HI Sobota, 14.6., ob 20.00 >Q NATALIJA VERBOTEN S Nede||a, 15.6., ob 17.00 g VESELE ŠTAJERKE JjJ zabava, ples, Jedača, kegljanje, srečelov..... W V senco ali pod streho vabijo gasilci! GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 / 280 10 00, 2X0 10 16, 280 10 30 faks: 04 1280 10 12 www.ghd.si, info izgini, s i DOGOVOR, KI DRŽI! Gorenjska y Banka Banka ,t posluhom NOMINALNE OBRESTNE MERE HMJMMGLAS Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 46 - CENA 290 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 13. junija 2003 Cesta jemlje Kdo ve, kolikokrat je sedemdesetletni domačin, peš ali s kolesom, pri Retečah prečkal cesto in srečno prišel na drugo stran. V zgodnjem torkovem dopoldnevu so njegovi najhližnji v tihi molitvi obstali in poklečali ob cesti, ki je postala njegova usoda. Koliko nepotrebnih, nepričakovanih smrti, koliko bolečin domačih se zgodi vsako leto! Letos so gorenjske ceste vzele že devet življenj. In čeprav policijske statistike dokazujejo, da se varnostne razmere v prometu izboljšujejo, je devet odločno preveč. Ceste in vozila postajajo vse boljša, hitrejša in prav nepremišljena hitrost je najpogostejša napaka povzročiteljev najhujših nesreč. Tudi v reteŠkem primeru je bila. Seveda ni bilo nalašč, namerno, pa vendar - se nam res tako zelo mudi, da smo za minutko prednosti pripravljeni tvegati življenje -svoje ali tuje? Med letošnjimi žrtvami gorenjskih cest sta dva kolesarja in trije motoristi. Nobeden od kolesarjev ni bil kriv, od motoristov eden. Nedvomno so vozniki dvokoles, ki od zgodnje pomladi do pozne jeseni množično osvajajo ceste, v prometnem žargonu ogrožena vrsta. Zaradi avtomobilov, ki so jim odveč, pa tudi zaradi cest brez kolesarskih stez in, zlasti motoristi, ki ljubijo hitrost, tudi zaradi sebe. Kaj storiti, da ceste ne bi bile krvave in domači ne objokani? Zveni kot obrabljena fraza, pa vendar - predvsem pamet v glavo. Nikoli se tako ne mudi, da bi bilo vredno tvegati. Policijske patrulje ne zmorejo biti povsod, čeprav obljubljajo ostrejši nadzor tudi na priljubljenih Foto: Tina Doki motorističnih poteh. Helena Jelovčan Adrenalinski park v Bohinju Ribčev Laz - Včeraj opoldne je podjetje Koren sports, d.o.o., odprlo pri hotelu Pod Voglom adrenalinski park Bohinj, ki je za podljubeljskim njihov drugi park. Odprtja so se udeležili predstavniki bo- direktor podjetja Koren sports Matija Koren. Adrenalinski park je namenjen tudi otrokom, starejšim od 8 let, do 15. septembra pa bo odprt vsak dan. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Promet po polovici avtoceste Bistrica pri Podbrezjah - Napovedi Družbe za državne ceste, da bo v prvi polovici junija stekel promet po levem delu bodočega avtocestnega odseka Podtabor - Naklo, so se uresničile. Kot je povedal direktor avtocestnega projekta 3 Gorenjska - Ljubljana Bojan Cerkovnik, so minuli ponedeljek zapeljala prva vozila po skoraj 4,4 kilometra dolgi trasi brez vsakih težav. Zaenkrat poteka promet dvosmerno le na zgrajeni polovici avtoceste, kjer je bil najzahtevnejši objekt viadukt Tržiška Bistrica. Objekt s skupno površino 12.610 kvadratnih metrov je dolg 426 metrov, vsako od 14,7 metra široke polovice viadukta pa podpirajo 7 do 11 metrov visoki stebri. hinjske občine, Triglavskega narodnega parka in bohinjski turistični delavci. Urejati so ga začeli aprila, razprostira se na 2000 kvadratnih metrih, gradnja parka pa je stala 18 milijonov tolarjev. V njem je 12 različnih zaprek, program adrenalinskega parka traja dobri dve uri, poleg omenjenega Programa pa sta gostom na yoljo še poldnevni in celodnevni program. "Z adrenalinskim parkom naj bi obogatili bohinjsko turistično ponudbo. Adrenalinsko zabavo v parku bomo popestrili z vožnjo po jezeru, plezanjem, raftingom in kanjonin-gom. Park nudi nadzorovano adrenalinsko zabavo, saj bo za obiskovalce skrbelo devet inštruktorjev z mednarodno licenco, zato je strah pred nezgodo odveč. Varnost je na prvem Pestil!," je ob odprtju dejal Fantje slavili, dekleta jokala Naše vaterpolistke so nastope na domačem evropskem prvenstvu končale še z enim visokim porazom. Kranj, Ljubljana - Minuli torek zvečer so se naši vaterpolisti in kakšnih tisoč petsto navijačev ob prenovljenem letnem bazenu v Kranju vendarle veselili prve zmage na domačem evropskem prvenstvu. Varovanci trenerja Igorja Stirna so v zadnji kvalifikacijski tekmi premagali ekipo Nemčije, zmaga z rezultatom 12:9 pa ni zadoščala za kaj več kot zadnje mesto v skupini (naši so v ponedeljek izgubili z Grki, Nemci pa so premagali Špance), zato je imela kljub slavju malce grenak priokus. Danes ob 12. uri se bodo naši vaterpolisti za 11. mesto pomerili z ekipo Nizozemske. Še bolj razočarane so bile v torek zvečer ob bazenu na Kodeljevem naše vaterpolistke, ki so še zadnjo tekmo za predzadnje mesto z ekipo Nemčije izgubile visoko 1:21 in na prvenstvu osvojile zadnje, 8. mesto. Nekatere niso mogle zadržati solz tudi zaradi dejstva, da bodo na zahtevo predsednika Vaterpolske zveze Slovenije Jožeta Jenšterleta morale kar se da hitro vrniti reprezentančne kapice in kopalne plašče, za katere so pričakovale, da jim bodo ostale v spomin na nastop na prvem in najbrž tudi zadnjem evropskem prvenstvu v vaterpolu. V.S. Samo za viadukt in podvoz v priključku Zvirče je pogodbena vrednost del, ki jih izvajata ljubljanska družba SCT in Primorje iz Ajdovščine, presegla 2 milijardi tolarjev. Trenutno končujejo dela na desni polovici viadukta. Intenzivna so tudi dogajanja na gradbiščih dveh podvozov in dveh zidov. Porušiti bo treba še manjši del cestišča na regionalni cesti, kjer bo speljana desna polovica avtoceste. Glede na predvideno končanje del pred koncem oktobra letos, verjetno ne bo nobenih težav pri dohajanju rokov. Celo obratno, odprtje celotne avtoceste napovedujejo začetek septembra 2003. Do takrat bodo še možni zastoji v prometu, vozniki pa bodo morali upoštevati omejitve zaradi gradenj. Stojan Saje Nov podjetniški center Kranj - V torek so na Primskovem, ob cesti Staneta Žagarja, slovesno odprli Podjetniški center, velik in impozanten objekt, kjer so po načelu "vse na enem mestu" združili službe, ki jih potrebuje malo gospodarstvo. Na ta dosežek sta posebej opozorila tudi ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač in veleposlanik Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, ki sta skupaj z najstarejšim aktivnim obrtnikom Kranja Jakobom Pun-gerškom prerezala tudi simbolični trak. Več na 15. strani. Š. Ž., foto G. Kavčič 1 9770352666025 Četrtino podpisov že zbrali Sindikat delavcev trgovine je v dveh tednih zbral že okoli 10 tisoč podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o obratovalnem času prodajaln. Ljubljana - Zbrati jih morajo 40 tisoč, rok za oddajo podpisov pa je 7. julij. Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je pred časom predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju predal dva tisoč podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: Ali ste za to, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ deset ne- delj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno prodajno površino, ki so lahko odprte brez omejitev? Državni zbor je zahteval ustavno presojo, ustavno sodišče pa je presodilo, da referendumsko vprašanje ni v nasprotju z ustavo, tako da se aktivnosti za razpis referenduma nadaljujejo. Pobudniki lelič Teja Strlič Marija Ropret Taja Smeh Kaj menijo Gorenjci HpPMHHH Cveta Mihelič iz Kranja: "Trgovine bi morali ob nedeljah zapre-BHk ti, saj imajo ljudje pravico do proste- ^B^H^^I ga dne in počitka. Vsak si potrebne li(L^ ' JPl stvari lahko nakupi že v soboto." . Teja Strlič iz Kranja: "Zaradi de-; ^ lovnih mest je to zelo dobro, saj teh primanjkuje. Je pa res, da smo se malo razvadili in bi lahko tudi brez nedeljskega nakupovanja preživeli." Marija Ropret iz Dvorij pri Cerkljah: "Ne vem, ali je to dobro ali slabo. Za trgovke je prav gotovo hudo, nam potrošnikom pa to velikokrat prav pride." Taja Smeh iz Kranja: "Trgovine bi morale biti zaprte ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob sobotah popoldne, ker se mi zdi, da si lahko {A! vsak vzame čas za potrebne naku-I pe že med tednom." Luka Posega iz Stražišča: "Trgovine bi morale biti ob nedeljah zaprte, saj gre za izkoriščanje delavcev. Vsak lahko nakupovanje opravi že v soboto." Marko Zupan iz Kranja: "Vsi imajo pravico, da so ob nedeljah in praznikih doma. Drugače pa naj jim več plačajo." Petra Vencelj iz Kranja: "To je svinjarija. Predvsem so zaposlene ženske, ki imajo doma tudi otroke. Ko pa bodo delali moški, naj bo kar odprto!" Alemka Tuco iz Kranja: "Kaj je tako slabega na tem? Kranj bo še bolj mrtev, kot že je. Nekaj mora poživiti mesto, pa čeprav so to trgovine." Sara Oblak, foto: Tina Doki Slavko Bohinc odstopil Tržič - Predsednik občinskega odbora Nove Slovenije Tržič Slavko Bohinc je sporočil, da je nepreklicno odstopil s funkcije predsednika občinskega odbora. Povedal je, da njegovi predlogi niso dobili podpore, zato je odstop razumljiv. Slavko Bohinc bo še naprej deloval v stranki. J.K. Luka Posega Marko Zupan Petra Vencelj Alemka Tuco KOTIČEK ZA NAROČNIKE Mesečna naročnina V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi res postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji čeSTvf'h ""p6 VSake tM meSeCe- Takrat si ne more Privoščiti ni-naveZl nr G°ren>sk[^ kra^ čas. Tako rada ga bere in tako je cZnZ t TJ?' da 86 raje odpove nedeljskemu priboljšku Gorenjsk, glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in narocn.k, veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino Zlasti k -nit z " najb°IJ potrebuJete P^iatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino Naročnina za mesece april, maj in junij je znaša 4.744 tolarjev Mesečna naročnina b, torej znašala 1.581 tolarjev. Verjetno bi lažje pSi vsak mesec t.sočaka in pol kot slabih pet tisočakov na ti mesece Odločite se sam,. Premislite, kaj vam bolj ustreza, če se bosfeOdloči I. za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočitePok Se nas narocn.sk, oddelek po telefonu številka 04/201 42-4 lahko tuS tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate efda^ naročniško stev.lko kije zapisana ob Vašem naslovu na p^ani Se bolj bomo veseh.ee nam boste pisali. Izpolnite izjavo TzrežL jo iz časopisa in na hrbtn. strani bo vaša naročniška štev ka PošIH e nam jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj Ime in priimek.................................... j Naslov.............. .......1..................... ...................................: Podpis morajo vložiti 40 tisoč podpisov volivcev za razpis referenduma, zbiranje pa poteka od 28. maja. Na Gorenjskem so predstavniki svobodnih sindikatov ta teden pospešili zbiranje podpisov in so povsod pred sedeži upravnih enot postavili stojnice, kjer pod geslom Nedelja je dan za tedenski počitek zbirajo podporo volivcev. V dveh tednih, odkar teče rok za zbiranje podpisov, jih je Sindikat delavcev trgovine zbral četrtino. Predsednik tega sindikata Franci Lavrič je ta teden dejal, da zbiranje podpisov med člani njihovega sindikata ovirajo napovedi delodajalcev, da bodo morali zaradi zaprtja trgovin v nedeljo odpuščati delavce. Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je denimo postreglo s podatkom. Podpise za referendum zbirajo tudi svobodni sindikati na Gorenjskem. da trgovske družbe v nedeljah ustvarijo od 7 do 8 odstotkov več prihodkov na mesečni ravni kot ostale dni v tednu in toliko je tudi večja potreba po zaposlenih. Ti naj bi bili z nedeljskim zaprtjem trgovin odveč. Do obratovalnega časa trgovin pa se je opredelila tudi uprava Merca-torja, ki nedeljsko in praznično delo podpira iz dveh razlogov: zaradi kupcev, ki jim je nedeljsko in praznično nakupovanje "zlezlo pod kožo" in zaradi socialne varnosti zaposlenih. Le v Mercatorju bi prepoved nedeljskega dela vzela delo najmanj 500 zaposlenim, piše predsednik uprave Zoran Jankovič zaposlenim. V sindikatu takšne napovedi zavračajo in trdijo, da gre za pritisk na zaposlene v predreferen-dumskem času. Po besedah Francija Lavrača pri odpiranju trgovin v nedeljo niso beležili povečanega zaposlovanja, zato ne bo razloga za odpuščanju delavcev zaradi poslovnih razlogov. V sindikatu so še prepričani, da trgovine zaradi zaprtja v nedeljo ne bodo imele nič manj prometa, saj se kupna moč spreminja, ljudje bodo kupovali druge dni v tednu in prihodek se bo razporedil. Očitke združenja za trgovino, da hočejo popolnoma zapreti prodajalne ob nedeljah, sindikat zavrača z argumentom, da nedeljsko obratovanje zgolj omejujejo in da so zaposleni pripravljeni delati tudi ob nedeljah, vendar delodajalci niso ponudili niti višjih izhodiščnih plač niti višjih dodatkov. Združenje za trgovino je reprezentativne sindikate sedaj znova povabilo na pogajanja, ki se nadaljujejo 18. junija. Danica Zavrl Žlebir Sindikat za zamrznitev funkcionarskih plač Ljubljana - Sindikat delavcev v javnem sektorju, skupaj jih je okrog 150.000, bo nadaljeval s pogajanji o dodatku h kolek- poteze. Po 52. členu bi se morale avgusta plače v javnem sektorju povišati za 2,3 odstotka, čemur pa vlada ni naklonje- predlog sprejeli, vendar za razliko od vlade, ki predlaga začetek plačevanja premije 1. januarja 2004, zahtevajo začetek ZAMf*?N»TeV F"N KC * ON A£ $k»fl PtA£ t/PAAVOA SeB*KMA tivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v letu 2003, če bo vlada ustrezno spremenila 52. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju in potegnila še nekatere druge varčevalne na. Sindikatom je predlagala, da namesto povišanja uvede za zaposlene v javnem sektorju dodatno pokojninsko zavarovanje z mesečno premijo 4258 tolarjev. Predstavniki sindikatov so plačevanja že avgusta letos, ko bi se morale po sedanjem za- konu povišati plače v javnem sektorju. Vlada je tudi sprejela zahtevo sindikatov za zamrznitev poslanskih in drugih funkcionarskih plač v izvršni in sodni veji oblasti. Sindikalna stran je od vlade zahtevala, naj pri predlogu sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor upošteva tudi gibanje plač v letih 2004 in 2005 ter višino in način izplačevanja regresa. Takšno dogovarjanje o plačni politiki podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Po prvih izračunih bo država najmanj privarčevala z zamrznitvijo poslanskih in funkcionarskih plač, le od 7 do 8 milijonov tolarjev. Največji prihranek bo prineslo nadomestilo avgustovskega povišanja plač z dodatnim prispevkom za pokojninsko zavarovanje. Za višje plače bi porabili mesečno skoraj 1,3 milijarde tolarjev, za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje pa bo treba iz proračuna odšteti mesečno 577 milijonov tolarjev. Jože Košnjek Svečanost v Podljubelju Tržič - Jutri, 14. junija, ob 11. uri bo na kraju nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen v Podljubelju osrednja slovenska spominska svečanost v spomin na 58-letnico osvoboditve koncentracijskih taborišč. Podljubelj je bilo edino koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh. Na svečanost so vsako leto vabljene vse žrtve vojne, še živeči zaporniki in njihovi svojci ter diplomatski predstavniki držav, katerih državljani so trpeli v Podljubelju. Na jutrišnji svečanosti bosta govorila tržiški župan Pavel Rupar in ministrica za kulturo Andreja Rihter, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pihalni orkester Premogovnika Velenje, moški pevski zbor Kajuh Velenje, član velenjskega gledališča Drago Seme in učenci Gimnazije Velenje. J«K. www.klub-marindolus.si Taborjenje ob Kolpi za mlade od 10. do 18. leta Najboljše aktivne DfiriTKii is 5. do 18. avgust zastave m ~JLL UD t>;£3 J'/ Lisni j KLUB Mladi Forum ZLSD Kranj in Klub prijateljev mladine Marindolus Kranj, Maistrov trg 12. Kranj (pon, 8.00 do 12.00, »te. 13.00 do 17.00, pet 8 00 do 12 00) GSM: 031 336 387, med uradnimi u.ami tel: 04 20217S4, e-mail: info^klub-maiindolus.si TLAKOVCI - PODLESNIK Za vas beležimo čas! Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA SEDAJ UDI V UUBUMI I f f INDUSTRIJSKA CONA STEGNE (pri šotoru Elektrotehne) 01/511 20 88 Ko.\Ki;Hi:.\či\i: c: K N K Ministrstvo za obrambo RS Kardeljeva pl. 25, Ljubljana objavlja JAVNO DRAŽBO nepremičnin, ki bo dne 27. 6. 2003. Vsi podatki v zvezi z javno dražbo so objavljeni v Ur. I. RS št. 42/03 ali tel. 01/471-1796 oz. 01/471-2213. Učenje ni muka, je užitek Dejan Praprotnik je poskrbel, da smo tudi v Sloveniji dobili Osnovni študijski priročnik, ki ga v svetu že leta uspešno uporabljajo. Učinkovita tehnika učenja. Posavec - Dejan Praprotnik pravi, da mu je učenje v užitek. Dlje kot študira, več energije ima. In kje tiči razlog očitne spremembe, ki bi jo bil vesel vsak šolar? Praprotnik ob tem omeni Osnovni študijski priročnik ameriškega avtorja L. Rona Hubbarda. Pri prijatelju seje prvič seznanil s knjigo Basic study manual, pred dvema letoma pa mu jo je oče prinesel iz Nemčije. Praprotnik se je resno lotil Študija omenjenega priročnika in ugotovil, da deluje. Do tedaj je bil študij zanj napor in muka, po nekaj urah je popustila koncen- tracija in tudi z rezultati opravljenih izpitov ni bil zadovoljen. Posvetil se je študiju priročnika in za nekaj časa odpotoval v Italijo. Potem, pravi, se je zgodil preobrat. Vrnil se je domov in začel študirati po Hubbardovi metodi. In prišla je prva žetev. Obilna. Pri študiju je celo nad- Potočnik na ekonomski šoli Kranj - "Slovenca je geografsko, zgodovinsko in kulturno že del Evrope, zato je članstvo v Evropski uniji le logičen korak naprej," je ob obisku Ekonomske šole Kranj poudaril minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik. Dijakom in profesorjem te šole je predstavil ključne mejnike v razvoju EU in njene cilje. Dejan Praprotnik s prevedenim študijskim priročnikom. "Bistveni pomen pristopnega procesa in vstopanja v EU je padanje meja, ne samo med državami, ampak predvsem v naših glavah," je dejal Janez Potočnik. Meni, da s tem vstopamo v odprt prostor, kjer bomo morali preseči lastno samozadostnost. To pa pomeni tudi vzpostavlja- nje skupnih evropskih pravil, ki bodo pripomogla k večji preglednosti in stabilnosti. "Postajamo del evropskega območja varnosti, stabilnosti in blaginje. Zato verjamem, da to ni zadnja širitev," je še dejal. M. R., foto: Tina Doki oknadil zamujeno in občutno izboljšal ocene, predvsem pa pridobil in ohranil veliko več znanja. "Knjiga ima res okoli 300 strani, vendar je veliko tudi slikovnega gradiva. Študirati po tej metodi pomeni, da lahko študiraš ves dan, pa zvečer nisi utrujen. Bolj študiraš, manj si utrujen. Zdaj me ne skrbi ali bom naredil izpit, izboljšali sta se koncentracija in zmožnost učenja, poleg tega te knjiga tudi nauči znati uporabiti pridobljeno znanje. Pred uporabo priročnika mi je bilo učenje težje kot delo v rudniku. Bistvo Hubbar-dove metode učenja je v razumevanju snovi. Poleg tega pa mi je knjiga prinesla še en izziv. V slovenskem prevodu je namreč ni bilo, zato sem se odločil, da jo prevedeni in s tem približam tudi Slovencem. Pri prevajanju, zanj sem potreboval dobro leto in pol, mi je pomagal tudi Srečko Brus iz Ljubljane," je povedal Praprotnik. Knjiga z naslovom Osnovni študijski priročnik je izšla pred dobrima dvema mesecema pri založbi Medium, Praprotnik jo je ponudil tudi študentom na fa- kulteti in slovenskim knjižnicam, na voljo je v knjigarnah, jeseni pa jo namerava predstaviti tudi v osnovnih in srednjih šolah. Hubbardov priročnik uporabljajo v več kot 50 državah sveta, učinkovito študijsko metodo pa uspešno uporabljajo v več kot 300 šolah. "Najhujša ovira pri študiju so nerazumljene besede. Pri študiju moramo biti čim bolj natančni in skrbni, snov moramo razumeti. Priročnik je namenjen učencem, dijakom in študentom, le pri najmlajših je sprva potrebno sodelovanje staršev," je pojasnil Praprotnik, ki si želi, da bi tudi drugim olajšal učenje in odpravil predsodek, da je učenje nekaj neprijetnega in nujno zlo. Snov je razdeljena v osem poglavij, na koncu vsakega so tudi praktične vaje, s katerimi preverimo in utrdimo znanje. Avtor v knjigi med drugim odgovarja na vprašanja zakaj študirati, katere so ovire pri študiju, pojasni pomen razumevanja besed in predstavlja tehnike učenja. Ameriški vzgojitelj in pisatelj Noah Web-ster je leta 1828 na vprašanje zakaj študirati odgovoril: "Študirati pomeni uporabiti um, brati in preveriti z namenom učenja in razumevanja..." In slednje je zajeto tudi v Hubbardovi metodi učenja. Dejan Praprotnik si je z njo olajšal študij, ki ga uspešno končuje. Čez poletje bo spisal diplomsko nalogo. Pripravlja računalniški program za pisanje glasbe, ki bo namenjen skladateljem. Izbor ni naključen. Tudi sam si je z glasbo zelo domač. Je izvrsten citrar. Nemiren in ustvarjalen duh. Renata Skrjane, foto: R. Š. Evropa mladim ponuja številne izzive Pri zaposlovanju v evropskih institucijah bosta odločilna znanje in strokovnost. Ljubljana - Evropska unija predstavlja novo priložnost za mlade in njihov razvoj, sta zavod za mladino in gimnazija Bežigrad zastavila torkovo javno tribuno o mladih in EU. V institucijah EU naj bi se v prihodnjih nekaj letih zaposlilo preko 250 Slovencev, na študiju v tujini pa je ta čas približno 450 slovenskih študentov. Prihodnost, menijo organizatorji, je v povezovanju, podpora mladim pa je najboljša naložba za jutri. Pri zaposlovanju v institucijah EU imajo vse države enake možnosti, je poudaril minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik. Tako naj bi se pri Evropski komisiji po ocenah zaposlilo 134 Slovencev, v Svetu EU 25 in v evropskem parlamentu 100. Maja prihodnje leto bodo pripravili tudi razpis samo za • s kartico ali knjižico • enostavno in hitro odpiranje • dostop do množice finančnih storite • na več kot 550 poštah POŠTNA DANKASLOVEMIt, del. Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (VIII. del) izvodnji, Rogu. kot recimo sedaj v Skoraj hkrati je zasedalo predsedstvo skupščine in Miran Goslar, takratni predsednik Gospodarskega zbora, je bil zadolžen, da pripravi predlog ustrezne izjave slovenskega parlamenta. V odmoru se je oglasil pri naju dveh in potožil: "Vsaj tri sem že sestavil, a noben mu ni všeč..." (v mislih je imel predsednika Sergeja Kraigherja) "Verjetno bo tole boljše..." sem odgovoril in mu ponudil seznam poslancev, ki zahtevajo sklic izrednega zasedanja. Hitro ga je preletel, se nasmehnil in z vzklikom: "Madona ... taje pa dobra...," odbrzel nazaj na predsedstvo. In res je bila, kajti zadnji odstavek znamenite izjave je napovedoval možnost izrednega zasedanja slovenskega parlamenta, na katerem bi prav gotovo zahtevali odstop ZIS. Tako za Beštrovo kot zame pa zadeva ni bila zaključena. Ob nedvoumni formuli "Tega bo treba disciplinirati..." naju je ločeno poklical "vsemogočni" Franc Popit. Mene zaradi "telefonske akcije" o izrednem zasedanju parlamenta, kar da je potrebno politično oceniti, Maro pa zaradi njenega pisma. Masiranje bi bilo neuspešno, politično ocenjevanje pa bi že zaradi vzdušja v Sloveniji v sami zamisli propadlo. Beštrova, ki je tistikrat sedela celo v Centralnem komiteju ZKS, pa mu je v brk zabrusila, naj se kot nedorasel sodobnemu razvoju raje umakne v pokoj.... Večerne ure V poznih popoldanskih urah je prišel Zvonimir Tanko. Tudi z njim nisem imel sreče. Vztrajno mije tolmačil povsem neustrezne in "neumne" poteze ZIS, in nesposobnost Ribičiča kot predsednika zvezne vlade in seveda tudi, da za to mesto prav gotovo ni primeren. Najprej, ker mu politika kot takšna sploh ne leži, še zlasti pa, ker želi ostati v sferi gospodarstva v neposredni pro- Noben od treh ni "primus inter pares" Ko sem po dobrem desetletju in pol prvič znova memoriral moje pogovore z vsemi tremi "kandidati", moram priznati, da so se začeli vedno kot kritika dejavnosti takratnega predsednika ZIS Mitje Ribičiča, tako da bi se dalo sklepati, kot da iščemo nekega protikandidata. Znova moram poudariti, da sem: - vsem trem, s katerimi sem se pogovarjal, najprej nedvoumno povedal, da pridejo njihova imena v poštev le, če bo Kardelj ponudbo odklonil (kar da je tudi zelo verjetno) in - da nihče ne nastopa kot protikandidat Ribičiču, pač pa kot enakovredni tretji kandidat, ki ga predlaga skupina poslancev slovenske republiške skupščine. nove članice, ki bo omogočil zaposlitev skoraj 300 kandidatom. "Kriterij izbire sta predvsem znanje in strokovnost," je ob tem poudaril Janez Potočnik. Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber je prepričan, da mora Evropa odpirati priložnosti znotraj svojih meja, če želi pritegniti sposobne ljudi. V sam sistem izobraževanja se Evropa ne bo vmešavala, pravi Gaber, spodbujajo pa povezovanje in sodelovanje, kar naj bi prispevalo k večji kakovosti izobraževanja. Prav tako naj bi spodbujali mobilnost študentov in učiteljev ter izmenjavo informacij in izkušenj. Ob tem je navedel še podatek, da za izobraževanje EU nameni manj kot odstotek proračunskega denarja na leto. Na področju formalnega izobraževanja Slovenija že sodeluje s programom Sokrates Eras-mus, ki študentom omogoča, da del svojih študijskih obveznosti opravijo na kateri od univerz v državah članicah EU. Pri tem je nacionalna koordinatorka tega programa Neža Pajnič opozori- Z vso odgovornostjo prav tako trdim, da sta isto stališče zastopala tudi druga dva agensa "akcije 25 poslancev" Ivan Kreft in Tone Reme. Nobeden od nas treh se z njegovim delom in obnašanjem na položaju predsednika ZIS ni strinjal. Remc in Kreft predvsem zaradi njegovih političnih potez, jaz zaradi ekonomskih nesmislov in neumnosti. No, vsi trije smo bili komunisti in kot takšni na stališču, da demokracija ni v iskanju protikandidata, pač pa v iskanju in izbiranju primernejšega oz. boljšega kandidata. Izbira pa, da mora biti prepuščena le in izključno demokratično izpeljanim svobodnim volitvam. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 la na težave pri financiranju izmenjav, saj manjka skupna politika štipendiranja, težave so tudi pri priznavanju tujih diplom. Pri zaposlovanju v državah EU pa po mnenju direktorja republiškega zavoda za zaposlovanje Jožeta Glazerja ne bo štela le formalna izobrazba, ampak predvsem fleksibilnost iskalcev zaposlitve. Pregled nad povpraševanjem po delovni sili za vso Evropo omogoča sistem Eures. "Zaradi večjega prostora bodo večje tudi priložnosti, vendar predvsem za bolj izobražene in fleksibilnejše kadre," je še dodal Glazer. Mateja Rant Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 16.30 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Najprej bodo poravnali stare račune Mengeš brez proračuna Največ proračunskega denarja bo šlo za vrtec in kanalizacijo, prostori za devetletko pa bodo morali še počakati Lukovica - Tekoči stroški vrtca in naložbe, povezane z ekologijo, bodo imele prednost v letošnjem proračunu, ki ga bodo lukoviški svetniki obravnavali na junijski seji. Druge večje naložbe, na primer zagotovitev prostorov za devetletko, pa bodo morale še malo počakati, saj letos niso predvideli zadolževanja. Nekateri zato županu očitajo, da proračun ni razvojno naravnan, sam pa meni, da je treba najprej poravnati račune za nazaj. Predvideni odhodki znašajo skoraj osemsto milijonov tolarjev, največ denarja pa naj bi šlo za vrtec in izgradnjo kanalizacije. Prihodki bodo v primerjavi z lani precej nižji, saj proračuna ne bodo več bogatila sredstva iz delitvene bilance in sredstva za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Razen tega morajo poravnati še nekaj računov za nazaj, ki jih je po besedah župana Mateja Kotnika kar za 132 milijonov tolarjev. Lani so namreč izpeljali nekaj večjih naložb. "Kar ostane, in tega ni veliko, pa je tisto, kar lahko namenimo za naložbe v letošnjem letu." Opozoril je še na povečanje stroškov za vrtec, ki so s 50 milijonov narasli na sto milijonov tolarjev, saj se je po izgradnji novega vrtca število otrok povečalo kar za sto. Več sredstev bodo namenili še za izgradnjo kanalizacije, razen Lukovice bosta prišli na vrsto še naselji Rafolj-če in Krašnja. "Pričakujemo, da bomo letos prevzeli v upravljanje tudi čistilno napravo v Vrbi, kar spet pomeni dodatne stroške," je razložil Matej Kotnik. Med večjimi naložbami, ki občino še čakajo v prihodnjih letih, bo zagotovitev prostorov za devetletko. Z veliko prostorsko stisko se ubadajo predvsem v podružnični šoli v Blagovici, nič bolje ni v Krašnji in na matični šoli Brdo. Ta čas morajo še dokončati projekte, gradnja pa naj bi se po najbolj optimističnih pričakovanjih lahko začela najprej leta 2005. Načrtujejo razporeditve znotraj obstoječih prostorov in gradnjo prizidkov. Do takrat bodo prostorske težave omilili z ureditvijo dveh oddelkov prvih razredov devetletke v mansardi vrtca. Mateja Rant BODI DRUGAČE Mengeš - Že od 20. januarja trajajo v občini Mengeš priprave, razprave, prizadevanja, oporekanja, očitki in vztrajanja pri stališčih, da bi končno dobili v občini realen proračun za letos. Vse do začetka junija, do zadnje 7. seje, so bila ta prizadevanja neuspešna. Tudi na zadnji seji je občinski svet ponovno zavrnil predlog, ker župan tudi tokrat ni upošteval obvezujočega sklepa ene prejšnjih sej. Takšna je bila sredi tedna razlaga predstavnikov svetniških skupin, ki imajo v občinskem svetu 12 članov. "Odločno zavračamo tudi trditve, da nagajamo in da smo krivi za nespre-jem proračuna," je poudaril član občinskega sveta in pooblaščeni od drugih svetniških skupin Peter Gubane. Zgodba o mengeškem občinskem proračunu se je razvila do ugotovitve, da je občina Mengeš ena redkih, ki letos še nima občinskega proračuna za letos, se je začela že davno prej. Je pravzaprav rezultat razmer, da je politika eno, ustvarjalno delo z napori za napredek pa drugo. V Mengšu pa je zgodba začinjena^ še s precejšnjim delom nezaupanja med županom in svetniki,-saj, kot so poudarili, pogosto nimajo realnih podatkov o finan- čnih in programskih opredelitvah in realnih dogajanjih, ki jih ima župan. Tako se dogaja, da so stroški izredno visoki, prihodki, ki jih ni moč pričakovati pa napihnjeni. Svetniki so za letos ocenili, da bodo prihodki v proračunu znašali dobrih 700 milijonov, ponudba župana pa je krepko čez milijardo tolarjev. Da imajo svetniki prav, so poudarili na novinarski konferenci, dokazujejo med drugim prihodki, ki kažejo, da so v prvem trimesečju letos dobili celo nekaj odstotkov manj v proračun, kot znaša matematično četrtletje proračuna opredeljenega na dobrih 700 milijonov tolarjev prihodkov. Zato so na novinarski konferenci poudarili, da bodo še naprej vztrajali, da župan izpolni obvezujoči sklep o realnem planiranju prihodkov. Kar pa zadeva izdatke, so leti že od lani porabili celotni možni izdatek v letošnjem proračunu. Odločno pa so v občinskem svetu proti takšni programski politiki v občini, kot jo zdaj vodi župan, saj le-ta ne upošteva vodoskrbe, kanalizacije, varstva, zaradi njegovih "ukrepov" pa je najmanj za deset let izpadla iz državnega cestnega programa mengeška obvoznica itd. Andrej Zalar Otroško igrišče v Dašnici Železniki - V naselju Dašnica, v občini Železniki, so krajani pred leti za najmlajše začeli graditi športno in otroško igrišče. V soboto so uradno odprli športno igrišče rokometne velikosti in poleg še otroško igrišče z vrsto igral. Igrišči sta svečano odprla France Potočnik, pobudnik in organizator izgradnje, in župan Mihael Prevc, blagoslovil ga je župnik France Dular. Srečanje je bil prvi družabni dogodek Dašnice, na katerem je zaigral ansambel Žagarji, pogostili pa so tudi vrsto sponzorjev. Največji delež sta prispevali Krajevna skupnost Železniki in občina ter še vrsto drugih podjetij. Vabilu po finančni, moralni ali delovni pomoči seje odzvali kar 110 družin. Tako so skupaj zbrali kar 1,3 milijona tolarjev, skupaj