nastopil g. državni potovalni učitelj Švegelj iz Tomina, kije govoril o pomenu nove živinorejske zadruge. Kmetje so z zadovoljstvom vzeli na znanje njegove besede, s katerimi jim je obljubil, da hoče vse svoje moči posvetiti v pomoč kmečkemu ljudstvu. Nova živinorejska zadruga bo morala skrbeti zlasti za sledeče reči: I. Nakupiti bo morala zadostno število dobrih bikov, 2. Pospeševati živinorejo z na-gradovanjem za lepa teleta, 3. Skrbeti za pašnike, na katerih se bo pasla živina in za visoke pašnike, na katerih se bodo pasla teleta. Za živinorejo so zelo koristna tudi iztekališča na domu.
Nato je g. S. Prem roti. poslovodja »Goriške zveze'* pojasnil pravila v nekaterih točkah. Zadruga i m a n a-m e n pospeševati ž i v i n o r e j o v cerkljanskem okraju, posebno s tem, da skrbi za povzdigo govedoreje p o deželnem zakonu za ta okraj določene pasme v soglasju s tozadevnimi predpisi deželnega zakona za povzdigo govedoreje, skrbeti za skupno pašo živine in za izboljšavo pašnih prilik, nadalje izreje-v a t i g o v e j o živino posebno za mleko in meso, skrbeti za povzdigo cene in p o m n o ž i t e v o d-j e m alcev živine, k a k o r t ti d i za zadostno število zadružnih bi-
Podoreharji.
Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov.
(Dalje.)
V.
Krejski možakarji so prišli od blagoslova in se vstavili na Klancu, v dolenjem koncu vasi. lini so se posedli na hlode, ki so ležali tam ob kraju že leto in dan in čakali, da jih odpeljejo v žago, drugi so pa stali, kot bi negotovi premišljali, ali bi se še oni vsedli, ali bi stopili v bližnjo krčmo.
Samo par jih je odšlo.
Možje, ki so ostali, so začeli rešetati tedenske dogodke, ugibali, kako j vreme utegne biti prihodnji teden in kako delo jih še vse čaka. In polagoma so prišli v stare čase. S tehtnimi besedami so govorili in videlo se je. da so bili ponosni nanje. Zdaj pa zdaj je pritekla gruča otrok iz vasi, vstavila se pri možakarjih in poslušala zgodovino vasi z začudenjem v očeh...
...Ja, ja, le poslušajte otroci in zapomnite si: Boštancev stric, starček s srebrnobelimi lasmi, se je obrni! do otrok, pokašljal in nadaljeval: „Bog-vekdaj, v tistih časih, ko so živeli ajdje, je bila naša dolina veliko jezero, ladje so plavale po njem in privezane so imeli v Belem čelu, kjer se sliši še sedaj rožljanje verig, če potegne veter. In potem je odteklo jezero, prišli so ljudje-pogani in so sezidali tukaj hiše. Na sredi vasi je rasla velika lipa in studenec je izviral izpod nje. Tam so molili ti ljudje. In zgodilo se je, da je prišel gor iz Ogleja, po nadižki dolini svet mož Jelar in začel oznanjevati pravo vero. Nekaj ljudi ga je poslušalo in se dalo krstiti, a večji del so ostali pagani. Vjezili so se na svetega moža. ga prijeli in vrgli v Nadižo, ki je bila tiste čase tako velika, da je polnih vso dolino med Mijo in Matajurjem.
V	spomin na ta dogodek so sezidali pozneje naši predniki, ko so postali vsi kristjani, tam ob Nadiži nad Bircami cerkvico svetega .lelarja. kamor
kov določene pas m e. Visoka vlada bo., brez dvojbe tej zadrugi izdatno pomagala.
K besedi so se oglasili tudi kmetje, ki so tožili, da se Cerkljansko popolnoma zanemarja. Prej smo imeli eno kmetijsko društvo in smo še dobili kako drobtinico. Odkar pa se je kmetijsko društvo razdelilo v italijanski in slovenski oddelek, ne dobimo od nikoder n i č.
Nastopil je gosp. župan in deželni poslanec A. Kosmač, ki je z navdušenimi besedami poživljal posestnike, naj pristopijo v obilnem številu k živinorejski zadrugi. Ne zanašajmo se na druge! Postavimo se na lastne noge! Če tjfk^r^ne zapnemo, tudi nikdar nič imeli ne bomo! Ne bomo vsega dosegli v enem letu, a z vstrajnostjo dosežemo polagoma vse!
Ko je še domači gosp. dekan dr. Knavs živo pripoiočil živinorejsko zadrugo, vpisalo se je takoj prav lepo število udov. Za predsednika je bil soglasno izvoljen velezaslužni g. župan in deželni poslanec A. Kosmač, za podpredsednika pa g. Franc Tavčar, posestnik v Cerknem. Poleg njiju je izvoljenih še 12 odbornikov izmed posestnikov v raznih vaseh cerkljanskega okraja.
Tako je storjen za gospodarski napredek kmečkega ljudstva na Cerkljanskem lep korak naprej!
0 „malem okrajnem glavarstvu".
<*.*
V	četrtkovi Številki svojega lista smo prinesli vesi o tiskovni pravdi Gasser-..Corriere". ki se je vršila v Celovcu pred porotniki 15. t. m. Danes naj nam bo dovoljeno dostaviti še nekoliko besedi po pristno nemškem in liberalnem listu „Freie Stimmen", ki izhaj? v Celovcu. Ta list piše o rečeni pravdi pod zgore navedenim naslovom doslovno sledeče: „Pravda radi žaljenja časti, katero je naperil' c. kr. okra j n e m u g I a-varstvu v (j o r i c i prideljeni namest-ništveni tajnik in italijansko-klerikalni deželni poslanec Gasser proti ita-lijansko-liberalnemu listu „11 Corriere Friulano“, v katere rešitev je bilo delegirano porotno sodišče v Celovcu, je vrgla živo luč na zmedeno poslovanje, ki mora vladati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici in kajpada tudi pri c. kr. namestništvu v Trstu. V toliko je bila ta pravda splošno avstrijskega pomena, ker je pokazala. da nikakor ni treba iti v Galicijo, ako kdo hoče najti pri političnih uradnikih burokratsko samovoljo, brezumno starokopitnost in pomilovanja vredno nevednost. V nasprotju z jasnimi določili postave so se odtrgali pečati od volivnih spisov pri c. kr. okrajnem glavarstvu v (iorici. da, šli so celo dalje in so v zapisniku o volitvi na odločilni številki radirali. In, kar je najbolj gorostasno: nikakor ni bilo mogoče dognati, kdo je bil krivec pri teh grobih prestopkih postave, kateri bi se morali
hodimo prosit ob suši dežja. In tako so se godile skozi vse čase čudne stvari pri nas. Povedal bi vam povest o desetniku. ki je prorokoval mnogo, kar se je tudi zgodilo, in je odšel nekoč med burjo do Nadiže in se vrgel v kalne valove. Tudi lakota je razsajala pri nas in povem vam. da meje bilo st rali. ko sem slišal praviti o njej. In potem kolera. O Bog, hudi časi so hili. ne pripusti. da bi se še kedaj vrnili. In vojske so šle skozi naše kraje. Sam Napoljon je marširal tod... Kako so lovili takrat fante, ste že večkrat slišali. Pozneje so šli naši vojaki po nadižki dolini na Laško. Starejši se še spominjale, kako je bilo..."
Stric bi govoril mogoče še naprej in povedal še to in ono, a sem dni po cesti je prišel gospod župnik. Pozdravili so ga in on se je vstavil.
..Kako. kako možje, ste že pokosili tukaj po dolini ? Bo treba sedaj na Kres“.
»Seveda bo treba, gospod. Bor-janci so že začeli". Tako je odgovoril
župniku Sitar in pokazal z roko na Vrh v borjanske senožeti.
..Letos je trava zgodaj zrela. Do Rožnicc jo moramo poseči. Drugače jo solnce vso požge in spravi v nič". Tako Bundrin.
..Kako pa vi stric? Še vedno trden ?“ je ogovoril gospod prijazno Boštan-covega strica.
„!: gospod, star sem, star, in starost je tudi bolezen", mu je smehljaje odgovoril.
Župnik je odšel naprej po cesti na sprehod, možje pa so začeli spet pogovor.
..Kaj greš ti Sitar že jutri na Kres ?“
„.Jutri. jutri. Prej ko končam, boljše je". Tako je odgovoril Sitar Mo-tizelju, ki ga je poprašal.