z do-natorji kar 3,3 milijona tolarjev. Razen tega so opravili še 1500 prostovoljni delovnih ur. Boštjan Bogataj V Železnikih sprejeli program Železniki - Na sredini seji občinskega sveta je Irena Mrljak, direktorica Razvojne agencije Sora, predstavila Območni razvojni program 2002 - 2006 za območje občin Škofja Loka, Gorenja vas -Poljane, Železniki in Žiri. Program je bil že večkrat obravnavan na odborih, pred dobrim mesecem pa tudi javno predstavljen, zato župan Mihael Prevc ni pričakoval daljše razprave. Program je agencija pripravljala od leta 2000 za vse štiri občine skupaj. Irena Mrljak: "Škofjeloško območje je enoten zgodovinsko družbeno gospodarski prostor, sedaj razdeljen na štiri občine. Te so se sprva ukvarjale bolj s svojimi težavami, projekti niso bili povezani. Rezultat so veliki stroški ob malih učinkih." Pristojni zakon in evropske smernice razvojni dokument podpirajo. Precej aktivnosti opisanih v programu se že izvaja, je pa zelo obsežen in ambiciozen. Mrljakova dodaja, daje uspeh odvisen od vseh ljudi. Postavljeni so tudi jasni cilji, dosežke pa bodo sproti ovrednotili. Tako velja, še pravi Irena Mrljak, da izkoristimo naše priložnosti. Boštjan Bogataj Nova turistična brošura o Kranju Kranj - Po petih letih, kar je mestna občina Kranj izdala zadnjo brošuro, je bila na evropskem vaterpolskem prvenstvu prvič predstavljena nova. Pri vsebinski zasnovi so sodelovali avtorji iz Gorenjskega muzeja in lokalne turistične organizacije Kokra. Nova turistična brošura o Kranju, ki je pisana v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, razen zgodovinskih in kulturnih zanimivosti predstavlja še sodoben utrip mesta, gostinske, športne, kulturne objekte in prireditve, bisere podeželja s tematskimi potmi, skratka, vsa tista področje, ki turiste utegnejo zanimati. Brošuri je dodana tudi karta Kranja. V LTO Kokra so hkrati z brošuro izdali tudi angleške prevode zloženk, ki natančneje predstavljajo kranjske znamenitosti, prevedena pa je tudi predstavitvena zloženka LTO Kokra. Novosti je mogoče dobiti v prostorih LTO Kokra na Stritarjevi, turističnega društva na Koroški, v Gorenjskem muzeju in v hotelih. H.J. Poroke v mestni hiši Kranj - Po številu porok je preddvorski grad Hrib z drevoredom mladoporočencev v zadnjih letih daleč prehitel kranjsko mestno hišo. Da bi lepo renesančno dvorano in hkrati sobotni utrip v mestnem jedru Kranja mladoporočencem ponovno približali oziroma poživili, so v upravi mestne občine oblikovali posebno projektno skupino. Izdelana je bila ideja tako o popoldanskih porokah kot o posebnem poročnem protokolu, v katerem naj bi sodelovali gostinci iz Starega Mavrja, cvetličarna Mak in v srednjeveško obleko opravljen klicar-bobnar. Zataknilo se je prav pri slednjem, oblačilih, ki bi jih za to priložnost nosili izbrani igralci. Projekt seje tako iz maja, ko naj bi predvidoma zaživel, prenesel v september. H.J. Vrba potrebuje obvozno cesto Do konca ,eta dve š0,i JL *f Občina Medvode bo letos zagotovila pogoje za devetlet Eno od področij, kjer bi si v žirovniški občini želeli podporo države, je ureditev obvozne ceste mimo Vrbe, na kar je župan Franc Pfajfar opozoril na sestanku županov s predsednikom državnega sveta Janezom Sušnikom. Breznica - Če hočemo z magistralne ceste v smeri Jesenic oziroma Ljubljane doseči, denimo, občinsko stavbo v Breznici, nas pot nujno vodi skozi Vrbo. V osrednjem delu vasi, kjer je tudi Prešernova rojstna hiša, je cestišče toliko ozko, da se komaj srečata dva osebna avtomobila, za večja vozila pa že zmanjka prostora. "Pred časom smo odcep od magistralne ceste do Vrbe in povezovalno cesto med Vrbo in Breznico posodobili, cesta skozi vas pa je ostala enaka," pravi Franc Pfajfar. "Problem prevoznosti Vrbe je prisoten že 25 let, izraziteje pa se je pokazal ob praznovanju 200. obletnice Prešernovega rojstva. Zato iščemo primerne rešitve, ki bodo v zadovoljstvo vaščanov in občine. Obvozna cesta mimo Vrbe bi bila najprikladnejša povezava z avtocesto, saj je bila Vrba ob njeni gradnji pozabljena. Že tedaj bi morali misliti na izstop z avtoceste." V prvi vrsti želijo ohraniti Prešernovo rojstno hišo in stari del vasi. O tem so 5. junija letos spregovorili tudi s Stanislavom Mrvičem z Uprave za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Zamisel o* obvozni cesti je podprl, saj je Vrba pomembna za celo državo in širše. Pri tem je potrebno upoštevati mnenja prebivalcev, ki se s prometom že zelo dolgo ukvarjajo. Pred kratkim so o tej temi govorili tudi na razširjenem sestanku občinskega odbora (udeležilo se ga je več kot 25 občanov) in se dogovorili, da je potrebno do konca leta izdelati študijo urejanja prometa skozi vas. Prav tako bodo poskušali vzpostaviti stik z DARS-om in prometnim ministrstvom. V pogovoru je Franc Pfajfar omenil še drugo zamisel, ki posega na področje socialnega varstva, in sicer o ureditvi doma za starostnike na območju Občine Žirovnica. Sedaj se rešitve za pomoči potrebne starejše občane iščejo v radovljiški in jeseniški tovrstni ustanovi ter v posebnih zavodih. Pred leti je potencialni vlagatelj, po rodu iz žirovniške občine, pokazal interes, da bi tak dom zgradil v Cesta je dovolj široka le za osebni avto. Doslovčah. Ideja je kasneje zamrla predvsem zato, ker taka gradnja ni bila opredeljena v občinskih prostorskih aktih. "Prejšnji mesec je zainteresirani vlagatelj zaprosil za lokacijsko informacijo in najbrž ponovno začenja ta projekt. Po podatkih izpred dveh let naj bi na Gorenjskem primanjkovalo okoli 40 postelj, vendar je pri gradnji tovrstne ustanove potrebno upoštevati še smernice Poklicne izginjajo, višjih ni V Kranju ste zamudili vlak, ker se v letih 1996 do 1999 niste mogli odločiti za mrežo osnovnih šol. Ministrstvo ne more prevzeti odgovornosti, je dejal dr. Slavko Gaber. Kranj - Pogovor z ministrom za šolstvo, znanost in šport pa se ni sukal le okrog osnovne šole in nujnih vlaganj vanjo (Gorice, Stražišče, Predoslje), pač pa tudi o srednjih, ki bi jih Kranjčani radi videli skozi vizijo regionalnega razvoja. Ob tem so še posebej poudarili, da programi, zlasti poklicni, v nekaterih srednjih šolah usihajo, ker novincev preprosto ni ali pa so programi ukinjeni; novih ni, neuspešno pa si šole prizadevajo tudi za pridobitev višješolskih programov, denimo, komercialista, informatika, elektronika. Vse prepočasi se rešuje tudi prostorska stiska srednje ekonomske šole in trgovske šole, ki s prenapolnjenimi oddelki gostujeta tudi v drugih šolah. Minister dr. Slavko Gaber je v zvezi z regionalnim razvojem srednjega šolstva dejal, daje na Gorenjskem treba rešiti več vprašanj, ker vse šole ne morejo biti povsod, razen tega pa tudi ni jasno, v katere programe in koliko je gospodarstvo res pripravljeno vlagati. Načelna podpora ne zadošča. Za primer je navedel višjo šolo v Velenju, ki jo je tamkajšnje gospodarstvo, zlasti Gorenje, podprlo tudi z denarjem. Informatika bi bila lahko zrela za dogovor, glede komercialistov pa je dejal, da jih je v Sloveniji že tako preveč in da dodatno odpiranje tega programa za zdaj ni smiselno. Tudi po ministrovih ugotovitvah je poklicna šola v Kranju v krizi. Očitno bo treba najti učinkovitejše metode promocije, da bo privabila dijake, toliko bolj, ker se številni vozijo v Ljubljano, čeprav imajo programe tudi v Kianju. Župan Mohor Bogataj je ministru predstavil tudi tri največje športne projekte, to je letno kopališče, skakalnica in hokejska dvorana. Dr. Slavko Gaber je dejal, da je država svoj dolg do letnega bazena 40 milijonov to- larjev poravnala. Župan je v zvezi s skakalnico na Gorenji Savi prosil za podpis pisma o nameri, ker mestni svet ne sprosti 40 milijonov tolarjev za nadaljevanje gradnje, dokler ne bo zagotovila, da bo vanjo vlagalo tudi ministrstvo, fundacija za šport, smučarska zveza in klub Triglav. Minister je odvrnil, da je ministrstvo trenutno zagotovilo šestnajst odstotkov denarja, da pa bo v tednu dni preveril, ali vendarle lahko zagotovi 20-odstotni delež, kar je zgornji prag. V zvezi z gradnjo ledene dvorane je dr. Slavko Gaber predlagal, naj mestna občina Kranj kandidira na razpisu. Obljubil ni ničesar, je pa dejal, da je porušena dvorana na Gorenjskem sejmu tipičen primer, kako bi se to ne moglo zgoditi, če bi takratni župan ukrepal. Helena Jelovčan Srečevanja vojnih veteranov Kranj - V Zvezo veteranov vojne za Slovenijo je vključenih nad 20.000 članic in članov. Na Gorenjskem delujejo štiri območna združenja Radovljica -Jesenice, Tržič, Kranj in Škof j a Loka, v katerih je 1300 članov. Gorenjska združenja načrtujejo letos več srečanj. 21. junija ob 11. uri bo srečanje veteranov vojne za Slovenijo na Tromeji nad Ratečami. V počastitev dneva državnosti bo kranjsko združenje 25. junija ob 11. uri na Jezerskem priredilo osrednjo gorenjsko srečanje, 30. junija ob 16. uri pa se bodo zbrali na platoju Karavanke na Hrušici. Začeli so tudi s pripravami na 18. spominski pohod na Triglav. Pohod bo 11. in 12. julija, ko bo na Pokljuki zaključna prireditev. J.K. Župan čestital odličnjakom Kranj - Župan Mohor Bogataj je v torek sprejel 112 učencev kranjskih osnovnih šol, ki so vseh osem let nosili domov odlična spričevala. V čestitki je zasluge za uspeh pripisal tako staršem kot učiteljem, največjo pa seveda učencem samim. Zaželel jim je, da bi bili tako uspešni tudi v srednjih Šolah in da bi se po študiju vrnili v Kranj ter sodelovali v njegovem razvoju. Med učenci, ki se te dni poslavljajo od osnovne šole, je bilo kar 112 odličnjakov; po dvajset iz osnovne šole Simona Jenka in Orehek, po štirinajst iz osnovnih šol Franceta Prešerna in Matije Čopa, po šestnajst iz šole Jakoba Aljaža in Stražišče, sedem iz Predoselj, ena iz šole Helene Puhat štirje iz šole Staneta Žagarja. H.J., foto: Gorazd Kavčič pristojnega ministrstva o mreži domov za starostnike. Tudi tu bi nam prišlo prav razumevanje in podpora državnih služb," dodaja Franc Pfajfar. Mendi Kokot zagotovila pogoje za devetletno šolanje v šoli Pirniče in Simona Jenka. Medvode - V torek je župan občine Medvode Stanislav Žagar s sodelavci iz občinske uprave in s projektanti, izvajalci ter nadzorom podpisal izvajalske pogodbe za osnovno šolo Pirniče in osnovno šolo Simona Jenka za izvedbo osnovnošolskega devetletnega programa na podlagi predhodnih analiz. Analize pa so tudi pokazale, da je za uresničitev tega programa v občini pri obeh šolah potrebno pridobiti nove oziroma dodatne prostore tudi za osnovni šoli Preska in Medvode. Za začetek uresničevanja tega programa, za katerega je ob podpisu župan poudaril, da se ga sicer ne lotevajo med prvimi v Sloveniji, vendar brez tolarja podpore Od države tudi ne med zadnjimi, so v občini pridobili vso potrebno dokumentacijo za vse štiri šole. Pridobljeni so tudi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo. V občinskem proračunu je zagotovljen denar za letos za osnovni šoli Pirniče in Simona Jenka. Za ti dve šoli je tudi izveden postopek za oddajo del, pridobljeno pa je tudi gradbeno dovoljenje. S podpisom izvajalskih pogodb v torek so se zavezali, da bosta šoli Pirniče in Simona Jenka dobili opremo in da bo le-ta vgrajena do konca avgusta letos. Do konca leta pa bodo k obema šolama dozidane tudi nove učilnice in ob zunanji ureditvi vgrajena tudi potrebna oprema. Letos in deloma prihodnje leto bosta tako po dosedanjih prizadevanjih za odpravo dvoizmenskega pouka v šolah v občini Medvode usposobljeni za prograni devetletnega šolanja dve šoli in sicer Pirniče in Simona Jenka, do leta 2006 pa še dve. Program dozidave in opreme bo veljal za obe šoli okrog 350 milijonov tolarjev, za vse štiri šole do leta 2006 pa okrog 1,2 milijarde tolarjev. Andrej Zalar Šolarji vedo, kako varčevati vodo Učenci Osnovne šole Naklo so dobri "vodni detektivi". Izdelali so eno najboljših raziskovalnih nalog med 78 šolami v državi. Naklo - Učenci osnovnih šol iz Slovenije so sodelovali v literarno likovnem projektu in raziskovalnem projektu na temo Sladka voda. Šolarji iz Naklega so se odločili, da se bodo posvetili vprašanju, kako privarčevati pitno vodo. Pravzaprav je to zanimalo le skupino učencev 9. razreda, v kateri so bili Anja Golob, Manca Črnivec, Peter Skrjanc, Klemen Pogačnik, Klemen Korenčan in Davor Kržišnik. Z mentorico Dašo Šter so spomladi določili cilje raziskovalne naloge, med katerimi je bilo prvo na vrsti odkrivanje lokalnih vodnih zajetij. Številne izvire in vodna korita; ki so jih našli, so tudi poslikali. Domačine so spraševali, za kakšne namene jim služi pitna voda iz javnega vodovoda, pa tudi, ali uporabljajo vodo iz lokalnih zajetij. Opravili so pogovor z občinskim referentom za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve o izgradnji in vzdrževanju vodnega omrežja. Vsa spoznanja so strnili v nalogo z več kot 30 stranmi, ki sojo oddali na razpis ministrstva. "Naše delo ni bilo zaman, saj smo se z našo raziskavo uvrstili med tri najboljše šole med 78 sodelujočimi. Na nedavni podelitvi priznanj v Ljubljani smo dobili brošure, kjer je objavljen tudi izvleček iz naše naloge, knjižno nagrado, majice in lupe za raziskovanje. Za nas je najbolj pomembna ugotovitev, daje mogoče privarčevati do 30 odstotkov pitne vode s spremenjenim ravnanjem ljudi. Za zalivanje vrtov, pranje avtov in podobno je dobra tudi voda iz lokalnih zajetij. Zato smo vodstvu občine predlagali, da poskrbi za obnovo teh zajetij. Kulturno turističnemu društvu Pod krivo jelko Duplje pa bomo spodbudili k urejanju okolice teh zajetij," je povedala Daša Šter iz OŠ Naklo. Med sprejemom v občinski upravi je župan Ivan Štular čestital dobitnikom državnega priznanja za uspeh. - Ugotovil je, da imajo v občini res manjše neizkoriščene vodne vire, ki jih je treba ohraniti. Kot predvidevajo, bodo v prihodnosti uredili korito*pri Dupljanski graščini. Stojan Saje 6 Slovenski avto leta 2003 Vabljeni ■« predstavitev m testne vožnje AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj Britof 162, tel.: 2041 696 Financiranje poslovnih ambicij Le nenehen tehnološki razvoj, inovativnost in ambicioznost podjetju zagotavljajo uspešnost in prinesejo višjo dodano vrednost. Seveda pa je gradnja poslovnih objektov in uvedba novih proizvodnih programov pogojena z ustreznimi finančnimi sredstvi. Za podjetja, ki večjih investicij ne zmorejo ali jih ne želijo zagotoviti iz lastnih sredstev, ponuja banka Karntner Sparkasse možnost pridobitve investicijskega kredita. Krediti za podjetja in obrtnike Banka Karntner Sparkasse je na področju investicijskega kreditiranja ugoden konkurenčni ponudnik. Njihovi investicijski krediti so namenjeni malim, srednje velikim in velikim podjetjem ter obrtnikom. Krediti so tolarski, z devizno klavzulo, z možnostjo obročnega ali anuitetnega odplačevanja. Investicijski kredit je mogoče pridobiti za dobo odplačevanja do deset let. Financiranje gradnje in nakupa objektov Za pridobitev investicijskega kredita se podjetja in obrtniki najpogosteje odločijo ob nakupu ali gradnji poslovnih, proizvodnih in skladiščnih objektov. Banka Karntner Sparkasse nudi investicijske kredite tudi podjetjem, ki vodijo, projektirajo in financirajo različne gradbene projekte. Svetovalci za podjetja se o posamezni investiciji podrobno pogovorijo s stranko, pregledajo dokumentacijo in na podlagi natančne analize pripravijo načrt vseh stroškov, ki je osnova za pripravo podrobnega načrta financiranja. Poslovanje po meri strank Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse strankam svetujejo v podjetju ali na domu. Njihova posebnost je individualno svetovanje, ki je prilagojeno posamezni stranki, njenim poslovnim ciljem in zmožnostim. Banka ima poslovalnice v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno poslovanje v vseh regijah. Strokovno znanje, podpora informacijske tehnologije in dolgoletne izkušnje pa so poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev. Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Tel. št. 04/251 94 83 Darja Omerzu Svetovalka za podjetja SPARKASSE S Moderna evropska banka Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si. GORENJKA - GORENJEC MESECA MAJA 2003 Smučarka povedla Špela Pretnar Franjo Potočnik Start je bil uspešen za oba, tako za Špelo kot za Franja. Si pa je Špela v prvem krogu nabrala določeno prednost, ki pa za Franja, recimo, ni nedosegljiva. Nenazadnje sta oba vztrajna športnika. Špeli ste tako v prvem krogu namenili 72 glasov, Franju pa 31. Začenja se tako torej drugi krog. Prepričani smo, da bo zanimiv. Sicer pa velja za vse izbrane Gorenjke in Gorenjce meseca zadnjega leta in za njihove protikandidate, da že pripravljamo skupno srečanje, ki bo predvidoma julija. Špela Pretnar, dolgoletna slovenska smučarska reprezentantka z Bleda, se je poslovila od številnih prijateljev smučanja. Svojo prvo zmago je v svetovnem pokalu dosegla 1995 na veleslalomu v Bormiu. Potem je 1999 zmagala v slalomski tekmi v Areju. Njena najboljša sezona je bila leta 2000, ko je kar štirikrat stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Na koncu sezone pa je takrat osvojila še prvo mesto svetovnega pokala v slalomu. Franjo Potočnik, 68-letnik iz Mojstrane, je triglavski junak. Za njegovih 620 vzponov na Triglav, to številko pa še vedno povečuje, smo ga pri njegovih letih imenovali za rekorderja. Franjo je še vedno večkrat na teden na Kredarici. Začel pa je s pohodi na Triglav zato, da preizkusi zmogljivost in vzdržljivost svojega telesa. Leta 2000 je bil v 278 dneh kar 366-krat pri Aljaževem stolpu. Pravi, da tretjino hrane pojemo zase in svoje telo, dve tretjini pa za zdravnika. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Spra, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. . V izboru sodelujejo v mesecu maju FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskoveni, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Evgenija Oman, Zoisova 3,4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Nada Trojar, Podlubnik 153, 4220 Škofja Loka; Miro Košir, Podreča 79, 4211 Mavčiče in Jože Janša, Zasip-Polje 1, 4260 Bled. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Vinko Pintar, Poljane 25, 4223 Poljane, Albina Kosmač - Premrov, C. revolucije 8, 4270 Jesenice; Hedvika Draksler, Zelenica 4, 4290 Tržič; Bogdana Hribar, Blejska Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava; Marija Štibelj, Brezje 35, 4243 Brezje in Jelka Frelih, Log 10, 4228 Železniki (pri blagajni pokažite le osebni dokument). POPRAVEK V objavi sklica 8. skupščine družbe Iskra Stikala, d.d., Kranj, v Gorenjskem glasu z dne 6. 6. 2003 se v predlogu sklepa k 3. točki dnevnega reda znesek bilančnega dobička popravi tako, da se pravilno glasi "23.775.922,57 SIT'. Iskra Iskra Stikala, d.d., Kranj SEDMICA Zamrznjena volja Vreme bo. Samo, kakšno? Tudi drugi tir na progi Divača - Koper bo. Vprašanje je le, kdaj? Vlada pravi, da bo z izgradnjo začela leta 2015. Torej sto sedemdeset let po tem, ko je avstrijski cesar Franc Jožef zgradil dvotirno železnico od Dunaja do Trsta, ki je bila za gospodarski razvoj takratne monarhije strateškega pomena. Tudi za Slovenijo in takratno Kranjsko, ki se je s prihodom železnice gospodarsko razcvetela in je do prve svetovne vojne veljala za enega od najrazvitejših delov habsburške monarhije. Ko so zaradi izredno drage kraške trase cesarjevi podložniki podvomili o ekonomičnosti proge, ki je Dunaj povezala s tržaškim pristaniščem, je dvor zanimal odgovor na eno samo vprašanje: lahko izkopljete toliko, kot je volumen enega zlatnika, za en zlatnik? Odgovor je bil, lahko. No, potem pa kopijite, je rekel cesar. Franc Jožef je torej vedel, kaj dela. Kar pa bi težko rekli za slovensko vlado. Razen, ko gre, denimo, za nakup prestižnega letala, v katerem naj bi se prevažal najvišji državni vrh in Slovenske investicijske banke. Pa še katera v nebo vpijoča zavožena naložba bi se našla. Nacionalni program razvoja prometne infrastrukture, ki izgradnjo avtocestnega križa navezuje na koridor južne železnice, imamo. Denar očitno tudi. Sicer bi slovenska vlada drugi tir na progi Divača - Koper (analogno velja za drugi tir na progi Šentilj - Maribor) začela graditi že zdaj in si tako z našim enakopravnim članstvom v Evropski zvezi zagotovila denar iz evropskih strukturnih skladov. In s tem, dolgoročno vzeto, prihranila denar slovenskih davkoplačevalcev, kar se mi ne zdi nitimalo bogokletno. Tistega, česar v zgodbi o drugem tiru največ manjka, je politična volja. To je zamrznila že rapalska pogodba, s katero je Kraljevina Jugoslavija na račun Slovenskega Primorja in posledično vse Slovenije podlegla šarmu francoskih interesov oziroma interesom antante. Nič bolje se edinemu slovenskemu pristanišču, ki po nekaterih izračunih iz enega zasluženega dolarja ustvari devet novih, ni godilo niti v Titovi Jugoslaviji, ko je beograjska politika na račun Kopra favorizirala reško pristanišče. In kaj se dogaja s politiko suverene države, ki v desetih letih samostojnega bivanja ni pokazala niti toliko volje, da bi osemindvajset kilometrov dolgo progo od Divače do Kopra začela vsaj graditi, če je že zgraditi ni uspela? Naivno bi bilo misliti, da v združeni Evropi posamični na- cionalni interesi ne obstajajo več. Le da gre zdaj za gospodarske in ne več vojaške interese. (Bavarska, recimo, ima do koprskega in tržaškega pristanišča tolikšen interes, kot gaje imela pred desetimi ali dvajsetimi leti.) Razen nasprotujočih si nacionalnih interesov združene Evrope, ki na slovensko oblast nedvomno vplivajo ali celo pritiskajo, so tu še različni lobiji. Denimo cestni, kamor med drugim spadata avtomobilska in naftna industrija. Prav ti dve industrijski panogi s prenosom tovora iz cest na železnice največ zgubita. Kot tretji faktor (ne)dcjavnosti pa so tu še interesi vladajočih političnih strank, ki se zavedajo, da bodo z graditvijo avtocest za volivce bolj atraktivni, kot če bi Luki Koper zgradili prometno infrastrukturo. Kar je na dolgi rok za državljane slaba izbira. S tem seveda ne trdim, da Slovenija avtocest ne potrebuje. Samo to hočem reči, da je bilo stoletje in pol po Francu Jožefu več kot dovolj časa, da bi vlaki na progi Divača - Koper vozili po dveh tirih. Marjeta Smolnikar iskra „ . vzdrževanje Na podlagi 6.4 člena statuta delniške družbe Iskra VZDRŽEVANJE, d.d., in na podlagi 66. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97) uprava sklicuje 8. skupščino delničarjev, ki bo v sejni sobi na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4 v sredo, 16. julija 2003, ob 13. uri. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine; Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost Izvoli se naslednje delovne organe skupščine: Za predsednika skupščine se izvoli Janez Štibelj Verifikacijska komisija: Mojca Štefe in Branko Rezman Za sestavo notarskega zapisnika se imenuje notarja Vojka Pintarja iz Kranja. 2. Seznanitev skupščine z letnim poročilom za leto 2002 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta k letnemu poročilu. Predlog sklepa: Uprava in nadzorni svet predlagata skupščini, da sprejme naslednji sklep: skupščina se seznani z letnim poročilom za leto 2002 in z mnenjem revizorja ter pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila. 3. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička po letnem obračunu za leto 2002 in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Predlog sklepa: 1. Bilančni dobiček v skupni višini 41.828.213,56 SIT zaradi oblikovanja investicijskih rezerv v davčnih bilancah iz preteklih let in zaradi planiranih investicijskih vlaganj v letu 2003 ostane nerazporejen. 2. Upravi in nadzornemu svetu skupščina podeli razrešnico, s katero se potrdi in odobri njuno delo v poslovnem letu 2002 4. Imenovanje revizorja Predlog sklepa: Za poslovno leto 2003 se za revizorja imenujedružbo Euro-ln & Partners, revizija in svetovanje, d.o.o., Škofja Loka. 5. Vprašanja in pobude delničarjev. Udeležba na skupščini: Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalno pravico delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki svojo udeležbo pisno prijavijo 3 dni pred zasedanjem skupščine. Skupščinski prostor bo odprt eno uro pred začetkom zasedanja. Delničarji glasujejo osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na skupščini, ko svojo udeležbo potrdijo s podpisom na seznamu prisotnih udeležencev. Delničarji se izkažejo z osebnim dokumentom, pooblaščenec pa mora k prijavi udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Delničarji lahko sporočijo svoje nasprotne predloge družbi v 7 dneh po objavi sklica skupščine. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na sedež družbe. Gradivo: Gradivo s predlogi sklepov k posameznim točkam dnevnega reda je zainteresiranim delničarjem na vpogled v času od 16. junija 2003 dalje na sedežu družbe v Kranju, Savska loka 4, vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, nastopi polurni odmor po katerem se skupščina zopet sestane. V tem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. Iskra VZDRŽEVANJE, d.d., Kranj Uprava družbe Piše Milena Miklavčič Usode Drugačno otroštvo Bliža se konec leta, ki ga nekateri čakajo z veseljem, drugi s skrbjo. Vsak junij, znova in znova, se ponavljaje) podobne zgodbe. Veliko staršev se čez leto tolaži, bo že, saj ima naš otrok še čas, toda, potem ko začne teči voda v grlo, se začnejo doma prepm, pritiski, češ daj uči se, kaj pa misliš, poglej, kako so pa sosedovi pridni, ti pa en kup gnoja - m podobno. Velikokrat smo starši nekritični do mladih, pozabljamo, da so v letih ko odraščajo in imajo prav tako cel kup problemov, za katere velikokrat niti ne vemo. Statistika pravi, daje konec leta največ samomorov med mladimi največ pobegov od doma, največ gorja in prepirov v domačem okolju. Vendar nas še ne izuči. Ponavljamo ene in iste napake kot so se dogajale pred nami in se verjetno bodo tudi v prihodnosti. V želji, da bi otroku vbili v glavo, kaj je zanj najboljše, delamo velike napake, ki nas včasih drago stanejo. V duši pustijo rane, kijih nili čas ne more zabrisati. Daje res tako, je poskušala razložiti Maja, ki je pred 12 leti pretrgala vse stike s starši. Letos bo diplomirala na teološki fakulteti, poleg tega pa dokončuje študij še na primerjalni književnosti. Vendar je od drugih študentov nekaj let starejša, prav zaradi tega, ker je med študijem potrebovala dve leti, da se je ponovno pobrala, ko je bila popolnoma sesuta. Prijazno dekle, ki ve, da je največji uspeh v življenju ta, da nikoli ne izdaš samega sebe, ima za seboj "zgodovino ", ki bi jo marsikateri romanopisci z veseljem spravili na papir ali na filmsko platno. Vendar se Maja ne želi izpostavljati, niti noče, da bi jo kdorkoli prepoznal, pomemben se ji zdi le "moralni nauk " njene zgodbe. Samo temu morate prisluhniti, vse ostalo, kakšna sem, koliko tehtam, kakšne lase imam in podobno, nima nobenega pomena. Zase pravi, daje imela to smolo, da je bila edinka. Rodila se je med maminim študijem, oče je bil tedaj že uspešen in znan na svojem področju. Mama je zaradi Maje morala prekiniti študij, ko je rodila, se je zaposlila in nikoli več ni prestopila praga nobene izmed fakultet. Čeprav bi lahko, saj je bila Maja priden otrok, poleg tega sta bili obe babici pripravljeni, da jo varujeta, če bi njena mama želela narediti kaj zase. "To, da se je "žrt\>ovala " zame, je bilo pri naši hiši na pladnju noč in dan. Že kot otrok sem razumela besedo "žrtev", ker sem jo slišala stokrat na dan. Vse, kar je moja mama morala narediti preko svojih "standardov ", je bilo zato, ker se je morala žrtvovati zaradi mene. In to so bile malenkosti, ki sploh ne bi bile vredne omembe! Če je bila utrujena, potem je to bilo zaradi mene, ker je v službi opravljala delo, ki ni bilo primerno zanjo in jo je hitro utrudilo. Če je zbolela ženska, ki nam je hodila likat in je to morala potem postoriti sama, sem bila spet jaz kriva, če je oče zaspal pred televizorjem, namesto da bi se posvečal njej, je bila krivda ponovno na moji strani. O tem, kolikokrat sem slišala, kaj bi ona lahko vse dosegla, če ne bi bilo mene, raje ne govorim. Tako besedičenje je bilo seveda kot nalašč, da sta bila z očetom v stalnih prepirih. Kar naprej sta kričala drug na drugega in danes, ko sem starejša, se velikokrat sprašujem, kako je revež zdržal ob taki ženski, ki nikoli ni znala videti drugih, zmeraj zgolj in samo sebe. " Majin glas je včasih tako tih in nežen, da jo komaj slišim. Čutim, da ne nosi v sebi zamer, niti sovraštva. Da pa je to, da ne gre več domov, njena odločitev, ki je dozorela na podlagi večletnih grenkih izkušenj in ob doživljanju številnih travm, skozi katere je kot otrok morala iti. "Pri nas se je vse, kar smo počeli, delilo na dva dela: prvi je bil tisti "naš", drugi je bil za obiske, ki so dokaj redno prihajali v hišo. Kadar smo bili sami, je bila mama čemerna in slabe volje, ob obiskovalcih se je razživela in le takrat je do mene pokazala vsaj mičkeno ljubezni. Tisti, ki bo prebiral mojo zgodbo, mogoče niti ne bo verjel, da so biti edini objemi, ki sem jih bila deležna, dobljeni v času, ko so na kavču ali za mizo, sedeli obiskovalci inje mama pred njimi igrala dobro mamo in še boljšo ženo. Tudi očiju je takrat zmeraj govorila možek in podobne pomanjševalnicc. Ta dvoličnost mije tako prišla v kri, da sem jo v odraščanju začela sprejemati kot nekaj samo po sebi umevnega. Kadar sva bili sami, sploh nisem več pričakovala, da bo prijazna do mene. Mar ni to grozno?!" Za Majo je bilo najhuje, ko je morala obiskovati številne tečaje in krožke. Bila je malo bolj debelušna in ko jo je mama vpisala k baletu, so ji od- ločno odsvetovali. Vendar je trmasto vztrajala in ko sta se vrnili domov, je poklicala neko prijateljico, kije Za Majo, kije takrat imela komaj malo več kot pet let, predpisala strogo dieto, da bo shujšala. "To so bile strašne muke. S seboj v vrtec sem nosila svojo hrano in predstavljate si petletnega otroka, ki sam in osamljen sedi v kakšnem kotu, medtem ko se njeni vrstniki sladkajo s čokolinom ... Še danes, ko sem pravzaprav že odrasla in zrela oseba, je čokolino glavni posladek, ki si ga privoščim le ob posebnih priložnosti. Mogoče se bo kdo ob teh mojih besedah nasmehnil in rekel, da sem otročja, vendar ni tako. Ta preprosta otroška jed mi pomeni nekakšen simbol dovoljenega in še tako dobra večerja v najdražji restavraciji mi ne pomeni toliko kot krožnik čokolina, po vrhu potresenega s kakavom. Seveda so za moje shujševalne ukrepe izvedeli vsi: od babice, do tet in stricev. Nihče več mi ni smel prinašat sladkarij in povsod, kamor smo šli na kakšno slavnostno kosilo, so zame pripravili hrano posebej. To, kar je mama z menoj počela dobre pol leta, ni bilo človeško. Po drugi strani nisem smela ven, k drugim otrokom. Takrat smo še živeli v bližini večjega blokovskega naselja, od kjer so bili doma vsi moji sošolci in sošolke. Vendar so bili oni "preveč barbarski", da bi se z njimi lahko družila. Zato sem sedela doma, brala, igrala na flavto, pozneje na klavir, vendar brez občutka, ker sem to morala početi. Ni prihajalo iz. srca in to se je tudi pri igranju še kako poznalo. Če bi lahko tekala z drugimi otroki, bi trosila kalorije in mi ne bi bilo treba jesti oparjene cvetače, ki jo sovražim še danes...." 