..Podorehar je tudi gledal delavcev. se je oglasil Krečar.
(Dalje prihodnjič).
smatrati eventualno za zločin. Volivni komisar je bil namestništveni koncipist baron Te u f f e n b a c h, kateri je igral kot priča naravnost pomilovalno ulogo. Podoba državnega uradnika, kakoršen ne sme biti. Radi protipostavnega odpiranja volivnih spisov se je skliceval na neki odlok c. kr. namestništva, kateri odlok je pa drug uradnik istega okrajnega glavarstva, ki je bil kot priča zaslišan, zanikal. Kdo je manipuliral 1 volivnimi številkami, ni vedel navesti ta namestništveni koncipist in volivni komisar, ker je bil prepustil izračunanje glasovnih številk pisarju, ker je sam „šibek v matematiki". (Slo je za so-števanje(!) več vsot.) Ta priznana šibkost pa se ni omejila na „matema-tiko". marveč se je raztezala na vso spominsko zmožnost te plamenice gori-škega okrajnega glavarstva.
„Ne morem se spomniti, imam slab spomin", bil je njegov odgovor na predsednikova vprašanja. In ta ..slabi spomin" je prouzročil, da se pravda ni mogla pojasniti. Pravda je končala, ker ni bil doprinešen dokaz o udeležbi na-mestniškega tajnika Gasserja pri nepo-stavnih dejanjih, s tem. da je bil obsojen toženi urednik, ki je sicer napravil utis slamnatega moža. ali moralni obsojenec je bilo nedvomno c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici in ž njim c. kr. namestništvo v Trstu, katero je trpelo pri uradu, ki je njemu podrejen, odnošaje, kateri ne smejo vladati v pravni državi niti na laško-slovenskih tleli. ,,Malemu okrajnemu glavarstvu" na jugu je železna metla zelo potrebna! Drugače, se bo tam tudi še dalje na ta način italijansko slovensko ..regiralo".
Tako nemški liberalni list. Ona železna metla bil bi seveda Andrej Gabršček!
Politični pregled.
Državni zbor.
V	petek je zbornica nadaljevala razpravo v drugi skupini državnega proračuna, ki je bila na koncu seje tudi vsprejeta. Govorili so med drugim tudi pravosdni minister, naučni minister in dr. RvbaF. Dr. Rvbar se je pritoževal o žalostnih šolskih razmerah v Primorju in posebno s Trstu. Govoril je o ital. pravni fakulteti. Pridružil se je komplimentom, katere je napravil minister Italijanom, ter je izjavil, da je dovoljenje italijanske pravne fakultete Italijanom kupčija, ki ni posebno častna za Italijane.
V petek je finančni minister predložil predloge o spremembi hišno razrednega davka in o spremembi zakona o osebni dohodarini. V noveli o osebni dohodarini je uvedeno višje ob-dačenje za visoke dohodke, davek na samce, t. j. 10 do 15 odstotkov povišanje davka na one, ki skrbe samo za eno osebo ali samo zase. Zvišanje davka na višje dividende in davek na tantieme.
V pond. je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o tretji skupini državnega proračuna, namreč o trgovinskem ministerstvu, o poljedelskem mi-nisterstvu ter o ministerstvu za javna dela. V debato so posegli vsi dotični ministri, namreč trgovinski minister dr. Weiskirchner, poljedelski minister Braf in minister za javna dela Ritt. Trgovinski minister je odgovarjal raznim govornikom ter obetal, da se bo minister-stvo oziralo na opravičene pritožbe glede spopolnitve poštne službe, glede uravnave nedeljskega počitka tudi za one osebe, v prvi vrsti ženskega spola, ki opravljajo hišne službe. Poštnim in brzojavnim uslužbencem je istotako obljubil pomoč. Posebno pa je povdarjal potrebo sklepanja trgovinskih pogodb / balkanskimi državami in je pri li priliki apeliral na agrarce. naj ne hodn v njih
zahtevah prenapeti, posebno glede trgovinske pogodbe, ki se ima skleniti s Srbijo.
V torek sta govorila železniški minister \Vrba in domobranski minister Georgi. Minister \Vrba je rekel med drugim, da predloži vlada kmalu- zakonske načrte glede gradnje novih lokalnih železnic. Domobranski minister pa je rekel, da predloži zbornici naj-brže uže v jeseni zakonski načrt glede dvoletne stalne vojaške službe.
Včeraj je poslanska zbornica odobrila proračun za ta-le ministerstva in sicer: za trgovinsko ininisterstvo, za železniško, za poljedelsko, za minister-stvo za javna dela ter za domobransko ininisterstvo. Predlog socialističnega poslanca Seitza. da se sistira carina na žito in krmo do konca julija t. 1., je bil izročen proračunskem odseku. Jakličeva resolucija glede razveljavljenja carine na seno je bila sprejeta.
Proračunski odsek.
V torek je proračunski odsek nadaljeval razpravo v zadevi italijanske pravne fakultete. Govorili so krščansko socialni poslanci Schmied. baron Alor-ssev, soc. demokrat dr. Adler, slovenski poslanci dr. Ploj in Gostinčar. Krščanski socialci so se odločno izrekli za Trst, češ. da se z ustanovitvijo pravne fakultete v Trstu zada iredentističnemu gibanju smrten udarec. Ravno narobe torej, kar so isti poslanci še pred kratkem trdili. Ti gospodje menjajo prav lahko, kakor se vidi. svoje prepričanje in svoja načela. V istem duhu je govoril socialni demokrat dr. Adler. Dr. Ploj je govoril odločno proti temu, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu. Nima pa nič proti njeni ustanovitvi kje drugje pod pogojeni, da se ob-jednem zagotovi ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Posl. Gostinčar, ki je istotako govoril proti Trstu, je moral svoj govor prekiniti, ker je takrat pričela poslanska zbornica s svojo sejo.
V včerajšnji seji proračunskega odseka je poslanec Gostinčar nadaljeval svoj govor. Govoril je nad jedno uro. Nato je bila seja zaključena, ne da bi bil Gostinčar končal svoj govor, katerega bode nadaljeval v današnji seji. Gostinčar je prav dobro rešil svojo nalogo. namreč, nalogo zavleči razpravo o italijanski pravni fakulteti.
Delavni program.
V tekočem zasedanju bo zbornica razpravljala še o teh-le zakonskih načrtih: o svetovni poštni zvezi, o odpravi carine na žito in zakonu proti pijančevanju. n vseli teh zakonskih načrtih so odseki že razpravljali. Nadalje se pred-lože še zbornici: pooblastilni zakon za trgovinsko pogodbo z Rumunijo, zakon o ureditvi parobrodnega prometa v Dalmaciji, zakonski načrt o alkoholnem kontingentu in predlogo o italijanski pravni fakulteti.
Italijansko vseučilišče v Kopru?
Ker se pojavlja proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu vedno več težkoč. govori se v parlamentarnih krogih, da se isto namerava ustaviti v Kopru.
Dijete.
»Narodni Listy" poročajo, da vlada nima namena, formalno odgoditi parlamenta. da bo torej zasedanje trajalo do jeseni. Poslanci bodo torej dobivali dijete. kakor se je to tudi lani zgodilo, tudi preko počitnic.
Proti politiki ..Pollskega kluba".
Proti politiki ..Poljskega kluba*4 se izreka tudi „Nowa Reforma", ki piše med drugim : ..Predsednik kluba je odbil ponudeno mu roko ..Slovanske enote" in je nas speljal v objetje Nemcev. Sedaj, ko bi v Avstriji bili umestni kompromisi med Slovani, ki bi odgovarjali našim narodnim idealom, kakor tudi našim političnim interesom.
je nastopil reprezentant tiste stranke, ki je nas izročila na milost in nemilost slovanskih delegatov v Rusiji, proti kompromisu s Slovani, ter romal ob 2. ponoči k baronu Bienerthu ga vprašat, ako dovoli ta kompromis".
Ogrska kriza.
Ostavka \Veckerlovega kabineta bode skoro gotovo sprejeta danes ali jutri, in vsi listi pišejo, da dobi nalog sestaviti novo ininisterstvo grof Kuhen Heder-\vary, ki bode razpustil parlament.
Vojska med Turčijo In Oršk*.
Nevarnost vojske med Turčijo in Grško postaja vedno večja. Prihodnji mesec zapuste najbrže mednarodne čete otok Kreta, in tedaj si ga bode Grška najbrže s silo hotela prisvojiti. Čemur pa se bode Turška odločno upirala, tako. da bode moralo odločiti orožje.'