5. razstava risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran Na papirju najbolj intimni Dve galeriji v Kranju gostita risbe in slike na papirju 14 domačih in 14 tujih likovnih ustvarjalcev. Kranj - Pod okriljem Likovnega društva Kranj je bila včeraj zvečer v Galeriji Prešernove hiše odprta tradicionalna, tokrat že 5. mednarodna razstava "Risbe in slike v prostoru Alpe Jadran". Ob Prešernovi še v Mali galeriji se z več kot sedemdeset deli na papirju predstavlja 14 domačih in 14 tujih avtorjev, ki letos prihajajo iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Nemčije. "Risbe in slike na papirju so tista zvrst likovnega ustvarjanja, ki jo vse premalokrat predstavljamo širši publiki," meni akademska slikarka Klementina Golija, pobudnica in vsa leta zavzeta snoval-ka te razstave, in dodaja, da gre za likovnikove najbolj intimne originalne zapise. Risbe in slike, ki so lahko le skice za nadaljnja dela, hkrati pa so mirno lahko tudi samostojna dela, ki so znotraj opusa posameznega ustvarjalca še kako dragocena. S Klementino Golijo ob ogledu razstave. V odpiranju navzven izven državnih meja se tako soočajo ustvarjalci, predstavniki likovnega življenja v domačem okolju, z avtorji iz širšega alpsko-jadranskega območja. Kot je povedala akademska slikarka Kaj pravzaprav so depoji? Gre za posebno skupino najdb, pri kateri gre za sklope najmanj dveh, ponavadi pa več bronastih predmetov, ki so bili zaradi raznih razlogov namerno skriti: zakopani v zemljo, položeni v Klementina Golija, so take povezave ob našem vključevanju v Evropo vedno bolj aktualne. Pri tem ne gre le za gostovanja tujih ustvarjalcev pri nas, ampak za enakovredne možnosti predstavitev gorenjskih likovnikov v jame in skalne razpoke..., največkrat na samotnih mestih, zunaj naselja. Dva taka depoja so v okviru izkopavanj, ki jih vodi Muzej Mengeš, ta pri tem vedno sodeluje tudi z različnimi strokovnimi službami, v zadnjih le- tujini. Kljub prvotnemu konceptu, prva razstava leta 1995 je bila namreč omejena predvsem na dela, izdelana v tehniki risbe, se je kasneje izkazalo, da sodobni likovni ustvarjalci risbo pojmujejo v širokem smislu, od primarnega likovnega rokopisa do kompozicijsko in barvno dovršenega likovnega izdelka. Tako so se risbam pridružile tudi slike izdelane na papirju. Današnja raznolikost je tako "razdeljena" na dve prizorišči. V obeh so med seboj pomešana dela domačih in tujih avtorjev, je pa v Galeriji Prešernove hiše (tudi v kleti) opaziti več poudarka na tako abstraktnih kot figurativnih delih z izrazitejšim koloritom, medtem ko je pri delih Mengeš, Gobavica. Depo II, bron. Foto: T Lauko tih našli in izkopali tudi na Gobavici nad Mengšem. Kot je povedal arheolog in kustos muzeja Gregor Stibernik, gre za votiv-na depoja, ki po času, ko rraj bi jih koristili, segata v obdobje starejše železne dobe (10. - 8. stoletje p.n.š.). V prvem so našli 168 predmetov, v drugem pa 18 predmetov. Oba depoja, ki ju sicer hrani Narodni muzej v Ljubljani, sta predstavljena v vitrinah, k razstavi pa so dodani še fotografije in opisi treh podobnih depojev, ki so jih v zadnjih razstavljenih v Mali galeriji več poudarka na risbi. "Avtorje iz tujine smo povabili preko selektorjev, likovnih kritikov, tudi osebnih znan-stev, medtem pa je domače likovnike izbral umetniški svet Likovnega društva Kranj, v katerem sta poleg mene še slikarja Marko Tušek in Franc Vozel ter umetnostni zgodovinar mag. Damir Globočnik," razlaga Klementina Golija in dodaja, da so tako kot vsa leta tudi tokrat povabili predvsem kvalitetne ustvarjalce z izrazitim avtorskim slogom. V pestri mednarodni druščini se tako predstavljajo: Rudi Benetik, Frank Peter Hofbauer, Heide Maibach (pred tem je imela sa- letih izkopali v Dragomlju in na Jelenovem klancu v Kranju. Kot je povedal direktor muzeja Janez Skrlep, so se za razstavo pred pol leta v Muzeju Mengeš odločili zato, ker želijo osvetliti stvari, ki sicer ostajajo očenr skrite, o njih tako rekoč ni pisnih virov, ker je pomembno spoznavati lastno kulturno dediščino, konec koncev pa jim predstavitev njihovega dela širši publiki narekuje tudi stroka. Raziskovanje na Gobavici je bilo v zadnjih letih še posebej intenzivno, saj so določili tudi okvirno velikost gradišča, ki se je na tem kraškem osamelcu nad Mengšem, nahajalo v prazgodovini. V sodelovanju s slikarjem Marjanom Gabrilom so na razstavi na ogled poskusi rekonstrukcije depojev, kakršni so v prazgodovini bili, Muzej Mengeš pa je izdal tudi ličen katalog, v katerem se je Gregor Stibernik v prvem delu lotil predstavitve zgodovinskih obdobij, ki so aktualna v primeru gradišča na Gobavici, v nadaljevanju nam opisuje depoja iz Dragomlja, kranjski depo predstavlja arheolog Milan Sagadin, o depojih z Gobavice pa pišeta Primož Pavlin in dr. Peter Turk. Igor Kavčič mostojno razstavo v Mali galeriji), Renate Polzer, lise Schwarz (vsi iz Avstrije), Dani-el Butala, Zvonimir Kamenar, Bruno Paladin (vsi Hrvaška), Antonio Manfredi, Claudio Nevvtel, Carmello Zotti (vsi Italija) in Brigitte Brand, Renate Christin, Echard VVesche (vsi Nemčija). Med domačimi likovniki so na razstavi prisotni: Franc IJešter, Jaka Bonča, Boni Čeh, Tjaša Demšar, Boge Dimovski, Klementina Golija, Karel Kuhar, Zmago Puhar, Janez Ravnik, Nejč Slapar, Marko Tušek, Vinko Tušek, Klavdij Tutta in Franc Vozel. Vsak izmed njih se predstavlja z enim, največkrat pa z dvema, tremi ali štirimi deli. Kot je povedala Golija, gre predvsem za njihova najnovejša dela, za aktualno produkcijo zadnjih dveh let. Ob tem, da imajo ob tovrstnih razstavah sami ustvarjalci izvrstno možnost za medsebojno primerjavo in hkrati priložnost za izmenjavanje izkušenj, kot obiskovalec ne morem mimo dejstva, da gre za eno tistih zares dobrih razstav, ki me kot ljubitelja likovne umetnosti, znajo spraviti v obup. Kar nekaj, preveč je del, ki bi si jih želel imeti tudi doma. A tudi za to obstaja zdravilo. Namreč, če so v ličnem katalogu, kjer so ob Glo-bočnikovem kritiškem pogledu na avtorje, ti v nekaj stavkih tudi predstavljeni, za kontakte z njimi znajo poskrbeti v Likovnem društvu Kranj. Možnosti za ogled razstave je še veliko, vse tja do 9. julija. Igor Kavčič Od slovenske države do kloniranih Ljubljana - V ponedeljek so v Mestnem gledališču Ljubljanskem začeli vpisovati gledališke abonmaje za prihodnjo sezono 2003/2004. Tokratni abonma prinaša osem predstav, šest na velikem odru in dve na Mali sceni. V uvodu sezone se bomo s predstavo Zgodnja leta slovenske državnosti, Matjaža Kmecla v režiji Dušana Mlakarja najprej podali k izviru Slovenije, sledilo bo romanje k čudodelnim menihom, tekst Michaela Hollingerja Svetniki, bo režiral Jaka Ivane. Na staro, a vedno aktualno temo Kdo se boji Virginije Wpolf? Edwarda Al-beeja se bo podal Mile Korun, Dom Bernarde Alba F.G. Lorce bo režirala Meta Hočevar, z Dvanajstimi jeznimi možmi, Reginalda Rosea pa se bo prepiral režiser Matjaž Zupančič. Sezono bodo v MGL zaključili s tekstom Gorje pametnemu, A. S. Gribojedova, režiral pa ga bo Zvone Šedlbauer. Mala scena nam bo letos postregla s predstavo Gregorja Čušina Harry in Sam se pogovarjata (Karen Ellison), ki nas je v tej sezoni navduševal z monokomedijo Hagada, druga "mala predstava" pa bo aktualna, hkrati tudi prva slovenska uprizoritev igra Kloni Caryl Churchill, režirala pa jo bo ha Ratej. Vpis abonmajev bo potekal še do 19. julija. I.K. Zakladi naše prazgodovine V sredo so v starem društvenem domu v Mengšu odprli arheološko razstavo z naslovom Depoja z gradišča Gobavica nad Mengšem in drugi depoji starejše železne dobe. Mengeš - Stari društveni dom, včasih osrednji kulturni dom v Mengšu, v zadnjem času v svoja jadra spet dobiva veter kulturnih vsebin. V sredo so v prenovljenem galerijskem prostoru odprli razstavo na temo arheoloških izkopanin, tako imenovanih depojev z območja Gobavice nad Mengšem, predstavljajo pa tudi dva depoja iz podobnega časa iz Dragomlja in Kranja. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Med škofom in stanovi Loški luterani so spretno izkoriščali nekatere nedorečenosti glede sodne oblasti nad mestom. Loka je bila med kranjskimi mesti nekaj posebnega. Bila je namreč škofova, edino privatno mesto v deželi, vsa druga so bila državna. Tako so bili v nekaterih rečeh meščani tako kot drugi podložniki loškega gospostva freisinških škofov podložni škofu, v drugih pa deželnemu knezu in deželnim stanovom. Sodna oblast v mestu pa je bila na prvi instanci v njihovih rokah oziroma v pristojnosti od njih izvoljenega mestnega sodnika in svetovalstva. Zapletlo se je pri vprašanju, kdo je pristojen na višjih, pritožbenih instancah. Meščani so trdili, da gre ape-lacija naravnost na deželo (stanove), škofje trdil, da pripada pristojnost razsojanja na pritožbeni ravni njemu oziroma njegovemu oskrbniku. Loški luterani so priznavali, da jih veže pokorščina do zemljiškega gospoda v vsem, razen v verskih vprašanjih. Zatrjevali so, da jih prisega zvestobe v verskih zadevah ne veže. Ko so razne freisinške komisije obsojale loške protestante na razne kazni, so se ti ponavadi zatekli na območje puštal-ske graščine in se pritožili na deželne stanove, ti pa so bili v rokah protestantske plemiške večine in so jim dali prav. Na širši ravni je v tem pogledu veljalo temeljno določilo augsburškega verskega miru iz leta 1555: Cuius regio, eius religio, čigar dežela, tega oblast. Kranjski deželni knez pa je bil takrat nadvojvoda Karel, za njim pa cesar Ferdinand H., oba odločna katolika. Še bolj odločen je bil jezuitsko naravnani škof Ernest v Freisingu. Vendar sta po drugi strani Karel in Ferdinand kar naprej popuščala deželnim stanovom. V njihovi pristojnosti je bilo namreč privoliti v vedno nove davke, ki jih je cesar potreboval zaradi obrambe pred Turki. Leta 1588je prišla v mesto nova protireformator-ska komisija, sestavljena iz Ernestovih in Karlovih ljudi. Škof in nadvojvoda sta sklenila biti to pot Crngrob bolj odločna. Dr. Blazni k piše: "Da odstrani že vnaprej vsak nesporazum sfreisinškim škofom, je nadvojvoda Karel popustil glede instanc; loškemu oskrbniku je priznal pravico do druge instance, na katero gredo apelacije v zvezi z razsodbami mestnega sodnika; tretja instanca pripada deželnemu glavarstvu, zadnja pa vladi v Gradcu. Z likvidacijo instančnega spora je bil zadan loškim luteranom hud udarec, saj je odslej izmikanje pred oskrbnikovimi ukazi veljalo kot protizakonito." Dne 21. februarja 1589 je Karel izdal resolucijo, na podlagi katere so lahko nepokorne protestante izgnaliiz njegovih dežel. Na to resolucijo seje oprlafreisinška komisija in izdala ti. reverz ter z njim že 2. oziroma 3. marca 1589 seznanila mestne očete s sodnikom Andrejem Pa-plerjemna čelu. V reverzu je bilo določeno, da mora biti vodstvo mesta v rokah izrazito katoliških moz, oskrbniku pa priznana pravica, da po uvidevnosti kliče na grad kogar hoče; vsakdo je dolžan, da se skrbno ravna po oskrbnikovih ukazih. Brez oskrbnikovega privoljenja ne more mesto nikomur dodeliti meščanstva, prav tako je pa potrebno oskrbnikovo soglasje pri vsaki prodaji hiš ali zemljišč, do katerih more priti le meščan, ki je v verskem oziru povsem neoporečen ". Prizadeti so se še naprej izmikali, tudi tako, da so se sami odrekli meščanstvu. Sicer so bili izgnani. Zadnji udarec pa jim je tako kot vsem protestantom na Kranjskem zadal cesar Ferdinand z ukazom iz leta 1599. Vsem plemičem in meščanom je ukazal, naj se vrnejo v katoliško vero ali pa zapustijo njegove dežele. "Navzlic vsem ukrepom je bilo luteranstvo pri loškemu meščanstvu še dalje toliko zasidrano, da se je protireformacijska komisija ljubljanskega škofa Hrena 1601 oglasila tudi v Loki. Sem je prispela iz Kranja 17. februarja. Komisijo je slovesno sprejel novi loški oskrbnik Andrej Albreht pl. Sey-delshouen, ki ji je med streljanjem prišel naproti v spremstvu številnih jezdecev. Naslednji dan popoldne je Hren sklical vsaj kakih deset premožnih kri-voverskih meščanov na grad, kjer jih je skušal pridobiti za katoliško vero. Res so vsi položili prisego. Kazno je, da so bili med temi meščani predvsem tisti, ki so kot izgnanci živeli v neposredni bližini mesta in ki se spričo položaja v deželi hiso več mogli nadejati uspešne pomoči od deželnih stanov. Koje komisija dala še istega dne sežgati protestantske knjige, je ob slovesnem streljanju in v spremstvu loškega oskrbnika zapustila mesto in se napotila proti Ljubljani. " Se bo Slovenija od EP poslovila z zmago? Slovenci "zbombardirali SiP Vsak ponedeljek na GTV ob 20.30 Vsak petek v Gorenjskem Glasu Ne prezrite... Klub jeseniških študentov Vas vabi v soboto, 28. junija 2003, na tradicionalni izlet v zabaviščni park Gardaland ter Aqualand. Prijave se zbirajo na sedežu kluba. Pohitite, število mest je omejeno. Klub študentov Poljanske doline Organizira med 25. julijem ter 8. avgustom 2003 poletni izlet na Korziko. Število mest je omejeno. 28. junija 2003 pa ste vabljeni na Veliki študentski poletni piknik, ki se bo začel ob 16.00 uri ob jezeru na Ho-tavljah. Slovesna otvoritev bo potekala z nogometno tekmo med sedanjimi ter bivšimi člani kluba. Klub radovljiških študentov Vabi vse tiste, ki ste odvisni od adrenalina, da se prijavite za skok z letala v tandemu. Prijave se zbirajo na sedežu kluba do sobote, 14. junija 2003 ŠO FOV Odbojkarski klub Triglav Kranj organizira TEČAJ ODBOJKE NA MIVKI, ki bo od 16. 6. 2003 do 20. 6. 2003 v Rekreacijskem centru V0-GU v Spodnji Besnici. Tečaj je namenjen predvsem začetnikom^ saj je njegov namen tečajnike spoznati z osnovnimi tehničnimi in taktičnimi elementi, ter pravili igre odbojke na mivki, ki so specifična in se razlikujejo od pravil za dvoransko odbojko. Kaj dogaja do naslednjega zadetka? Petek, 13. junij 2003 Radio Slovenija / 2. program -Val 202 ob 22.25 Skate / punk koncert - Ljubljana, Orto bar The Stroj - Trbovlje, na Kipah ob 21.00 Sobota, 14. junij 2003 No Limits + Sensation - Sežana MC Podlaga The Drinkers - Trbovlje, na Kipah Nedelja, 15. junij 2003 Goran Bregovič in VVedding & Funeral Band - Ljubljana, Križanke ob 21.00 uri Torek, 17. junij 2003 Iron Maiden - Velika Gorica Zagreb / Gradskem stadionu (Stadion Radnik) Četrtek, 19. junij 2003 Etno Urban Festival - Celje / atrij Mladinskega centra Tabu - Maribor - terasa Europarka / Pozdrav počitnicam Petek, 20. junij 2003 Etno Urban Festival - Celje / atrij Mladinskega centra Reggaeneracija - Ruše / Letni oder ob 16.00 Zgodilo se je... Novosti pri študentskem delu V minulih štirih letih se je število študentskih servisov z 20 povečalo na 85. Njihov skupni promet se vsako leto poveča za 30 odstotkov. Največje povpraševanje za delo pa je seveda v času poletnih počitnic, ko morajo podjetja nadomestiti odsotno delovno silo in ko svoj prosti čas za dodatni zaslužek izrabijo tudi dijaki. Razpis za novega direktorja SOU Ljubljana Študentska organizacija (ŠOU) Univerze v Ljubljani je v današnjih časopisih objavila razpis za mesto direktorja ŠOU, saj se je sedanjemu direktorju Simonu Zoretu 1. julija iztekel štiriletni mandat. Kandidati morajo ob prijavi, ki jo morajo poslati v 15 dneh, predložiti vizijo SOU, poleg tega morajo imeti slovensko državljanstvo, univerzitetno izobrazbo in najmanj štiri leta delovne dobe na podobnem delovnem mestu. Nov direktor bo imenovan za obdobje štirih let. Medicinska fakulteta bo Predstavniki gospodarskih in negospodarskih družb, lokalne uprave m javnih zavodov so v četrtek na Univerzi v Mariboru (UM) podpisali pogodbo o ustanovitvi konzorcija za financiranje mariborske medicinske fakultete, ki sedaj združuje 32 pravnih subjektov oziroma donatorjev predvsem z območja severovzhodne Slovenije in naj bi predvidoma do septembra 2005 zbrali več kot 220 milijonov tolarjev za ureditev prostorov in nakup opreme. 26. evropsko prvenstvo v vaterpolu v Kranju se počasi zaključuje. Le še dva dneva nas ločita do sklepnega dejanja. Ali bo Evropa dobila nove (ali pa celo stare) prvake, bo znano v nedeljo ob 18.00 uri, ko se začne finalna tekma. Slovensko reprezentanco čaka danes ob 12.00 uri tekma z reprezentanco Nizozemske za končno uvrstitev na 11. in s tem za las zgrešila 9. mesto, ki bi še lahko popeljalo naše bobre na svetovno prvenstvo v Barcelono. Kranj - Danes mineva teden dni, odkar vse kar leze in gre oz. staro in mlado v Kranju diha le za eno stvar - vaterpolo. Ma kaj Kranj, celotna Slovenija, saj je mesto Kranj stičišče najboljših vaterpolistov iz vse Evrope. Slovenija takšnega športnega dogodka še ni doživela, in če upoštevamo, daje bila Slovenska vaterpolska zveza ustanovljena "šele" pred 12 leti, je to več kot zadosten dokaz, da je ta šport v velikem razvoju. Da je mesto Kranj (ob Ljubljani) pravi in zaupanja vreden naslov, so poudarili tudi predstavniki Evropske plavalne zveze (LEN) s Svenom Folvikom, častnim sekretarjem LEN na čelu. Res je, da je bilo v vseh teh dnevih sončno kot v pravljici, pa vendar ni bilo vse tako s soncem obsijano. Samo prvenstvo je tako s finančnega, kakor tudi z organizacijskega vidika zelo velik zalogaj. Da bo samo prvenstvo zaživelo v takšni luči, kot si zasluži, so organizatorji poskrbeli s pripravo tribun, ki lahko sprejmejo preko 3.000 obiskovalcev. Pa so na žalost v prvem delu prvenstva bolj ali manj samevale. No, bolj kot obiskovalci pa so dobro medijsko podporo po trditvah predsednika Vaterpolske zveze Slovenije (VZS) Jožeta Jenšter-la zagotavljali akreditirani predstavniki, katerih število se je vrtelo okoli 1.800, od tega preko 200 predstavnikov medijev. Pa pojdimo k našim fantom. Kljub manjši smoli, ko so naši vaterpolisti dobili izjemno težko Slovenski reprezentantje pred pričetkom torkove tekme proti reprezentanci Nemčije. Foto: Peter Wolf ml. V sredo je bil tekmovanj prost dan, kj ga je reprezentanca Rusije izkoristila za vodne igrice. skupino (Hrvaško, Italijo, Grčijo, Nemčijo ter aktualne svetovne prvake Špance), je bila njihova motivacija na maksimumu, njihov cilj pa zelo jasen; uvrstitev v četrtfinale in s tem tudi ujeti vlak, ki pelje na svetovno prvenstvo v Barcelono. Tudi pričakovanja slovenske javnosti so bila visoka. Pa se je na žalost zataknilo že v petkovi uvodni tekmi s favorizirano Španijo, ki je zmagala s 3:7. Nadaljevalo se je v soboto s Hrvaško zmago 4:9 ter v nedeljo z Italijansko 10:13. Mogoče je bila najbolj izenačena tekma naših prav v ponedeljek z reprezentanco Grčije, ko je bil rezultat ob polčasu 6:6. Nad 1.200 obiskovalcev je gledalo tekmo polno preobratov. Varovanci selektorja slovenske repre- ln kakšni so vtisi o dosedanjem poteku 26. evropskega prvenstva v Kranju nekaterih vidnih akterjev? Igor Štirn, selektor slovenske reprezentance: "Glede na odzive javnosti lahko rečem, da spada naša reprezentanca med ekipe, ki so na tem prvenstvu najbolj pozitivno presenetile. Res je, da smo imeli kar nekaj smole pri začetnem žrebu ter kasneje tudi z nekaterimi sodniškimi odločitvami, vendar smo v vseh pogledih pokazali, da smo sposobni igrati dober vaterpolo. V finalu bi rad videl reprezentanci Madžarske ter Srbije in Črne gore. Stavim bolj na slednje." Primož Troppan, reprezentant Slovenije: "Zame je to prvenstvo daleč najbolj zanimivo doslej. Tudi odzivi tujih igralcev ter obiskovalcev so zelo spodbudni. Na žalost se ne bomo udeležili svetovnega prvenstva v Barceloni, vendar smo s torkovo tekmo vsem dokazali, da se lahko postavimo ob bok tudi najboljšim ekipam v Evropi. V finalu stavim na reprezentanco Srbije in Črne gore ter Madžarske!" Tadej Peranovič, reprezentant Slovenije: "Letošnje prvenstvo je resnično polno presenečenj. Že v predhodnih tekmah so se izločale zelo kvalitetne ekipe in na žalost je marsikje odločala tudi sreča. Po sami tehniki igranja bi stavil na reprezentanco Madžarske, po izkušnjah z preteklih tekmovanj pa bo verjetno močnejša ekipa Srbije in Črne gore." Stanko Radulovič, hrvaški športni novinar: "Zelo sem presenečen. Nisem si mislil, da je vaterpolo v Sloveniji tako razvit. Tudi sama organizacija prvenstva je zelo dobra prav zaradi obstranskih dogajanj, S ki jih ponuja mesto Kranj s svojo lepo okolico. Slovenska reprezentanca je v torkovi tekmi z Nemčijo prikazala resnično vrhunsko igro, zato jim izrekam vse pohvale. Sicer pa sem že pred začetkom prvenstva napovedal, da se bosta v finalu pomerili reprezentanci Hrvaške in Srbije in Črne gore." Jože Marinček, sekretar sodniške organizacije Vaterpolskih sodnikov Slovenije: "Mislim, da se je naše reprezentance držala smola tako pri žrebu, kakor tudi pri nekaterih sodniški odločitvah. Sem dolgoletni inštruktor za mlade sodnike in lahko trdim, da imamo v Sloveniji veliko bolj kvalitetne sodnike, kot so različni mednarodni sodniki na tem evropskem prvenstvu. Moj skriti favorit sta reprezentanci Madžarske ter Srbije in Črne gore. Sicer sta se obe že pomerili v predtekmovanju, kjer je zmagala slednja. Če se ponovno srečata v finalu, stavim na ekipo Madžarske." Vladimir Vujasinovič, reprezentant Srbije in Črne gore: "V Kranju imate zelo dobro atmosfero, vključno z povsem novim odprtim bazenom. Tudi mene je reprezentanca Slovenije zelo pozitivno presenetila, saj je premagala ekipo Nemčije in pokazala izjemno velik odpor tudi najboljšim reprezentancam. Naš cilj je tako kot na vseh večjih tekmovanjih - vzeti eno od kolajn." Rok Jus, gostinec: "Res je vreme zelo naklonjeno prav vsem, vendar se dosedanja prodaja odraža gle-de na obiskanost prireditve. Potrebno pa je upoštevati, da so vsa večja tekmovanja potekala med tednom, zato pričakujemo največji obisk v petek in soboto. Iz tega razloga smo pripravili pestro ponudbo, ki bo nedvomno potešila vsakega žejnega ob napovedanih 35 stopinj Celzija!" Peter VVolf ml. zentance Igorja Štirna so se borili do zadnjega in se z odličnim napadom kapetana Krištofa Štro-majerja v končnici približali na vsega en gol zaostanka. In na žalost je tako tudi ostalo in zadani cilj pred začetkom prvenstva je izpuhtel. To jim pa ni vzelo poguma pred torkovo tekmo z Nemčijo, kjer smo si pred dosedaj najbolj polnim avditorijem ogledali fenomenalno igro naših repre-zentantov, saj so povsem uničili reprezentanco Nemčije (ki je v ponedeljkovi tekmi povsem presenetila in porazila aktualne svetovne prvake Špance z 10:8) in Sloveniji priborili prvo zmago z rezultatom 12:9. Peter vVolf ml. Tekoči izzivi Voda je vedno predstavljala izziv. To dobro vedo prekmurski kmetje, ki jim letos grozi katastrofalna suša. Da je voda izziv, dobro ve tudi organizacijski odbor Evropskega prvenstva v vaterpolu. Ob večerih je mnogo oči te dni uprtih v nov kranjski bazen. Navijanje je fenomenalno. Tudi obisk gledalcev je razen prvega dne zadovoljiv. Kebrov zakon je poskrbel, da se kdo ne bi utopil v alkoholu. Roko na srce, v tej vročini paše tudi voda. Zanima pa me, kako bo voda teknila v hladni Planici. Do takrat bodo sigurno izumili čaj, po katerem se bo vsem smejalo. Naši vaterpolisti so pokazali dobro igro, ki so jo stopnjevali iz tekme v tekmo. Če bi ... Vsi vemo, da bi domačini morali imeti vsaj malo prednosti in prvenstvo bi doživelo višek. Sodniki bi morali našim piskati dva prekrška manj, nasprotnikom pa tri več in uspeh bi bil zagotovljen. Namesto tega bomo danes imeli za malico Nizozemce. Kaj bo pa malical organizacijski odbor, ki se bo po prvenstvu znašel vse prej kot nad vodo, pa je drugo vprašanje. Skoraj nič sponzorjev, veliko podarjenih kart je izkupiček, ki bo težko pisal Slovenskemu vaterpolu svetlo prihodnost. Kranjčani se lahko tolažimo edino s tem, da smo po hitrem postopku dobili bazen. Pa adijo Gorenjska. Beno Fekonja NOC TRADICIONALNA 2. AVGUST 2003 RANFEST Nedelja je dan za počitek Pobudniki za referendum o obratovalnem času prodajaln morajo do 7. julija zbrati 40 tisoč podpisov. Obratovalni čas trgovin je že več let ena osrednjih tem dogovarjanja med sindikati, delodajalci in v zadnjem času tudi z Ministrstvom za gospodarstvo. Zakon o trgovini iz leta 1993 je odločitev o režimu obratovalnega časa prepustil občinam. S tako ureditvijo niso bili zadovoljni ne trgovci in ne zaposleni. Potem ko je o zakonitosti presodilo Ustavno sodišče, je bila konec lanskega leta sprejeta sprememba zakona, po kateri lahko trgovec sam določa urnik obratovalnega časa prodajalne. Pri tem pa mora dobiti soglasje zaposlenih, če gre za delo v manj ugodnem delovnem času, to so nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi. Če torej zaposleni ne bi želeli delati v manj ugodnem času, pač ne bi dali soglasja in trgovec recimo v nedeljo ne bi smel odpreti trgovine. To je seveda vse lepo zapisano, a kaj ko vemo, da je v praksi drugače. Zaposleni so že tako pod hudimi pritiski in grožnjami, če opozorijo na 40-urno tedensko obveznost in pravico do počitka. Ponekod se jim šteje v delovni čas samo odpiralni čas, vse ostalo, od polnjenja polic do čiščenja, je treba opraviti prej ali potem, ne da bi se opravljene ure upoštevale. Nedeljsko delo vredno 1600 tolarjev Sindikatu je nedavno tega pisala prodajalka, zaposlena v enem od gorenjskih trgovskih podjetij. Včasih je bila ponosna na svoj poklic, sedaj pa se počuti povsem razvrednoteno. Zakaj? "Rada sem prodajalka in če bi še enkrat izbirala, bi izbrala isti poklic. Doslej je bilo še dokaj dobro, ob zadnji plači pa nas je kar vrglo. Nedelje nam več ne plačajo. Plačajo nam samo nedeljski dodatek, to je okoli 1.600 tolarjev na nedeljo. Ure pa naj koristimo, kadar jih lahko, tudi na tak način, da gremo denimo dopoldne domov, če ni dela," piše o vrednpsti svojega nedeljskega dela. Nadaljuje, da jim sedaj plačajo nižje stroške za prevoz na delo in tako so delavke ob približno 20 tisočakov mesečno. Ko jim od plače odštejejo posojila, ostane še prav malo, v njenem primeru koraaj 60 tisoč tolarjev. Sodelavke, ki živijo same z otroki, imajo s tolikšnim zneskom komaj za položnice. Ona pravi, da ima na srečo moža, saj njena borna plača ne prispeva veliko k družinskemu proračunu. Ob tem ji je težko, ker je po tolikih letih dela finančno odvisna od moža. "Povem vam, da sem prav užaljena, saj niti k frizerju ne morem, moje samske kolegice z otroki pa še za šampon nimajo. Pa pravijo, da moramo biti urejene," piše nesrečna prodajalka in našteva, kako regres za dopust dobijo v bonih, kako jim ne plačajo nadur, kako ob inventurah, ki trajajo ves dan, dobijo le 3.600 tolarjev, kar jim na plačilni listi prikažejo kot nagrado delodajalca. Inventura traja od 6. ure zjutraj pa do 23. ure ponoči, če se kaj zatakne, pa še več. Inventura je ponavadi ob nedeljah, piše, ob tem, da imajo dopoldne trgovino seveda odprto. Občutek sramu in ponižanja pa je kronan še z odnosom, ki ga imajo nekatere poslovodkinje, piše. Po končanem delu prodajalk ne spustijo domov. Naložijo jim še dodatno delo, ki traja uro, dve ah več. Vse za podjetje. Pa vse zastonj. Poznamo primer, ko trgovke po več mesecev niso bile proste niti en dan v tednu. Republiški inšpektorat za delo je v lanskem letu ugotovil, da je največ kršitev v zvezi z delovnim časom delavcev v tistih prodajalnah, ki poslujejo ponoči, ob nedeljah in praznikih. Kar 85 odstotkov vseh nadzorovanih delodajalcev v trgovski dejavnosti je po ugotovitvah inšpektorjev uvrščenih med kršitelje. Pa inšpekcije seveda še zdaleč ne morejo nadzorovati vsega. Preprosto večina zaposlenih v trgovini si enostavno ne upa zavrniti soglasja za nedeljsko delo, ker se boji posledic. Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je spoznal, daje potrebno in edino mogoče zagotoviti pravico delavcev do počitka z omejitvijo obratovalnega časa. Nasprotniki pravijo, da tudi mnogi drugi delavci morajo delati ob nedeljah in praznikih. Res je. Toda v zdravstvu, prometu, gostinstvu in še kje gre za naravo dela, za nujnost, da dejavnost teče neprekinjeno. Ni pa nobena nujnost, da ob nedeljah porivamo nakupovalne vozičke po mega marketih. Nasprotno. Precej bedno je, da še tisti edini dan v tednu, ki naj bi bil dan počitka, sprostitve, srečevanja z drugimi in s samim seboj, preživljamo v razosebljenih nakupovalnih centrih. Razumna omejitev obratovalnega časa trgovin Ker se na noben način ni dalo doseči omejitve obratovalnega časa, se je sindikat trgovine ob podpori članstva odločil za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Če bo sindikatu uspelo zbrati 40.000 Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Območna organizacija ZSSS Gorenjske se zahvaljujeta vsem, ki ste že dali svoj podpis za referendum in s tem izrazili željo, da večina nedelj v letu ostane svobodi, družini, kulturi, sprostitvi in drugim potrebam. Na tej tehtnici naj pretehtajo človeške in ne potrošniške vrednote. Pridružite se nam in dajte svoj glas podpore za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o omejevanju obratovalnega časa trgovin ob nedeljah in praznikih. podpisov, bodo državljani na referendumu vprašani, če so za to, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev. Ne gre torej za prepoved, ampak le za razumno omejitev odpiralnega časa trgovin. Ne nazadnje tudi za spoštovanje Evropske socialne listine, ki pravi, naj bi bil dan počitka v tednu praviloma tisti, na katerega delavci po tradiciji ne delajo. V Sloveniji je to nedelja. Mi je rekla zadnjič starejša gospa: O, seveda bom podpisala. Sama sem delala vse nedelje in praznike v gostinstvu. Danes pa mi odrasli otroci očitajo, da so odraščali sami, da me nikoli ni bilo doma, da niso poznali nedeljskih družinskih kosil. Grenki so ti očitki; naredimo vse, da jih ne bo vsaj tam, kjer ni treba. Milena Sitar Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE Kako oddati podpis za referendum Obrazci za podpisovanje podpore razpisu referenduma so na voljo na vseh upravnih enotah na Gorenjskem, to je v Kranju, Radovljici, Škof ji Loki, Tržiču in na Jesenicah ter na krajevnih uradih Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur, Bled, Bohinjska Bistrica in Kranjska Gora. Volivni upravičenec obrazec izpolni in podpiše osebno pred upravnim organom pri označenem okencu na upravni enoti v času uradnih ur. Važno je, da se občani oglasijo na tisti upravni enoti, kjer imajo stalno bivališče. Ob podpisuje treba predložiti osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje). Pooblaščena oseba obrazec potrdi, potem pa ga je treba oddati pobudniku referenduma, to pa je Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Ob vseh upravnih enotah na Gorenjskem so stojnice z dežurnimi, ki v času uradnih ur sprejemajo podpisane in overjene obrazce. So pa na voljo tudi kuverte z izpisanim naslovom in plačano poštnino predvsem za tiste, ki bodo podpisovali na krajevnih uradih, in pa za primer, da ne bi bilo dežurnih pred upravno enoto. Večja veljava pogajanju Urejanje delovnih razmerij v podjetniških kolektivnih pogodbah po novem zakonu o delovnih razmerjih. Področje delovnih razmerij in plač je v marsikateri družbi urejeno s pravilniki, ki so enostranski akti delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo z letošnjim letom, pa daje veliko večji poudarek kolektivnemu dogovarjanju. Zakon o delovnih razmerjih določa, da bodo v devetih mesecih po njegovi uveljavitvi prenehale veljati določbe splošnih aktov delodajalca, za katere zakon predvideva, da so dogovorjene v kolektivnih pogodbah. Zelo enostavno povedano to pomeni, da bo na področju urejanja delovnih razmerij praktično kot akt delodajalca ostala le sistemizacija delovnih mest. Plače, dodatki, nadomestila, dopusti, zaposlovanje, disciplinski postopki ipd. pa so področja, ki se urejajo s kolektivnimi pogodbami. V družbah, kjer sindikat z vodstvom še nima sklenjene kolektivne pogodbe in se uporabljajo splošni akti delodajalca, bodo tako lahko po 30. septembru ostala cela področja neurejena. To bo povzročalo težave tako delodajalcem kot delavcem. Obstoječi splošni akti so v družbah lahko zelo dobri in smiselno bi bilo, da se o zadevah, ki so že preizkušene v praksi, dogovorimo s podjetniško kolektivno pogodbo. Pogajanja za panožne kolektivne pogodbe ne potekajo tako, kot bi želeli. Sindikati so ureditev socialnega dialoga zahtevali na protestnem shodu konec marca, pogajalski partnerji pa so v aprilu podpisali posebno izjavo o nadaljevanju pogajanj. Kljub temu zadeve potekajo zelo počasi oziroma sploh ne potekajo, pred nami pa je čas dopustov. Upravičeno lahko torej dvomimo, da bodo do kon- cu septembra zaključena pogajanja za spremenjene