Drobne BoUtične vesti.
VelSfnlšBo^s Magrebu se še nadaljuje. V kratkem bode zaslišan zloglasni Nastič, pravi vzročitelj tega škandaloznega procesa. Po zagrebških ulicah ga čuvajo detektivi, ker ni varen življenja pred razjarjenim hrvaškim ljudstvom. Te dni sta se sešla v Revalu ruski car in nemški cesar. Sestanek je bil prisrčen. Nekaterim ruskim politikom ta sestanek ni po volji, ker se boje nemškega vpliva. — Bivši srbski prestolonaslednik Jurij je napravil mnogo dolgov na očetov račun, za katere noče kralj Peter nič vedeti. — V Turčiji vladajo Mladoturki. Se vedno se vrše obešanja raznih upornikov. Pravijo, da bo novi sultan Mehmed V. potoval po evropskih dvorih. — Na Češkem se prične kmalu velik proces proti 46 narodnim socialcem, ki so obdolženi protivojaške propagande. — Cesar je daroval za nemško gledališče v Ljubljani iz svojega imetja 20.000 K. Listi pišejo, da je dosegel to naučni minister grof Stiirgkh.
—	Španjska kraljica je povila prince-zinjo. — Znani ruski general Steselj bo v kratkem popolnoma pomiloščen ter dobi popolno pokojnino. - V' Črnigori dobe novi denar. Kovajo ga na Francoskem. — Na Poljskem se je začelo svitati. Ljudstvo ne odobruje politike poljskih poslancev, ki cefrajo za vlado čez drn in strn ter s tem podpirajo Slovanom sovražno politiko. — Ruska vojna mornarica je streljala na neko angleško trgovsko ladjo, ker se ni odzvala z običajnim pozdravom. Ranjenih je bilo več pomorščakov. — Na Francoskem so pregnali spet enega škofa, katerega so obdolžili hujskanja proti vladi. O Francija, kam drviš! Angleški kralj F.dvard obišče našega cesarja v lšlu.
Domače in razne vesti.
Cenjeni naročniki! Polovica leta se bliža h koncu. Mnogo je še naročnikov, ki niso poravnali naročnine za 1.1909 in tudi za 1. 190,S in celo za I. 1907. Pred 14 dnevi smo poslali poštne položnice, ali malo jih je. ki so poslali naročnino. Prosimo, naj storijo takoj svojo dolžnost. ker uprava ima mnogo stroškov in mora sproti plačati. List stane od zdaj do novega leta za premožne 2 K in za manj premožne I K 50 vin. Prosimo ob enem sotrudnike. naj list razširjajo. ker je edini pravi in najboljši ljudski list na Goriškem.
Uprava ..Primorskega Lista".
711. splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju. Odbor za prireditev VII. splošnega avstrijskega katoliškega shoda je izdal sledečo okrožnico: Avstrijski katoliki! Delegati avstrijskih škofij so sklenili 7. septembra preteklega leta. naj se vrši prihodu*i splošni katoliški shod na Dunaju v prvi polovici septembra I. 1909. Oziraje se na ta slep,
so se določili sedaj dnevi od 5. do 8. septembra in za kraj zborovanj tako-zvani „Musikvereinssale“. Katoliki! O važnih stvareh se imamo posvetovati in o dalekosežnih predlogih sklepati. Našo organizacijo moramo poglobiti in razširiti na najraznovrstnejše stroke in sloje, posvetovati se nam je, kako spopolniti in še bolj razširiti katoliški tisk. Predvsem pa moramo posvetiti vso pozornost odraščajoči mladini, da spoznamo in odvrnemo od nje vse preteče nevarnosti. Iz nje mora vzrasti nov rod, kreposten in globokoveren. Ne toliko po številu predmetov, ki se imajo obravnavati, kolikor radi njih visoke važnosti za kulturni in socialni razvoj naše dobe imej VII. splošni katoliški shod ! častno mesto mej svojimi sijajno uspelimi predniki. Zato vabimo najprisrč-nej$e vse katolike, da se vdeleže pre-a shoda. Vsi ste poklicani, da
sodelujete s svetom in svojo izkušnjo v splošeiici)lagor pri rešitvi teh tako važnih vprašanj. Vsemogočni nam daj Svojega Duha pri posvetovanju in Svojo moč, moč, da storjene sklepe zvršimo!
Ureditev vodi. — Zastopniki c. kr. namestnije v Trstu, gozdno-tehničnega urada za uravnavo gorskih hudournikov v Beljaku, c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in deželnega odbora so ta teden ogledovali tok Vipave in njenih pritokov. Ta komisija je dne 21. t. m. proučevala Lijak in njegove pritoke, izrečno Trebušico, ki opasuje tri županije Osek, Šempas, Ozeljan. V torek 22. junija je pregledovala Vipavo v okolišu Dornberga. Od agrarccv se, nihče ni vde-leževal pregleda, prisedel pa je v Dorn-bergu komisiji župnik šempaski č. g. BI. Grča, ki je podajal posebno glede financiranja za deželo in interesante najugodnejše predloge. — Misel na regulacijo naših rek in hudournikov torej še obstaja.
Zveza kranjskih liberalcev z Nemci, katero so sklenili na sramoto celemu slovenskemu narodu, boli naše liberalce. A boli jih ne zaradi tega, ker je zveza med slovenskimi naprednjaki in Nemškutarji faktično obstojala, ampak boli jih, ker je prišla na svetlo. Kakor bomba je učinkovala ta na svetlo spravljena sramotna pogodba, vsled katere se je prodajalo slovenstvo Ljubljane par nemškim baronom. Sramota za celi slovenski narod, da sc dobi stranka, ki na efijaltski način izdaja intereste svojega naroda za skledo leče, za ugonab-ljanje svojega lastnega brata, političnega nasprotnika. In dobe se celo take slovenske izdajice, ki tako pogodbo odobrujejo I In kdo so ti ? Slovenski liberalci s „Sočo" na čelu! Slovensko ljudstvo, poglej efijalte v lastnem narodu!
Kobilice na Krasu se pridno po-končujejo po šolskih otrocih, nadzorovanih po učiteljskem osobju. Od 14. t. m. je šolski pouk ustavljen v 17 občinah v komenskem okraju. Kobilice love šolski otroci od 7. do 10. ure zjutraj in sicer tako-le: S primernimi platnenimi mrežicami, nataknjenimi na palicah love kobilice, ki jih devajo v kositrovo posodo, ki meri en liter. Ko je kositrova mera polna, se oblijejo kobilice s kropom, kijih umori. Otroci so razdeljeni v skupine po polju in travnikih. Za vsak liter nalovljenih kobilic dobe od 10 do 20 vin. Učiteljstvo pa dobi nagrado za nadzorovanje otrok pri tem delu. Otroci bodo lovili kobilice do 3. julija. — Zdi se, da bo to sredstvo mnogo izdalo, kajti uže sedaj je na kvintale pokončanih kobilic.
Družba sv. Mohorja se bode letos ponašala z najvišjim število udov, odkar obstoji: danes jih šteje 84.931.torej za 542 več nego leta 1908, in za 333 več nego leta 1904. Nadejamo se pa. da bomo prekoračili število 85.000, ker še vedno upamo, da se oglasijo tudi tiste
Štiri koroške župnije, ki se še vedno obotavljajo, pa so lani štele 18.7 udov. Pomnožile so se naše čete kljub slabi letini in hudi bedi v mnogih slovenskih pokrajinah, .vendar niso napredovale vse Škofije, nego le goriška (-f 552), tržaška (-f 259), lavantinska (-)- 246), po-reška in krška (-f 31), djakovska <+ 2), razni evropski kraji (+ 23), Amerika (-j- 59); majhen napredek se bode pokazal tudi pri Koroški, ko bodo zakasnele župnije vposlale svoje Molior-jane. Vpliv gospodarske bede se kaže najbolj pri ljubljanski škofiji (— 244, pri senjski in dalmatinskih škofijah <— 14), pri zagrebški (— 14). pri som-boteljski (— 56), sekovski (— 33), pri bosniških (— 7), pri afriških (— 6).