kolektivne pogodbe dejavnosti. Zdaj veljavne pogodbe niso usklajene z Zakonom o delovnih razmerjih, za neposredno uporabo v družbah pa so premalo predvsem za področja, ki so do sedaj v družbah urejena s splošni akti, zato pričakujemo težave. Zato je zdaj čas, da začnemo pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb v družbah in se v njih dogovorimo za področja, ki so zdaj regulirana v pravilnikih. Urejene razmere in s tem povezano zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno, če želi delodajalec dobro sodelovati z delavci in skupaj z njimi dosegati cilje družbe. Olga Drabik Uradne ure upravnih enot Obrazce podpore za razpis referenduma o obratovalnem času prodajaln bo treba podpisati v upravnih enotah in na njihovih izpostavah v času uradnih ur. S tem namenom tu objavljamo uradne ure upravnih enot na Gorenjskem. Ni prav, da se delavstvu vse vzame Razvoj je mogoče doseči le s sodelovanjem dela in kapitala, socialno partnerstvo in socialni dialog pa lahko učinkovito rešita najtežja vprašanja našega razvoja. Tako meni Tone Rozman, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije in državni svetnik, ki je na prvomajskem srečanju na Križni gori zbranim govoril zlasti o prihodnosti delavstva v Evropski uniji, dotaknil pa se je tudi vprašanj socialnega partnerstva. Tako je med drugim dejal, da se bodo sindikati tudi v prihodnje odločno upirali vsem, ki bodo edino sredstvo za doseganje večje konkurenčnosti našega gospodarstva videli v zmanjševanju socialnih pravic in zmanjševanju delavskega standarda. Dejal je, da se na to sklicujejo tisti brez znanja in sposobnosti, da bi sprejemali poslovne odločitve, temelječe na poznavanju trendov na razvitih evropskih trgih; tisti, ki ne znajo posodobiti tehnologije v podjetjih, ki ne znajo dvigniti dodane vrednosti, ki ne poznajo sodobnih oblik organizacije dela in ne tržiti uveljavljenih blagovnih znamk. Takšni bodo krivili EU, ko bodo iskali vzroke za odpuščanje delavcev. "Občutek imam, da logiki liberalnega kapitalizma, ki se je pri nas pokazal v najslabši možni luči, danes ne nasprotuje le delavstvo, pač pa vsi trezno razmišljajoči ljudje," je dejal Tone Rozman, ko smo ga ob prvomajskem srečanju vprašali o današnjem simbolnem pomenu delavskega praznika in položaju delavstva pri nas. "Doumeli so, da je razvoj mogoče doseči le z dogovorom, v katerem imata svojo vlogo tako delo kot kapital. Resda slednji vlaga več, a vendarle ni prav, da delu vse vzame, da na eni strani nekateri zajemajo z veliko žlico, na drugi pa delavec ostaja brez vsega. Tudi Gorenjska je plačala svoj davek krutemu liberalnemu kapitalizmu, tekstilna in usnjarsko predelovalna panoga pa še posebej. Ti dve panogi ne bosta več nosilni kot v preteklosti, zlasti se ne bodo dolgo obdržala podjetja, kjer dodana vrednost ni prav velika. Kjer pa uveljavljajo svojo blagovno znamko in dosegajo svoj delež na trgu, imajo možnost, da se razvijajo naprej, seveda v manjšem obsegu kot prej." Sogovornik je prepričan tudi, da ljudje ob prazniku dela na prvomajske shode ne prihajajo zgolj na zabavo in sindikalni golaž, pač pa tudi iz občutka pripadnosti in zavedanja svojega sedanjega položaja. Danica Zavrl Žlebir Kranj Upravna enota Kranj Ponedeljek, torek od 7.30 do 14.30 Sreda od 7.30 do 16.30 Četrtek od 7.30 do 14.30 Petek od 7.30 do 12.30 Krajevni urad Jezersko Sreda od 8.00 do 16.00 Krajevni uradi Cerkve, Šenčur, Naklo Ponedeljek, torek od 7.30 do 14.30 Sreda od 7.30 do 16.30 Četrtek od 7.30 do 14.30 Petek od 7.30 do 12.30 Krajevni urad Preddvor Ponedeljek od 7.30 do 16.30 Torek od 7.30 do 14.30 Četrtek od 7.30 do 12.30 Petek od 7.30 do 12.30 Jesenice Upravna enota Jesenice Ponedeljek od 7.30 do 14.30 Sreda od 7.30 do 17.00 Petek od 7.30 do 13.00 Krajevni urad Kranjska Gora (od 9. junija 2003 dalje) vsak dan od 8.00 do 14.30 Tržič Upravna enota Tržič Ponedeljek od 7.30 do 14.30 Sreda od 7.30 do 16.30 Petek od 7.30 do 13.00 Škofja Loka Upravna enota Škofja Loka Ponedeljek, torek od 7.30 do 15.00 Sreda od 7.30 do 17.00 Petek od 7.30 do 13.00 Radovljica Upravna enota Radovljica Ponedeljek, torek od 7.30 do 14.30 Sreda od 7.30 do 16.30 Petek od 7.30 do 12.30 Krajevni urad Bled Ponedeljek od 7.30 do 14.30 Sreda od 7.30 do 16.30 Petek od 7.30 do 12.30 Urad Bohinjska Bistrica (do 30. junija 2003) ponedeljek od 7.30 do 14.30 sreda od 7.30 do 16.30 petek od 7.30 do 12.30 (od 1. do 7. julija 2003) torek od 8.00 do 14.30 četrtek od 8.00 do 16.30 VSEENO. ĆE NI VSAK DAN POTICA Jagode rdeče, sočne, dehteče... Za-vas izbira Danica Dolenc Vse rdeče in sočne in zrele tako neustavljivo vabijo, se dobrikajo ven iz zelenja, naravnost spogledujejo se z nami, češ pridi, utrgaj nas, saj smo zrasle in dozorele le zate ... Zrela jagoda, naj bo gozdna ali z domačega vrta, ima izjemen okus in aromo. Kar je češnja na drevju, to je jagoda na tleh. Ne moreš se ji odreči. Zaradi njenih številnih zdravilnih lastnosti je najbolje pojesti sveže, kajti le take bodo učinkovito opravljate svoje poslanstvo. Zato si jih privoščimo, kolikor nam duša da. Le tisti, ki so nanje alergični, bodo prikrajšani, a bodo že našli kakšno nadomestilo, saj je pomlad tako bogata v svoji ponudbi. Piškotna jagodna torta Enojna tortna podlaga, 500 g očiščenih jagod, 3 žlice sladkorja, 2,5 del sladke smetane, trdilec za smetano. Ko pečete kakršnekoli piškote, del testa potlačite v model za torte tako, da bo kar najtanjši in bo imel rob. Testo večkrat prehodite z vilicami in specite. Tako pripravljeno tortno podlago lahko uporabite takoj, lahko pa tudi več dni kasneje, saj bo lepo počakala na sobni temperaturi. Nekaj ur preden jo uporabite (najbolje pa večer prej), jo namočite z jagodno ali marelično marmelado, ki ste jo razredčili s sokom ene limone in pol kozarčka do- brega žganja (viljamovke), likerja ali le preprosto poljubnega sadnega soka (če jo bodo jedli tudi otroci). Od jagod izberemo nekaj zelo lepih in jih prihranimo za okras, ostale pa posujemo s sladkorjem, malce pokapljamo z izbranim likerjem ali z malce sadnega soka in pretlačimo z vilicami. Smetano stepemo, ji dodamo trdilec (gre pa tudi brez njega), na koncu ji dodamo zmečkane jagode in jih vmešamo. S to jagodno smetano premažemo tortno podlago in po vrhu poljubno okrasimo z jagodnimi polovicami. Torto postavimo še za kakšno uro v hladilnik, razrežemo in ponudimo. Pa še to: tovrstno jagodno torto lahko pripravite tudi iz baby piškotov ali pa tortno podlago kupite že gotovo. Jagodni jogurt 400 g jagod, 1 lonček jogurta na osebo. Jagode dobro opremo in razrežemo na četrtine. Zmešamo jih z jogurtom in po želji dosladka-mo z medom. Razdelimo po skodelicah in ponudimo. Jagodna solata 500 g rdečih gozdnih ali vrtnih jagod, ca 10 dag sladkorja, limonin sok, malo ruma. Jagode previdno operemo in odcedimo. Vrtne jagode zreže-mo na rezine. V stekleno skledo naložimo vrsto jagod, jih potrosimo s sladkorjem, pokapljamo z limoninim sokom in z nekaj kapljicami ruma (ali viljamovke) naložimo zopet jagode, jih potrosimo s sladkorjem ... to ponavljamo, da porabimo vse jagode. Jagodno solato pustimo pokrito stati vsaj eno uro na hladnem, nato jo ponudimo. Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: bučna juha z beluši, telečje meso z zelenjavo, solata z lečo, redkvicami in rukolo, piškotna jagodna torta. Večerja: izdatna solata (zelena solata s koščki šunke, telečje pečenke, sira, kuhanih jajc, z redkvicami), zrnat kruh, sladoled z mešanim sadjem. Ponedeljek: Kosilo: hrenovke na žaru, pečen mlad krompirček, zelena solata, sladoled. Večerja: skuta z jagodami, sok, keksi. Torek: Kosilo: ocvrta jajca s šunko, zrnat kruh, zelena solata s fižolom ali z lečo, jagode s sladoledom in smetano. Večerja: zabe-ljena stebla blitve (prevreta, zabeljena s-surovim maslom, potresena z naribanim sirom), zrnat kruh, češnjev zavitek. Sreda: Kosilo: osliči po pariško, zelena solata s krompirjem, sadne kupe s sladoledom. Večerja: pehtranovka, sok ali kompot. Četrtek: Kosilo: rižota s piščancem, bučkami in drugo zelenjavo, zelena solata z redkvicami, češnje. Večerja: prosena kaša z grahom in jušno zelenjavo, zelena solata. Petek: Kosilo: sardelice na žaru s tržaško omako, zelena solata s krompirjem, ledena kava s smetano. Večerja: dušen por s krompirjem in hrenovko, zelena solata. Sobota: Kosilo: puranovi zrezki s sirom in smetano, špinača v omaki, pire krompir, zelena solata, jagodna kupa. Večerja: jajca ocvrta na slanini, zrnat kruh, zelena solata z lečo ali s fižolom, miksano sadje (banana, jagode, ananas) s smetano. Jagode za hujšanje, proti revmi... Jagode vsebujejo le 5 odstotkov sladkorjev in veliko vode, zato so brez smetane idealni sadež za hujšanje. Zdravijo prebavne organe, revmo, razstrupljajo. Vsebujejo veliko kalija, kalcija, železa, cinka, mangana, bakra, vrsto mikroelementov in vitamine BI, B2, C, folno kislino in še druge snovi. Med njimi je tudi elaginska kislina, ki v telesu dokazano zavirajo škodljivo delovanje rakotvornih snovi, razkužujejo in zavirajo tudi razvoj mikroorganizmov. Urejujejo presnovo celotnega telesa, čistijo, povečujejo splošno odpornost, koristijo jetrom, ledvicam, sečnim potem, uravnavajo prebavo, počasi, a zanesljivo odpravljajo zaloge sečne kisline v sklepih in tkivih, zato lajšajo revmo, artritis in podobne težave. Pri uporabi jagod v zdravilne namene je potrebno poudariti, da pomagajo šele ob rednem uživanju v glavni sezoni, najbolje do pol kilograma na prazen želodec zjutraj in zvečer. Jagode pa rade povzročajo alergije. Da-rio Cortese je v svoji knjigi Sadje - moč naravne hrane omenil, da nekateri strokovnjaki njihov vzrok pripisujejo čistilnemu delovanju, ker iz telesa izrinejo strupene in odpadne snovi, ki se med presnovo niso ločile po običajni poti. Pri preprečevanju alergičnih reakcij naj bi pomagalo, če jih občutljivi ljudje jedo s smetano. Vir kalcija se najde tudi v skuti in jogurtu. Katja Dolenc Zablestite z novo Astro Njov! Zdaj že za 2.999.990 SIT. Skuta z jagodami 25 dag skute, pol litra rdečih jagod, 1 dl sladke smetane, limonin sok, sladkor po okusu. Skuto pretlačimo, pridamo jagode, stepeno sladko smetano, limonin sok in po okusu osladimo. Sladico razdelimo po steklenih skodelicah in postavimo na hladno za kakšno uro in ponudimo. Spodnje perilo v denimu Jeans kraljuje v modi že drugo leto, njegova priljubljenost pa je že desetletja dolga. Na določena obdobja se ga modni kreatorji ponovno spomnijo in takrat se dotakne vseh kosov oblačil, tudi spodnjega. Tekstilni proizvajalci so tako v svoje kolekcije z veseljem vključili tudi barve in tiske jeansa ter jih kombinirali s poljubnimi barvami, vzorčki in ljubkimi dodatki. Pogosta kombinacija je denim z rdečo barvo, kot je prikazano na dveh modelih na sliki, ki lepo poudari in poživi sicer kar malo pusto barvo temnega jeansa. Drugače pride do izraza svetel jeans, ki je zelo lep z okrasnimi trakovi, zanimivimi vzorci z okrepljenimi šivi, bleščicami, vzorci iz vezenin, romantičnimi čipkami ... Sicer pa nas modni proizvajalci "osvajajo" s številnimi lepimi modelčki, med katerimi kaj hitro najdemo kakšnega, ki nam je všeč, kajne. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Od zdaj naprej verjetno pomivalni stroj. V Merkurju boste zagotovo našli pravega za svojo kuhinjo, dragoceni čas pa prihranil, za bolj zabavna opravila! Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujmo s celovito ponudbo blagovnih znamk. Pri nakupu samostojnega ali vgradnega pomivalnega stroja blagovnih znamk Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, VVhirlpool in Zanussi vam od 2. do 21. junija priznamo 10 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR, Cesta Slan Kranj-Primskovo, tel.: MERKUR, Sp. Plavž 3b, 583 43 00; MERKURC c. 41, Radovljica, tel.: MERKUR, Kapucinski Loka, tel.: 04 511 13 82 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Ekskluzivna ponudba Astre Njov 1,4 16V 90 KM, 5 vrat, z vključenim prihrankom 265.000 SIT znaša neverjetnih 2.999.990 SIT. Presenetila vas bo njena bogata oprema. Vanjo sodijo: Klimatska naprava • ABS • Varnostni zračni blazini za voznika in sopotnika • Radijski sprejemnik s CD-jem s stikali na volanu • Električni pomik sprednjih stekel • Centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem • Usnjen volanski obroč • Sprednje meglenke • Kromirani detajli. Ponudba velja za omejeno število vozil! Astra Njoy je ustvarjena za užitek! Preverite! •Akcijska cena vključuje vse dajatve. AT VIS, Kranj, 04/ 281 71 77 • AVTO AB, Novo mesto, 07/ 393 44 75 • AVTOCENTER CELEIA, Celje, 03/ 425 46 00 • AVTOCENTER CELEIA, podruž. ROGATEC Rogatec, 03/810 71 00 AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, 03/ 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC PE AVTO SG Slovenj Gradec, 02/ 882 95 24 • AVTOCENTER PE BREŽICE, Brežice, 07/ 499 23 13 • AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co Maribor' 02/ 450 29 50 • AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo 02/ 796 33 41 • AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER Radlje ob Dravi, 02/ 888 04 40 • AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 Co., podružnica AVTO MAROVT Poljčane, 02/ 829 02 78 • AVTOHIŠA KOLMANIČ & DOKL, Murska Sobota, 02/ 530 46 50 • HORSER, Lendava, 02/ 577 63 52 • AVTOHISA MOSTE, Ljubljana 01/520 02 00 • AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, 01/581 85 31 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC, Domžale, 01/721 60 92 » AVTOHIŠA ZALAR Velike Lašče 01/788 19 99 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC Sava pri Litiji, 01/897 48 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN, G/osuplje 01/ 786 09 14 '• AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK, Škofja Loka, 04/ 502 40 11 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER, Vrhnika, 01/ 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS Rakek 01/ 705 17 25 • SERVIS TROBEC, Ljubljana, 01/ 423 25 35 • ISTRA AVTO, Koper 05/ 668 23 00 • AVTOCENTER TAVČAR Sežana 05/ 730 14 40 • ISTRA AVTO IN KALISTER, Jelšane, 05/ 788 60 09 • SAWAL, Nova Gorica, 05/ 330 63 33 . SAWAL Dodružnica Postojna, Postojna, 05/ 726 44 44 "' K OPEL. CREDIT Novi inzulin olajšanje za diabetike Sladkornim bolnikom je na voljo dolgo delujoči inzulin. Odmerjanje le enkrat dnevno. Po svetu 150 milijonov sladkornih bolnikov. Vse več tudi mladih. Ljubljana - Sladkorni bolezni latinsko pravijo diabetes mellitus, kar naj bi pomenilo medeno pretakanje. Bolezen je znana že več kot 3500 let. Na papirusu naj bi jo že leta 1550 pred našim štetjem opisali Egipčani. V teh tisočletjih je bil zelo pomemben korak odkritje insulina, ki sladkornim bolnikom lajša in podaljšuje življenje, nedavno pa so bili deležni pomembne novosti. Insulina, ki deluje 24 ur. Pri sladkorni bolezni organizem ne izdeluje ali ne izkorišča pravilno inzulina, hormona, ki je potreben za spreminjanje glukoze v energijo. Pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni, inzulin pretvarja glukozo, ki se tvori v jetrih, v energijo, pri bolnikih pa se to ne zgodi, zato imajo v organizmu visoko raven glukoze. Visok krvni sladkor. Sladkorna bolezen spada med neozdravljive bolezni, kar pomeni, da se mora sladkorni bolnik naučiti živeti z njo. Če je slednje slabo dejstvo, pa je dobro to, da bolezen lahko učinkovito nadzorujemo. Z zdravljenjem sladkorne bolezni ohranjamo raven krvnega sladkorja rčim bližje normalni vrednosti, ki je od 4 do 6, kar pomeni, da se toliko odstotkov glukoze veže na hemoglobin. Poznamo dve vrsti sladkorne bolezni: sladkorna bolezen tipa I in tipa II. Prva se razvije, če telesni imunski sistem uniči celice beta v trebušni slinavki, ki tvorijo inzulin. Imenujejo jo tudi od insulina odvisna sladkorna bolezen in je zelo pogosta med otroki in mlajšimi odraslimi. Sladkorna bolezen tipa II pa ni odvisna od inzulina in se običajno pojavi pri