Poročilo o dosedanjem delovanja
društva za podporo izpuščenih kaznen-.cev in njihovih nedolžnih rodbin v pok-neženi grofiji Goriško-Gradiščanski. Do koncem leta 1908 zglasilo se je za društveno podporo 119 oseb oziroma rodbin, od katerih je bilo vrednih in deležnih podpore 179. Izposlovalo seje za 54 delo, 29 se je nakupilo obleke, orodje itd., v 6 slučajih je bilo preklicano vsled društvenega posredovanja policijsko nadzorstvo oziroma se je doseglo, da se je izpustilo kaznenca iz prisilne delavnice, 50 prositeljem so se dale denarne podpore in v 51 slučajih se je pomagalo na drugi način, kakor n. pr. z vsprejemom v zavetišče malo-Jetnih. Denarnih podpor se je izdalo v skupnem znesku za 1252 K 65 vin. Za vzdrževanje zavetišča, hrano in obleko ter druge stroške za maloletne potrosilo se je do 31. decembra 1909 leta 5756 K 55 vin.
Eaj nam Je škodilo ? — ,Uvodni članek v zadnjem „Priin. Listu" je pokazal, kako ne smemo delati reklame za prodajo vina. S takim dopisom, kakor ga je priobčil Vinko Cigoj dne 18. febr. 1.1. v „Allgemeine Weinzeitung“ več škodimo ko koristimo. Iz zadnje „Soče*' z dne 22. t. m. doznajemo, da je Vinko Cigoj poslal več takih nezmiselnih dopisov v svet. Lahko si mislimo, koliko škode so napravili ti dopisi našim živinorejcem. Vinko Cigoj se v „Soči" izgovarja, češ, da so tudi drugi tako delali. Nato odgovarjamo, da je taka reklama pogre-šena, naj jo dela kdorkoli. Ako V. Cigoj tega ne ve, vedeti mora „SoČa". Gospodje okolu „Soče“ bi prav storili, ko bi svoje čitatclje o tem podučili, ne pa dajejo še potuho s sprejemanjem podle polemike, kakršna je v dopisu zadnje „Soče". Vinko Cigoj se izgovarja, da je zato pisal v „Allgemeine VVeinzeitung", ker so kmetje v Rihembergu ubogi, potrebni in da dajajo radi tega n a j izvrstne j ša vina po 7 gl. in pol, ker so bili kmetje takrat 'vsi obupani. Tudi ta izgovor ne velja, kar je pokazal uspeh. Bodimo torej v tem previdni, če hočemo ljudstvu res koristiti.
TrafikantJ e pri finančnem ministru. — Pod vodstvom posl. Maranija je prišlo pred nekaj dnevi vodstvo organiziranih trafikantov, obstoječe iz držav, predsednika Matzku, podpredsednika pl. M a h o v s k i in Z ec h n e r (Gradec), dež. predsednikov Giraldi (Trst), Schwarz (Gorica) in urednika Th. P o r g e s k finančnemu ministru Bil inskemu, da mu sporoči želje .trafikantov. Finančni minister je obljubil, da se hoče o željah natanko informirati in v slučaju, da je prejšnji fin. minister kaj obljubil, hoče on izpolniti. Potem se je podalo odposlanstvo k sek-cijskemu šefu Kmazioluckemu, kateri je rekel, da se zahteve trafikantov uže pridno proučujejo in da mi-nisterstvo pripoznava zahteve za po-boljšanje kot opravičene.
Davek na luksus. Poslanec pl. Pantz in tovariši so vložili predlog za uvedbo davka na luksus. Po tem predlogu se bi obdačile elegantnejše obleke.
elegantni klobuki, elegantno perilo, luk-suriozni vozovi, avtomobili, lepše pohištvo, umetnine, lišp, preproge itd. Davek na vse to se bi plačeval že pri nakupu v trgovini, ker pač ne gre, da bi ekstkutor preiskoval, katera dama nosi elegantno perilo. Poslanec Pantz je izračunal, da bi se dobilo pri 3 od sto davka celih 30 milijonov kron, ako se računa, da se proda takih stvari r.a leto za 1000 milijonov kron. Torej čim večji ženski klobuk, tem večji davek.
Jubilej frančiškanskega reda. —
Te dni obhaja frančiškanski red. ki je največji, sedenistoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se vrši v Assisi na Italijanskem generalni kapitelj. Frančiškanski red šteje 1413 samostanov in hospicov, v katerih biva 16.894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala.
Vladna podpora za Istro. Vlada skuša zadnji čas na vse možne načine 'napraviti razpor med slovanskimi poslanci, posebno pa med poslanci v „Ju-goslovanski zvezi". Oficijozni „Frem-denblatt" je svoj čas pozival dalmatinske poslance, naj nikakor ne glasujejo proti vladi, ki je zadnji čas namenila toliko denarnih podpor za Dalmacijo. Prav s takimi razlogi pritiska baje vlada tudi na istrske poslance. Kam pa izginja velik del podpor za Istro ? V Poreču se zida sedaj velik hotel, ki bo stal ogromno svoto denarja. In komu je namenjen ta hotel, s kojim denarjem se zida? „l;dinost“ je izvedela, kakor pravi, iz verodostojnega vira, da sc ta hotel zida v prvi vrsti za častnike, pred vsem pa da ima namen prve p r e m o š k e postaje za nemštvo, in denar za stavbo i z v i r a i z podpor za Istro. — Take so torej vladne podpore za Slovence, Hrvate in recimo tudi za Italijane Istre. In za take podpore naj bodo slovanski poslanci vladi še hvaležni?!
Morilca Foedransperga so odpeljali v kopersko ječo.
Celovška porota je obsodila maz-zinianca Vidali in Orion iz Pulja na 8 mesecev težke ječe, De Carli ja pa oprostila.
Ker je Izgubil pravdo se Je obesil. — V Pulju je izgubil večletno pravdo 70 letni Mat. Zakrajšek. Več let se je pravdal s sorodniki za neko hišo, na katere podstrešju se je sedaj, ko je pravdo izgubil, obesil.
Iz dežele mirt in citron. — Liberalna „Ragione" javlja, da je odbor za zgradbo spomenika Aniti Garibaldi zapravil vseh 180.000 lir, ki so jih rodoljubni Italijani v ta namen zbrali.
Listnica uredništva: G. Fr. Š. v D.:
Pride prihodnjič!
Darovi.
Jubilejni darovi za „S love n s ko s i r o t i š č e":
P. n. gg. Justina Batistič 1 K, Vik-toria Zavnik 1 K. deželni odbornik J. Berbuč kot del neke nagrade 25 K, Alojzija Reja, krčmarica i K: Cesare Pontoni, trgovec 1 K: Josip Trpin, trgovec 1 K; Andrej Abuja, trgovec 1 K; Josip Kulot, trgovec 2 K: Birsa Josip. Vrh 20 vin.; Andrej Velikonja. Kozmerice.60 vin.; Sulič Anton, Kopriva 10 vin.;v nabiralnikih v gostilnah g. Fr. Vuka v Sovodnjah in g. Ivana Pelicona v Rubijah K 6-50 (ravno toliko za „Šolski Dom").
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Za „S 1 o v. k r š či soc. zvez o":
Neimenovani 40 kron;
Mestne novice.
m Odborova seja ..Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 11. in pol predp. v društvenih prostorih. — Istotam bo v nedeljo ob 5. in pol pop. odborova seja društva „Skalnica".
m 25-letnico mašnlštva je praznoval te dni inons. Fr. Castelliz, ravnatelj tuk. centralnega semenišča in profesor veronauka na tuk. ženskem iz-obraževališču.
m Na Ajševici napravi liberalni krčmar V. Komel veselico, pri kateri bode sodelovalo kar liberalno leze in gre. Modri mož je povabil vsa društva v okolici, katera bodo vsaka po eno pesmico zapela in potem nazadnje za svoj denar jeli, pili in plesali. Zapeli bodo vsak po eno pesmico pevsko društvo iz Šempasa, iz Šmihela., iz Oseka, iz Črnič in iz Staregore. Če ne bo druge udeležbe, bodo vsaj udje raznih društev eden druzega poslušali! Čudno, da ni povabil še kakega društva iz Afrike.
Iz soriške okolice.
g Javni nastop „Orlov“ v Št. An-drežu. Prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m.. priredi tel. odsek kat. izobr. društva „Naš doin" svojo prvo veselico. Tega dne se pokažejo prvič naši mladi „Orli" pred javnostjo. Komaj pol leta je, kar sc je ustanovil ta odsek, a danes nam nudi že prav dobrih vspehov. Da naša prva prireditev bolj ko mogoče dobro uspe, nastopijo v Št. Audrežu telovadci celega goriškega okrožja skupno. Štan-drežani se zelo zanimajo za to prireditev. ki bo. kakor se pričakuje, res nekaj sijajnega.
Že okoli ene ure se zberejo telovadci vsega okrožja na Rojcah, na kar odidejo v štiristopu proti vasi. Pred cerkvijo jih sprejme g. predsednik društva „Naš donr s primernim nagovorom. potem pa pripnejo dekleta vsem telovadcem šopke na prsi. Ob 4. pop.se vrši ljudska veselica s telovadbo, pri kateri nastopi črez 80 telovadcev pri prostih vajah.
Po telovadbi prosta zabava pri petju godbi, deklamacijah, šaljivem sreč-kanju in šaljivi pošti.
Pri sprejemu telovadcev in pri veselici svira voj. godba. Veselica se priredi v prostorih g. Karla Turi.
Somišljeniki iz mesta in okolice! Udeležite se v obilnem številu naše veselice. Tu lahko spoznate, kako krepi telovadba mišice naši mladini, kako napreduje mladeniška organizacija na Go riškem in koliko sadu je že obrodila. Vzpodbujajte jih s tem. da se zanimate za mladeniške prireditve k nadaljnemu delovanju. Če bodo videli, koliko jih stoji na njihovi strani, potem se ne ustrašijo ne truda ne svojih nasprotnikov.
Čisti dobiček je natnenjem izpopolnitvi društvene knjižnice, ki nudi že zdaj društvenikom mnogo duševne hrane, in za telovadno orodje, katero si je naročilo društvo pred nekaj meseci.
Vabilo k veselici, katero priredi v spomin desetletnice dekliška Marijina družba v Pevmi dne 27. junija t. 1. v župnišču. Vspored: 1. Pozdrav Mariji.
2.	Govor. 3. „Dve materi". Igrokaz s petjem v štirih dejanjih.
g Grgar. Kakor je bilo sporočeno, priredi „Kat. slov. izobraževalno društvo v Grgarju" o priliki blagoslova društvene zastave veliko vcselico. h katerej so uljudno vabljena vsa bratska društva in naši somišljeniki, da nas počaste s svojim obiskom in na ta način mani-fistirajo za krščanska načela, katera naše društvo zastopa. Spored se do-pošlje društvom in prijateljem že pravočasno. Začetek veselice je ob 4. uri
popoldne na dvorišču g. Andreja Milja-vec, gostilničarja v Grgarju. Blagoslov zastave je zjutraj takoj po slovesni sv. maši., Sodelovanje so obljubila bratska društva iz Solkana, Deskel, Kromberga, Št. Ferjana in Ajševice.
V	nadi, da nas gotovo, obiščete, kličemo krepko „Na svidenje" v Grgarju na dan sv. Petra in Pavla.
Odbor.
g Iz mirna. — Priprave za
o	b č. volitve. — Obrtna šola. — Štiri leta bode v avgustu, kar je naše sedanje županstvo prejelo obč. v roke. Bila je to doba razsvitljevanja in ,.napredka", kajti iz ..Občinskega doma" je sijala svitla luč, ki je kakor „rellektor" razsvitljevala celo občino tako, da je marsikdo ob tej svitlobi oslepel. Posebno slabo je ta luč uplivala na vid našega sl. starašinstva, ki se je popolnoma podvrglo vladi sl. „svitle luči". Kakor vse stvari, tako se je menda tudi priprava za bodoče obč. volitve prepustila slavni „luči" t. j. občinskemu tajniku. Ali „luč" je pri tem težkem delu tako zgubila svojo moč, da mej tem, ko je prej celo občino razvitljevala, ni mogla sedaj prodreti v potrebne knjige in obč. zakonik, iz katerih je mogoče dobiti podatkov za pripravo obč. volitev. Po dolgem času je sl. županstvo dne 14. aprila t. I. razglasilo, da so volilni imeniki razpoloženi na ogled. Razglas sam je bil tako sestavljen, da ni mogel na podlagi njega nikdo in nikdar zahtevati upogleda v volilne imenike. Določenih ni bilo nikakih ur, ob katerih bi bilo to mogoče storiti. Občinska pisarna pa je bila razven navadnih uradnih ur vedno zaprta. Dalje se nam je zdel tudi v imenikih uplsani davek slabo nakazan. Glede razglasa smo se obrnili z ulogo na c. kr. okr. glavarstvo, ki je ovrglo prejšnji razglas in županstvu naročilo vnovič razgrniti volilne imenike. Glede upisanega davka pa smo izrazili svoje mnenje županstvu, ki je obljubilo stvar pregledati. Sedaj so volilni imeniki v drugič razgrnjeni. Imenik tretjega razreda je nepopravljen, v imeniku II. razreda je pripomba davkarije, ki pravi, da je nekatere tek. številke pregledala in našla, da se nobena teh številk ne ujema z resničnim davkom, ter da je svota davka razkazana v imenikih za 9 K 20 v manjša kot celotna davčna svota. Imenik L razreda pa je predložen kot original z dne 14. aprila, v resnici pa je to popolnoma nov imenik, ki izkazuje 375 K 60 v več davka nego imenik, ki je bil razpoložen dne 14. aprila, ki ga imamo v prepisu. Razen peterim davkoplačevalcem so se vsem drugim davčne svote same ob sebi povišale. Zakaj se je to zgodilo, ne vemo, pač pa vemo, da ako je potrebno doseči gotovo celotno davčno svoto. se da L volilni razred najložje popraviti, ker je najkrajši. Ako je sedaj v imenikih izkazana svota za 9 K 20 v manjša od resnične plačujoče svote, je bila po prejšnjem imeniku I. razreda za 384 K 30 v manjša. Kakor kaže, se bode ta stvar še vlekla in je ne bode konec, dokler ne poseže kaka višja oblast umes in pusti »reflektorju" le raz-svitljevanje občine, ne pa imenikov.
g Iz Šempasa. Pokopali smo na dan sv. Ajojzija uglednega moža Josipa C e r n a t i č a ob veličastnem spremstvu. Množica ljudi, katera ga je spremljala k zadnjemu počitku pač jasno priča, kako so ga spoštovali njegovi sosedje in kako so ga cenili njegovi prijatelji. Opazili smo med spremstvom g. dr. W e i n-lechnerja iz Gorice s soprogo in nadporočnika Schoberta. Zadnjo čast mu je izkazal občinski zastop iz Šempasa z županom g. K r a š a n na čelu in tudi župan iz Oseka g. F. Roži č s prvini podžupanom V. Kožuh je spremljal rajnega k večnemu počitku. Ob odprtem grobu je spregovoril g. župnik (i r č a ter ga slikal kot moža
značajnega, kateri se ni nikdar sramoval pokazati javno svoje versko prepričanje. Preostalim domačim je pač to velika tolažba, ker so ob veliki udeležbi različnega občinstva sprevideli, kako so cenili ranjkega pa tudi celo Rijavčevo družino. Njemu želimo večni počitek, ugledni družini pa izrekamo naše sožalje. Pokojnik je več dob županoval v Šempasu. Dosegel je skoraj 86 let.
g Iz Kronberga. V Primorcu*' št. 24. se neki dopisnik zaganja v podpisanega, Češ, da je provzvročil v Kron-befgu sovraštvo med domačini, celo v družinah. Na to odgovarjam, da mi sploh ni znano, da bi bilo v Kronbergu kako sovraštvo, še manj pa. da bi jaz isto provzročil. Sploh ne grem v nobeno družino in v krčmo seveda iz principa celo ne, — kako bom tedaj sejal sovraštvo po družinah?
Če pa s tem mislite na tisto sovraštvo. s kterim Vi mene sovražite kot katoliškega duhovnika, potem pa vedite, da tega nisem kriv jaz — ampak Vi sami! Vinko Vodopivec, vikar.
Umor ka-ll? — Iz St. Andrcža se nam poroča, da je sodnijska komisija dala odkopati v sredo na štandrežkem pokopališču svež grob, v katerem je na-, šla 6 mesecev staro dete j škatlji. Komisija je konštatovala, da je dete živo prišlo na svet. Mati tega nezakonskega deteta je 23-letna Rozalija Nardin, ki je pred 14 dnevi pred določenim časom povila otroka. Poklicala je domačega pogrebca, ki je nesel mrtvo dete ponoči na pokopališče in je tam zjutraj zakopal. Celo zadevo preiskuje sodnijska komisija, ki bo dognala natančnosti te zadeve.
g V Oseku je v nedeljo popoldne zagorelo v hlevu posestnika J. Rijavec h. št. 45. Kako je nastal ogenj, ni znano. Otroci pripovedujejo, da je bil v hlevu neki berač, ki je pri slami kadil cigareto, dasiravno so ga opozorili, da je nevarno kaditi na takem kraju. Na dano znamenje z zvonom je priteklo ljudstvo skupaj, katero je hitro ogenj pogasilo. Posestnik je bil zavarovan, a ima škode nad 100 K, katere mu naj-brže zavarovalnica povrne. V tem prostoru je imel tudi sviloprejke, katere mu skoraj gotovo radi prevelikega dima poginejo. Te škode mu pa najbrže nobeden ne povrne.
Vspored veselice v Št. Andrežu.
1. Realni prihod telovadcev. 2. Proste vaje, katere proizvaja nad 80 telovadcev. 3. Vaje na orodju. 4. Realni odhod. Po telovadbi: 1. Pevske točke, s katerimi nastopijo pevska društva iz St. Ferjana, Mirna in Podgore. 2. Deklamacije : Lampe: »Bratom Orlom*'. Pa-gliaruzzi: „Ljubica". Gregorčič: „ Veseli pastir". 3. Šaljivo srečkanje za 10 dobitkov. Med veselico šaljiva pošta. Pri veselici svira vojaška godba. Ker je čisti dobiček namenjen za tel. orodje in za izpopolnitev knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vabi uljudno — odbor.
g Iz St. Ferjana. Zadnji »Prim. list" z dne 17. junija štev. 24. je pisal tako-le: „Tudi občinski računi so se postavili na ogled in tu smo v svoje veliko začudenje opazili tudi trošek 180 K na jubilejni dan." To tiskovno pomoto popravljamo tako, da ta trošek znaša le 108 K 90 v, ki jih je županstvo porabilo za vse tri občine: St. Ferjan, Gorenje in Dolenje Cerovo za na-bivalce, smodnik, razsvetljavo v zvonikih in za južino, za katero so pa gg. starašini odstopili plačilo za sejo, ki so jo imeli v ta namen na jubilejni dan. Tako se nam^ poroča.
g Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice v Grgarju, registrovane zadruge z neomenjeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne
4.	julija 1909 ob 4. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o
upravnem I. 1908. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. I90S. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
g Krompir pridno izkopujejo v naši okolici. Blaga je še precej. Cena mu je 9 K kvintal. Odjemalcev se obeta mnogo.
Iz ajdovskega okraje.
a lz Rihemberga. -- „Kršč. soc. izobraževalno društvo" priredi prih. torek na praznik sv. Petra in Pavla takoj po večernicah v prostorih »Hranil, in posojil." v Britofu zanimivo zgodovinsko predavanje „o k m e č k e m punt u" na Goriške m. Ker je za časa kmečkih uporov igral tudi Rihenberg svojo ulogo, bo predavanje za nas tem z a-n i m i v e j š e. Predaval bo g. dr. Karol Capuder. Predavanje bo javno. Smel se ga bo udeležiti, kdor bo hotel. Želeti je, da pride k predavanju tudi ženstvo v obilnem številu. Odbor.
a Strajk prediicev v Ajdovščini.
Tuji delavci, ki so pred kratkim prišli z Ogrskega, so na ukaz vodstva predilnice hoteli v pona. zjutraj na delo. — Strajkujoči predilci in predilke so zgodaj zjutraj zasedli vsa pota, ki vodijo v tovarno in so mirnim potom odvrnili stavkokaze.
Iz tolminskega okraja.
t Koritnica. — Naše »Kmet. bral. društvo" priredi v nedeljo 27. t. m. zabavni večer z lepim vsporedom. Začetek ob 5. uri dop. Prijatelji dobro došli!
t Podbrdo. — Že dolgo ni bilo slišati, kaj se Podbrdom godi. Posebnega res ni bilo. a vendar se gibljemo. — S
1.	majem se brzovlaki. ki hitijo k morju, tu več ne ustavljajo. S tem nam tudi j utranjo pošto naprej peljejo; neugodno je to, ker tukaj je največ uradov in jutranji brzovlak (8'44m), je bil kakor nalašč, bodisi za te, ki so šli po opravku v Tolmin ali v Gorico. Pač res, vlak drdra, ne meneč se za ljudske koristi. Brzovlaki pa, ki vozijo navzgor, se morajo ustaviti. Klanc je in hudo puhajo in se potč. tedaj treba tukaj si zopet trebuh in želodec z vodo napolniti.
V	vasi se vse prenareja in olepšava, stari Podbrčan bi več ne poznal svoje prejšnje strgane vasi. Slamnate strehe izginjajo, zunaj se hiše belijo in barvajo, čeden je res zdaj pogled na to gorsko vas; samo cerkveni stolp žalostno zrč na olepšano vas s svojo raztrgano glavo in očrnelim zidovjem. Podbrščani, spomnite se še tega kažiprsta, kar Vam bo v slavo in čast.
Kakor sem slišal, političen vrhar in strankarstvo ponehuje. Zadnje predavanje v tukajšnjem Sl. k. iz. društvu je imel velečastiti g. župnik Iv. P i b er, deželni poslanec iz Bohinjske Bistrice. Govoril je jako lepo o planšarstvu in kmetskem zavarovanju. Tudi potovalni c. kr. kmet. učitelj S v egel j iz Tolmina je pojasnjeval pomen kmetijstva in se blagohotno ponudil kmetom o vseh kmetskih zadevahssvetom in dejanjem pomagati.
26. maja je tukajšnje društvo revidiral revizor S. K. S. Z. veleč g. župnik podmelški č. g. Iv. Kovačič. Poročal bo že pri skupnem sestanku, kako je. Manjka pa še mnogo zanimanja za društvo.
Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila tukajšnjemu g. poštarju. Popravljali so mu salon, in ko je delo pregle-. davat prišel, šel po stopnicah in padel. Kmalu bi se bil ubil. Pač angelj varuh ga je varoval.
23. je bila poroka. Tuk. občeznani mesar, ki menda pošilja meso po železnici od Trsta do Celovca, je poročil hčerko tukajšnjega posestnika.
Oba sta člana „Kat. izobraževalnega društva". Nevesta je bila prva soprani- r
stinja in vsi, ki so jo pri veselici ali v cerkvi slišali, so njen krasnodoneč glas občudovali. Bila srečna in tukajšnjemu društvu še nadalje naklonjena!
Pomladi jo umrl tukajšnji učitelj. Sedaj nas zapusti učiteljica. Pravijo, da je bila dobra v šoli in zunaj. Tako pridejo v Podbrdo nove moči. Bog daj, da bi biii vsi zadovoljni.
Letina kaže dobro. Ko se kaj nabere. bom že sporočil, ako me sprejmete v svoje kolone. (Seveda! Pozdrav! Ur.)
t Volče. K. s. socijalna zveza v Gorici naznanja, da pride na praznik sv. Petra in Pavla popoldne njen odbornik naše izobr. društvo nadzorovat. Ob tej priliki bo ta gospod imel v društvu predavanje. — Predavanje začne ob 5. uri popoldne. — Društveniki ste uljudno vabljeni, da se predavanja udeležite.
Odbor.
t Na Idriji pri Bači se je pretečeno nedeljo odprla knjižnica, katera šteje zdaj 206 vezanih knjig podučne in kratkočasne osebine. Idrijčani, le pridno berite, da ne bodo knjige zastonj ležale v omari. Prihodnjo nedeljo bo takoj po popoldanski službi božji predaval blag. g. dr. Dermastja o oporoki ali testamentu.
t Drežnica. — Dne 18. t. m., to
je na naš domač, obljubljeni praznik pres. Srca Jezusovega je imel v našem »K. s. izobr. društvu" g. Kremžar predavanje o starostnem zavarovanju. Pojasnil nam je natančno to za nas tako važno vprašanje. Sedaj dobro poznamo dobre strani in tudi pomanjkljivosti zavarovanja. Vemo in poznamo pa tudi vzroke rovanja nekaterih strank proti zavarovanju, in po tem prav lepo sodimo prave prijatelje kmeta. — Nato je imel revizijo našega društva ter se je sklenilo tudi izvesti nekatere dobre predloge.
t V Polubinju je imel revizijo v tam. „Kat. sl. k. društvu" minulo nedeljo preč. g. župnik Mihael Kragelj.
t Podmelec. Na praznik sv. Petra in Pavla ob pol treh popoldne bo vtu-kajšnem izobraževalnem društvu predavanje. Snov predavanju bo: »Geslo: omiki, svobodi, napredku, —
i	n s reč a s 1 o v e n s k ega naroda". Člani in članice, pridite k predavanju vsi!
Iz cerkljanskega okraja.
c Bukovo. — Uže več časa ni bilo nobenega sporočila od nas v »Pr. Listu". Sedaj hočem pa jaz par besed povedati čitateljem našega »Prim. Lista" in sicer par resničnih, ki marsikomu ne bodo všeč. Preč. gosp. župnik je oznanil eno minolih nedelj, da se bo isti dan v cerkvi pobirala miloščina za škofijske zavode. Ko je cerkovnik prišel s puško med mladeniče, so se mu začeli rogati in smejati.
Ravno isto nedeljo so bili nekateri Bukovci v Cerknem na shodu, na katerem je govoril sam Drejc iz Gorice. Ne morejo prehvaliti Drejcovega farba-nja. Za odbornika Gabrščekovega liberalnega pol. društva je izvoljen tudi naš cerkven, ključar Močnik. Kako gre skupaj cerkveno ključarstvo in liberalstvo, ne vemo....
Nekaj zdražbarjev je v naši občini, s katerimi bo treba obračunati. Vedejo se priliznjeno. A njih priliznjenost je hinavska. V četrtek so liberalci, v petek, »klerikalci", v soboto, agrarci, v nedeljo pa demokrati. Kaj naj rečemo takim! Neznačajneži! Najbolje se ponaša Zakojca s takimi figurami! Občinar.
Iz kobariškega okraja.
kd S Kobariškega. — Pretekli teden se je mudil v naših hribih korni poveljnik Ekscelenca Potiorek. Nadzoroval je vojaštvo, ki je imelo pri tej priliki obmejne vaje ter si ogledal razne este, katere delajo vojaki - pijonirji.
—	V sredo t. j. 16. t. m. zjutraj je šel’ iz Tolmina v spremstvu višjih častnikov skozi Volče čez Kuk ob meji v Livek, kjer je bil slovesno sprejet. Vas je bila v zastavah, topiči so pokali. Pozdravili so ga g. kurat in občinski zastop, ki mu je izrazil želje občinstva glede ceste, katero delajo vojaki od Livka čez Sturme do meje. Z Livka se je nato s svojim spremstvom odpeljal z automobilom po strmi cesti v Kobarid, ki je bil ves v zastavah. Tu so ga med pokanjem topičev pozdravili g. dekan in občinski zastop. Naslednjega dnč se je odpeljal v Kot, kjer je bil povsod slovesno sprejet. Iz Breginjaje potem v petek zjutraj odrinil čez visoki Stol na Bovško. Ekscelenca je s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo pri sprejemih povsod napravil na ljudstvo jako dober utis.
Iz komenskega okraja.
km Komenski okraj. — V torek dne 22. t. m. je bila v Komnu volitev v cestni odbor za komenski okraj. Do izvolitve ni prišlo. Tudi do ožje volitve ne, ker so bili giasovi razcepljeni. Bilo je namreč skoro toliko kandidatov, kolikor volilcev. čudno je — ako ne predrzno, da se sili v komenski cestni odbor tudi tak človek, ali pravzaprav dva, ki sta deležna v znani kraški trtni aferi. Celo prejšnji predsednik, Strekelj, je med kandidati!!
Gospodje župani in podžupani, izvolite pri prihodnji volitvi take odbornike v cestni odbor, na katere se lahko zanesete in ne takih, ki se silijo v odbor le zato, ker je bajč ;odborova blagajna dobro naloženo— »korito"!
km Kobilice na Krasu. — Ivan Ukmar iz Koprive na Krasu poroča, da so nabrali šolski otroci v petih dneh 10 hi in 18 1. kobilic. Izredno mnogo golazni, ki bi pokončala še to, kar je ostalo zelenega po travnikih, poljih in po gozdovih.
Iz sežanskega okraja.
Vabilo k veselici, kojo priredi dekliška šola »Elizabetišče" v Tomaju dne 29. in 30. junija t. 1. na dvorišču »Elizabetišča". Poje mešani zbor pod vodstvom pevovodje g. M. Sonc. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 v, sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo v korist »Elizabetišča". K obilni vdeležbi vabi uljudno vodstvo »Elizabetišča". Vspored: 1. Pozdrav, govori Rozalija Gec. 2. Pesem »Opomin k veselju". J. Aljaž. 3. »Najdena hči". Igrokaz v treh dejanjih. 4. »Kovačev študent". Burka. 5. Pesmi med posameznimi dejanji: a) »Venček narodnih pesmi". A. Kosi, b) »Čolničku", V. Parma, c) »Rdeči Sarafan", A. Foerster, č) „Oj planine" J. Aljaž, d) »Slovenka sem**, A. Kosi. — Po dovršenem vsporedu sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke po 10 v.
Književnost.
Nove knjige. Priporočamo cenjenim naročnikom in čitateljem v nakup sledeče nove knjige, ki se dobe v »Katol. bukvami" v Ljubljani:
1. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. Cena za posamezne izvode 50 v, vsaj pet izvodov in več po 35 vin.
2. Prvič med Indijanci. — XVII. zvezek Spillmanovih povesti. Cena 60 v, za trdo vezan izvod pa 80 v.
3. Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. Prvi del. Za štiri znake (ženske ali moške) glasove. Uredil Anton Grum. Cena 2 K.
4. Bom šel na planince. Potpuri slov. narod, pesmi za tamburaški zbor zložil Marko Bajak. Cena 3 K.
5. Te Deum super cantum Michali llaydn IV. voc. inaequel aut 1 voce cum organo auctare Antonio Foerster. Cena 50 v.
Priloga „Prim. listu" šf. 25. z dne 24. junija 1909.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raiteia hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega 11 tgater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
HiSia ttaala is vse letne te.
Posebnost: semena za zelenjave, traye in detelje.
Majboije oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Drobtinice.
Drobno vesti. V Petrogradu sc jc pojavila kolera, za katero je uže mnogo oseb umrlo. Na Dunaju je obesil na kljuko sobnih vrat finančni stražnik svojo 2-letno hčerko in potem se je še sani obesil na kljuko sredi sobe, ki je bila namenjena za luč. Vzrok: revščina. — Na južnem Francoskem je prejšnji teden razsajal hud potres. 60 ljudi je bilo zasutih, mnogo ranjenih. — Blizu Krakova se jc užgala vojaška smodnišnica, ki je napravila mnogo škode. Pok je bil strašansk. Več kilometrov naokoli so poslopja poškodovana. Trije vojaki so bili mrtvi.
— Svojo mater je v sanjah umoril v Kosovcu na Hrvatskem kmet Milan Subotič. Sanjal je, da ga je napadla neka ostudna Ženska. Tekel je po sekiro in udaril po njej. Drugo jutro je videl mater mrtvo ležati v postelji z razklano glavo. — Električni pisalni stroj je izumil na Dunaju nek uradnik mestnega stavbinskega urada, ki piSe popolnoma mirno.	V Ameriko se je pre-
selilo meseca marca iz raznih krajev 117.000 prebivalcev. Največje mesto na svetu je London, ki šteje danes nad 7 milijonov prebivalcev, torej več kot Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Hrvaško in Slavonijo ter Primorje in Kranjsko skupaj. Avstro-Ogrska izda vsako leto za vojake in vojno mornarico 501 milijon kron.	Na Kitajskem imajo še
srednjeveška sodišča. Za vsako malenkost kaznujejo posebno reveže grozno. Prišel je pred kitajskega sodnika revež, ki je ukradel skorjico kruha. Sodnik ga je dal obesiti za pr.st roke in ga pretepal po životu cele 3 ure.
Ogromna gostilna. — Največjo gostilno na svetu ima londonski krčmar .lože Lyons, ki daje 10 tisoč osebam, kuharjem, pekom, natakarjem ild. posla. V svojih skladiščih ima na tisoče skodelic, 30 tisoč krožnikov in 50 tisoč steklenic vsake vrste, cele gore namiznega orodja, prtičev itd. Osem peči. pri katerih dela več stotin avstrijskih pekov ki pečejo danzadnevoin kruh in drugo pecivo. Na teden porabijo 30 ton surovega masla. I.yons da cele črede poklati in celi vlaki vozijo sadje in zelenjavo v njegova skladišča. Za velik obed v Aberdeenu (3500 kuvertov) je porabil 90 želv, 220 ovčjih krač, 800 rib. 1200 jerebic, 500 kopunov, 350 melon in 6.500 funtov grozdja. Ta gostilničar zasluži ponosno ime, ki si ga nadevlje: kralj gostilničarjev.
Za kratek čas.
Iluda s o I. — „Kaj pa ti je Jo-zelj, da si tako klavern ?“ vpraša nekdo Črednika. Črednik: „Ravno sem bral, da sedaj skoraj vse elektrika goni in zato se bojim, da mi župan odpove službo in bo zanaprej tudi živino elektrika gonila na pašo".
I’ r e v z e 1 seje. Baron : „Kaj pa je lo, Janez ! Kakšen ropot!?" Jane/ : ..Oprostite, gospod baron. Prisiljen sem bil svojega krojača skozi vrata ven vreči, ker je hotel po vsej sili, naj mu plačam račun!" Baron: „Toda opozoriti te moram, da te za to plačujem, da moje upnike ven mečeš, in ne svojih".
P ri krščanskem nauku; Katehet: „No Jožek! Kam drži ozka in kamnita pot našega življenja?" Jožek : „V cerkev!“ Katehet: „No je tudi prav!" Navadno pravimo „v nebesa"! In kam drži široka, lepa pot?" — Jožek: „V oštarijo!"
Loterijske številke.
ti), junija.
Trst.................. 5	51	78	20	33
Line ................ 84	37	40	S	7
HM LIKAR
naslednica G. Likar
V GORICI -- Semeniska ulica štev. 10.
V o1i k a zaloga
pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svet« podobo.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd.
Pergamentna papirja zauianle masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
I) tiru |« ► tf 1*•. \ hi> po i /.k c>‘i .
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
ilntoit Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže poSteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke .Meščanske pivovarne", in izbornim protl-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. napre] franko go riška postaja.
Cene zmerne.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga olj ki nega olja iz naj   ugodnejših krajev ________________
Jedilno olje		po 96 v. liter	
Jedilno fino	K 1-0-1	Marsiglia ., .	K 1-28
istrsko „	„ 1-20	liombay . . .	. „ 1 20
Corfu „	„ 1-80	Bari ....	• „ 1*40
Puglie „	„ 1-28	Lucca ....	. „ 1-60
Jesih vinski		najlinojSo . . Milo in luči.	•« 2--
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IS in via Se-minario 10.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
prlporofa častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu In na deželi
ivojo trgovino jedilnega blaga n. pr. knvo Santos, Samlommgo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelu, Korfii, Istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1.2, 3, 4, 5. Več vrst rti«. Miljsvcči' prve in druge \ine, namreč ob fnlalnod enega umu 1>*ut iie ir 'vnunce Žnidaršič S ' .ilctuV Avtplrnkr družbe JV i Ltrila m Me;o'la. Moka Iz Majdiče . g: milna / Kran|t In Iz Joe h j murr-oveg- v A|dovičini Vse blago |	prve	\(fte.
^ Odlikovana pekarija ^ <0	^ in Hladftičariia ^
♦ K. Draščik ♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
♦ Uvr»nJ>- naroilla vnakovrutnega peciva, torte, kolači* za birmano« iu poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali oriK. buteljkah. l’ri-
♦ porota no hI. obeluntvu. Cene * Jako nizke.
Novodošlo blago za
NASTOPNO SEZONO
Delavnico cerhuenih posod In cerhvrniDD orodja
Fr. Leban
Gorica, Magistralna ulico iteu. S.
Priporoča proč. duhov-ičlni svojo delavnico cer-k\enega orodja In corkve-nlh posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stara reči.
Blago ib razpoiilja franko.
f ]. SULIG0]|
T
© C>°coooožg^ ©
urar c. kr. državno beležnice
v fr 0 RICI, Gosposka ulica sl. 25
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim otiralom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramo-f o i : o v za koncerte in gostilni
ter vsakovrstne plošče, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. — Stara dvokolesa se e m a j 1 i raj o po ceni z ognjeni pri
BAT JE L-u
GORICA Stolna ulica 3-4.
Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovenski ceniki franko.
g uu uu
Lekarna
j{ri«tifilalli f Girici
* Prave In edine iel. kapljice
■ inamko st. Antona P&do-vauskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redn o prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena mamka) popjj0 _ Okrepi ielodec, storč, da ngine v kratkem času omotica in ii-potna linoit (mrtrost). Te kap. Ijice tudi storč, da človek raje j/
Cina steklenici 60 vin
POZOE!
Edini specijalist - optik
I,
Gorica na Kornu St. 13,
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. \se le po zdravniških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno n po zmernih c e 11 a h, — Cena blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Trimo/Jč, optik.
še vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
O -P s ’ N <n t!
na
>^r
za vsaki stan.
IVAN SCHINDLER,
Dun?j lll.|i„ Erdbergstrasse 12.
pošilja že veliko let dobro zriaae stroje vsake vrste za poljedelstvo.
M lino za sailji' in (irozilj«’. slisknlnico za sad,c in grozdje, Škropilnici1, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnic'-, vitle, trijerje, čistilnice za žito. luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za "olanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčeno cevi.
Od sedaj po zopet zdatno znižanih c<* ah!
Ravno tako vse priprave za kletarstvo: nudene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijevo ploče, sin j za točenje piva, Skrinje za led, st'oju za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tchnice, decimalne tehnice; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd,
Vse a večletnim jamstvom!
Po iTOOflnfijl plačilnih pogojili, Mi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno,
prekupci in agentje za/eljoni. =
Dopisuje sc (udi v slovenskem jeziku.
Piše naj se naravnost
Iva a gScsMadta*
Dunaj JJI\i Erdbergstrasse št- 12.
Qr
4
*******
.
 \£>
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri pr daji */v* v'vv kmetijskih pridelkov. v/v^ 'jxr v/V'
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT. 31-
54X3'"'
M**
n*
"aeJ
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Št. 234 9.
Objava.
Varilstvo podpisanega zavoda j<‘ sklonilo v soji 18. junija 1909 izboljšati merilo za eskompt zastavnih pisem ob ugotovitvi posojil od lačasnega merila 91°() njihove imenske vrednosti na ono od 92°0.
V Gorici, 19. junija 1909.
RAVNATELJSTVO DEŽELNEGA HIPOTEČNEGA ZAVOPA POKNEŽENE (SROFOVINE (SORIŠKO IN GRADIŠČANSKE.
Kuhinjska in gospodinjska šola v Gorici.
Naznanja se s tem sl. občinstvu, da se je ,.K u h i n j s k a Sola" v Gorici zopet otvoriladne 27. maja in sicer v ,.S. Gregorčičevem Domu'' v 1. nadstropju, ulica Vetturini. U č e n k e, ki hi hotele obiskovati to šolo. oglasijo naj se pri vodstvu te Sole. ki se nahaja v prej omenjeni hiši. Plača se samo za pouk za vsako učenko po 24 K na mesec. One učenke pa, ki bi hotele v »Kuhinjski šoli" hrano dobivati in tam stanovati, plačajo 00 K na mesec. V ..Kuhinjskišoli" postreženo bode sl. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedili po zmernih cenah. Stalni gostje sc sprejmejo. Vodstvo šole sc priporoča /a obilen obisk.
Marija Grebenc,
lastnica-voditeljica.
Slovenska manufakturna trgovina & j)
DFruc limito!
"'GORICA — Raštelj 16 — GORICA*'
piporoči slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega - - oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. -----——
m- Postrežba točna in solidna! -m
fi* Vinske stiskalnico
so nase stiskalnice EVpnlo44 najnovejšega in izvrstnega sestava so	v^UlC	y strojem za dvostroki
n trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidraviiške brizgalnice
ttSyphonfa“ sb°0g
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za senu; mlatilnice za vrsteno, mlatilnice za pšenic stitnice za žito, rezalu stroji za krmo in ročnimalni za žito, razne velikosti, se še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo im prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, i/ borne, priznane in odlikovane
P h. Mavfarth-ove ill dl*. JVaKiujem v vneli (Ustuvah t \ec ko 01)
, .. ,	,	.....	zlatimi, »rebrnimi in častnimi kolajnami;)
tvarniee gospodarskih in vinarskih strojev na Iluntrovaui ceniki in muugobrojni poli-Dunaju, II. Taborstrasse 71.	vale v doka/.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani
N*
■	l^-
Prosiva zahtevati listke!
I
(D
TJ
cJ
u
ho
d
P
O
a o u
i
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krOHO nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikansko blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
?
T
°
M
O
►j
M
p
o
£
o
p
o
p
p.
CK
h
8
P
0
I
Prosiva zahtevati listke!
f
k
JNfa^narcilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga i omejeno zavezo“ v (iorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem UMIJ) hranilne vlo^e po 4 Vi, (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5‘4% |p<“t in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po (5°„ (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 1<M) kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 11H)S.
ODBOR.
1
1