odraslih po 40. letu starosti. V tem primeru telo še izdeluje inzulin, vendar ga ne more učinkovito izkoriščati za pretvarjanje glukoze v energijo. Če sladkorne bolezni ne zdravimo, se bolezen poslabša, pojavijo se zapleti, ki so lahko tudi življenjsko nevarni. Najpogostejše so srčnožilne bolezni, možganska kap, težave s stopali - razjede, bolezni oči in bolezni ledvic. Po priporočilih Ameriškega združenja za diabetes in Britanskega državnega inštituta za kli- nično odličnost je cilj učinkovitega vodenja sladkorne bolezni urejena raven krvnega sladkorja pod vrednostjo 7, ki izboljša počutje bolnikov in prepreči zaplete. Ena najpomembnejših raziskav The United Kingdom Pro-spective Diabetes Study je pokazala, da vsako zmanjšanje ravni krvnega sladkorja za 1 odstotek zmanjša ogroženost zaradi zapletov za 35 odstotkov in umrljivost za 25 odstotkov, zato zdravniki spodbujajo bolnike k rednim merjenjem, zdravi prehrani in zmerni telesni teži. Za zdravljenje sladkorne bolezni so na voljo zdravila in injekcije insulina. Hitro delujoči insulini so najbolj učinkoviti po 30 do 90 minutah, učinkujejo 2 do 5 ur, kratko delujoči insulini imajo najmočnejši učinek po 2 do 4 urah, delujejo do 8 ur, inzulini s srednje dolgim delovanjem pa učinkujejo več ur in nadzirajo raven krvnega sladkorja med obroki. Najmočnejši učinek je od 4 do 12 ur po injekciji, njihovo delovanje lahko traja od 8 do 24 ur. Dolgo delujoči insulin je primeren za uravnavanje krvnega sladkorja ponoči, po novem pa je sladkornim bolnikom na voljo tudi prvi analog bazalnega inzulina s 24-urnim delovanjem, ki gaje odobrila FDA. Bolniki ga vbrizgavajo le enkrat dnevno, pred spanjem, kar jim olajša življenje in nadziranje krvnega sladkorja tudi ponoči. Insulin lantus je namenjen odraslim bolnikom s sladkorno boleznijo tipa II, ki potrebujejo dolgo delujoči insulin, ter odraslim bolnikom in otrokom z boleznijo tipa 1. Raziskave so pokazale, da omenjeni insulin deluje 24 ur po injekciji. Lantus je biosintetični inzulin, analog človeškega inzulina, ki posnema naravni inzulin. Sladkorno bolezen ima 150 milijonov ljudi po svetu, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa obeti niso optimistični, saj naj bi se njihovo število do leta 2025 povečalo na 300 milijonov. Devetdeset odstotkov bolnikov ima bolezen tipa I, v Mednarodni fundaciji za diabetes pa ocenjujejo, da se najmanj 50 odstotkov oseb bolezni ne zaveda. Sladkorna bolezen je v Večina uživalcev drog slednje prvič poskusi v adolescenci, občutljivem obdobju odraščanja. Primarij Mojca Brecelj-Kobe, dr. med., je dejala, da se tudi slovenski pediatri čedalje pogosteje srečujejo z otroki in-mladostniki, ki uživajo različne droge, zato je zelo pomembno, da poznajo učinke in posledice njihovega uživanja. Pediatri morajo prepoznati vzroke uživanja, fazo odvisnosti, dogajanje v družini, poleg tega pa morajo biti pozorni tudi na varovalne dejavnike pri otroku in njegovi okolici. Predstavili so raziskavo o razširjenosti uporabe drog med dijaki prvih letnikov srednjih šol v Sloveniji, po kateri je imelo kar 90 odstotkov anketiranih petnajstletnikov izkušnje s pitjem alkohola, četrtina spada med redne pivce, delež dijakov, ki so poskusili marihuano je višji od evropskega povprečja, delež ostalih ilegalnih drog pa je enak povprečju v Evropi. Na Derčevih dnevih so predstavili tudi nove strategije zdravljenja v Sloveniji in izkušnje Službe za otroško psihiatrijo ljubljanske Pediatrične klinike. Poleg tega so dvodnevno strokovno srečanje izkoristili tudi za predstavitev novosti v pediatriji. Govorili so o visokem krvnem tlaku pri otrocih, ki je sicer redek, pogosto pa kaže na težja obolenja, najpogosteje ledvična. Udeleženci podiplomskega izobraževanja za pediatre so opozorili na dejstvo, da so omenjene meritve pri otrocih zelo redke. Po besedah prof. dr. Cirila večini držav med vzroki smrti na četrtem mestu, stroški bolezni pa so v posameznih državah od 5 do 10 odstotkov nacionalnega zdravstvenega proračuna, samo v ZDA znašajo kar 98 milijard ameriških dolarjev. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Kržišnika, dr. med., višjega svetnika, je zaskrbljujoč tudi podatek, da v Sloveniji narašča število mladih sladkornih bolnikov. V zadnjih tridesetih letih se je pogostost bolezni podvojila. Bolniki lahko preživijo le z injekcijami inzulina, ki jih morajo prejemati vse življenje. Otrokom je na voljo inzulinska črpalka, ki nenehno dovaja telesu take količine inzulina, da se krvni sladkor skoraj približa normalni vrednosti sladkorja v krvi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogoča otrokom nakup take črpalke in merilca krvnega sladkorja. Predstavili so tudi nove možnosti opredelitve levkemije z molekularno genetičnimi analizami, ki omogočajo bolnim otrokom najustreznejše citostatike, kar poveča možnost ozdravitve, izpostavili pa so tudi težave, ki jih povzročajo tujki in bronhio-litis. Docent dr. Vasilija Maček, dr. med., je poudaril, daje treba zdravnike opozoriti, naj pri svoji diagnozi pomislijo tudi na možnost aspiracije tujka ali bronhiolitis, kajti dogaja se, da otroke z omenjenimi težavami zdravijo tako, kot bi imeli pljučnico in astmo. Bronhiolitis je najpogostejši vzrok za hospitalizacijo dojenčkov. Bolezen povzročajo virusi, iz običajnega prehlada pa pri 10 odstotkih otrok nastopijo dihalne težave. Na letošnjih Derčevih dnevih pa so del pozornosti namenili tudi aktualni temi letošnjega leta Sarsu - sindromu oteženega dihanja. Renata Skrjanc Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMLJA Seliška 3, 4260 BLED tel.: 04/5780 620 fax: 04/5780 640 e-mail: osbled@s5.net Razpis prostih delovnih mest 1. UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE - za nedoločen čas - s polnim delovnim časom 2. UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNE VZGOJE - za določen čas - z nepolnim delovnim časom 3. UČITELJ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (ali učitelj ANGLEŠKEGA JEZIKA) - za nedoločen čas - s polnim delovnim časom 4. UČITELJ NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (ali učitelj NEMŠKEGA JEZIKA) - za nedoločen čas - z nepolnim delovnim časom 5. UČITELJ RAZREDNEGA POUKA NA POŠ RIBNO - za določen čas (do vrnitve delavke s porodniške odsotnosti) - s polnim delovnim časom 6. UČITELJ V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA NA POŠ BOHINJSKA BELA - za določen čas (do 31. 7. 2004) - s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom in predpisi zahtevano izobrazbo. Prošnjo z dokazili pošljite v roku osmih dni po objavi na naslov: OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Seliška cesta 3, 4260 BLED. Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni v zakonitem roku. Kongres evropskih mikrobiologov Ljubljana - Slovenija bo letos gostiteljica 1. FEMS - Kongresa evropskih mikrobiologov, ki bo v Cankarjevem domu od 29. junija do 3. julija. Na njem bodo priznani mednarodni znanstveniki predstavili pomen mikrobiologije na številnih področjih in njen razvoj. Obravnavali bodo zelo aktualne teme, med njimi bo zanimiva strokovna razprava o terorizmu z biološkim orožjem, o težavah, ki jih ljudem po vsem svetu povzroča sars, ter o ksenotransplantaciji. Na kongresu bodo podelili tudi nagrado FEMS - Lwof, ki jo bo za izjemne znanstvene dosežke na področju mikrobiologije prejel profesor sir David Hopwood z oddelka molekularne mikrobiologije v centru John Innes v Norvvichu. Nagrada se imenuje po prvem predsedniku FEMS in cenjenem virologu prof. Andreju M. Lwoffu. Hopwood raziskuje genetiko in biokemijo aktinomicet bakterij, iz katerih pridobivajo nekatere najbolj koristne klinične antibiotike, kot sd tetraciklin, streptomicin, kloramfenikol, novobiocin in druge. V Zvezo evropskih društev mikrobiologov je vključenih okoli 30.000 mikrobiologov iz 46 evropskih držav, letošnje leto pomeni za omenjeno zvezo vrhunec osemindvajsetletnega delovanja, kongres pa bo javna predstavitev stanja mikrobiologije na številnih področjih, ki jih bodo za več kot 1300 mikrobiologov iz 66 držav predstavili ugledni znanstveniki. Renata Skrjanc Redno merjenje krvnega sladkorja je za obvladovanje sladkorne bolezni zelo pomembno, za bolnike z inzulinom pa nujno. DRUŽINSKI NASVETI Otrok v bolnišnici (1) Ko sem pred kratkim stopala po hodnikih Kliničnega centra in opazovala dogajanje, se mije zazdelo, da sem v drugem svetu. Človek začuti vrednote, skrb, spoštovanje in povezanost. Zunaj pa norišnica s hitenjem, živčni vozniki, pešci, ki se borijo za svoj košček pločnika, apatičnost in zaverovanost vase. Kako tanka je meja med tema dvema svetovoma in kako zelo si želimo biti zunaj, ko smo notri ... Noči v bolnišnici, posegi v telo, negotovost, čakanje, bolečina in strah so zvesti spremljevalci bivanja v bolnišnici. To so neprijetna doživetja za odrasle, kaj šele za otroke. Pa vendarle se pravila bivanja v bolnišnici danes drugačna kot so bila nekdaj, obiski pri bolnikih trajajo dalj časa, prisotnost staršev je zaželena, informacije so bolj dostopne, ponekod imamo lahko celo svojo pižamo (pa čeprav je to samo košček bombažne tkanine, ki nam daje občutek individualnosti). Marsikaj se je spremenilo in se še spreminja. Konec koncev se tudi ljudje spreminjamo in bolj kot kadarkoli potrebujemo ob sebi prijazne ljudi, nasmejane obraze in razumevajoče osebje. Prav tako pa potrebujemo občutek, da lahko vplivamo na svoje zdravljenje in ga pospešimo. Bistveno vlogo pri tem odigrata strah in naša naravnanost. Ali zagrabimo strah za roge ali pa se skrijemo. Ali sodelujemo ali pa čakamo. Izkušnje v bolnišnici niso vedno samo nujno zlo, ampak so pogosto tudi izzivi, ki spremenijo tako odrasle kot otroke. Ko otrok dobi v bolnišnici pozitivno izkušnjo, ko mu starši stojijo ob strani in ugotovi, da zmore premagati tudi bolezen - takrat se lahko vrne iz bolnišnice bolj samozavesten. Družinske vezi se običajno v času bolezni okrepijo, kajti prave vrednote so takrat spet na prvem mestu. Kot pri mnogih stvareh je tudi pri bivanju otroka v bolnišnici pomemben zgled. Strah in tesnoba staršev se preselita na otroka in tako se prenašata eden iz drugega. Zato je strah staršev najbolje pustiti v ambulanti pri zdravniku ali pri pogovoru s partnerjem, z drugimi starši. Prave informacije, od pravih ljudi in ob pravem času so najboljša obramba proti strahu in tesnobi. Nekdo je dejal: "Zravnaj ramena proti svetu, ne obupaj. Ni breme tisto, kar te zlomi, ampak način, kako ga nosiš." Vaše delo je med najboljšimi! Smo eno od vodilnih drogerijskih podjetij v Evropi. Naš mednarodni uspeh temelji na premišljeni in dosledni strategiji podjetja. Eden od ciljev te strategije je pridobivanje in podpiranje prvovrstnih sodelavcev. Za nase poslovalnice V Kranju zaposlimo: L pOSlOVOdjO (eno delovno mesto) Pogoji: • V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (ekonomska oz. poslovodska šola) - dve leti delovnih izkušenj - urejenost, komunikativnost in poštenost - smisel za vodenje - izkušnje z organizacijo poslovanja 2. prodajalca/-ko za delo s skrajšanim delovnim časom (5 delovnih mest) Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (trgovska, ekonomska ali aranžerska) - urejenost, komunikativnost in poštenost Z izbranimi kandidati/-kami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Za zasedbo delovnega mesta prodajalca/-ke lahko kandidirajo tudi pripravniki/-ce. Kandidate/-ke vabimo, da pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: d/H-drogerie markt d.o.o., Litostrojska cesta 48, 1000 Ljubljana (za razpis) 0 izboru bomo kandidate/-ke obvestili v roku 30 dni po končanem postopku. mm KUPUJEM TAM KJ£R NEKAJ VtUA.^ Derčevi dnevi za pediatre Ljubljana - Derčevi dnevi imajo že dolgoletno tradicijo, letošnji, ki so bili minuli teden v prostorih ljubljanske Medicinske fakultete, so bili že 20. Namenjeni so podiplomskemu izobraževanju zdravnikov pediatrov, osrednja tema tokratnih dnevov pa je bila zasvojenost pri odraščajoči mladini. Naši vendarle slavili "Računal sem, da se lahko enakovredno borimo z vsemi reprezentancami, žal pa nas je zapustilo tudi nekaj športne sreče in po porazu z Italijo ter nato še z Grčijo nam žal današnja zmaga ne pomaga veliko. Smo pa z njo dokazali, da smo z ekipami v naši skupini vendarle enakovredni," je po torkovem zmagoslavju naših vaterpolistov nad Nemčijo poudaril strelec treh zadetkov Primož Troppan. Kranj - Žal je naša reprezentanca upanje nad želeno uvrstitvijo v četrtfinale ali vsaj v boj za deveto mesto izgubila že v ponedeljek zvečer, ko so jih z minimalno razliko 10:11 (1:4, 5:2, 1:4, 3:1) premagali Grki, v tekmi med ekipama Nemčije in Španije v naši skupini pa so bili Nemci boljši od aktualnih svetovnih prvakov in tako so s štirimi točkami za našo reprezentanco ostali neulovljivi. Zato je bila torkova tekma naše reprezentance zgolj prestižna tekma naših za prvo zmago na prvenstvu, ki pa so jo skupaj z okoli tisoč petsto gledalci - po res napeti igri - končno tudi dočakali. Naši vaterpolisti so slavili 12:9 (3:1, 3:5, 3:2, 3:1). "Kljub temu da nam glede končne uvrstitve na prvenstvu ta zmaga nič ne pomeni, pa smo jo zelo veseli. Res smo prej računali, da bo ravno ta tekma odločilna v igri za deveto mesto in da se bomo lahko uvrstili na svetovno prvenstvo, vendar so Nemci že prej zasluženo dobili potrebne točke in čaka nas zgolj boj za 11. mesto. Nam je žal, da nismo v svoj prid mogli zavrteti tekem, ko smo bili povsem blizu zmage in da se nismo uvrstili v četrtfinale. Kljub temu bomo tudi zadnjo tekmo z Nizozemsko odigrali po najboljših močeh, saj si pred domačimi navijači želimo še enkrat zmagati in se od tekmovanja posloviti z PADALSTVO Primož Troppan (v modri kapici) je na tekmi proti Nemcem gol zmago. Žal je tekma že ob 12. uri in najbrž ne bo tako dobrega vzdušja, kot je bil na zadnjih tekmah, vendar upam, da bomo po eni zmagi v Firencah tokrat na prvenstvu slavili dvakrat," je po torkovem srečanju in pred današnjo zadnjo tekmo povedal trener naše ekipe Igor Štirn. Sicer pa se je prvenstvo v Kranju - po prosti sredi - včeraj nadaljevalo s četrtfinalnimi obračuni med Rusijo in Grčijo, Madžarsko in Španijo, Srbijo in Črno goro ter Nemčijo, pozno zvečer pa sta se pomeril še eki- pi Hrvaške in Slovaške. Tekme se do zaključka naše redakcije še niso končale, vendar pa je bilo že pred tekmami jasno, da izrazitih favoritov na prvenstvu ni in da nobena zmaga ali poraz ni več presenečenje. Še največ zapletov se utegne zgoditi ob obračunih naših južnih sosedov, saj so si navijači Hrvaške ter Srbije in Črne gore že nekajkrat skočili v lase, tako da so morali organizatorji okrepiti varnostno službo ob bazenu in v okolici. Spored na EP v Kranju do nedelje: danes - ob 12. uri tek- ma za 11. mesto (Slovenija : Nizozemska), ob 13.30 uri tekma za 9. mesto (Italija - Romunija), ob 15. uri 1. tekma poražencev četrtfinala, ob 16.30 uri 2. tekma poražencev četrtfinala, ob 20. uri 1. polfinalna tekma, ob 21.30 uri 2. polfinalna tekma, jutri - ob 12. uri tekma za 7. mesto, ob 13.30 uri tekma za 5. mesto, nedelja - ob 16. uri tekma za 3. mesto, ob 18. uri finalna tekma za 1. mesto. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Dekleta prvenstvo zaključile v solzah Kljub porazom z več kot 20 goli razlike so omogočile izvedbo EP, na koncu pa jim je ostal le grenak priokus. Ljubljana - Slovenska vaterpolska reprezentanca je v torek zaključila nastope na EP. V ponedeljek so proti Nizozemkam izgubile s 24:1, v torkovi tekmi za sedmo mesto pa še proti nemški reprezentanci z 21:1. Čudeža v prenovljenem bazenu na Kodeljevem nismo dočakali, saj na hitro sestavljena ženska vaterpolska reprezentanca ni mogla konkurirati uveljavljenim, profesionalnim in najboljšim evropskim reprezentancam. Na vsaki tekmi so naše vater- polistke zadele po en gol, proti Nizozemkam je bila prvič uspešna Saša Skubic, v tekmi za sedmo mesto pa še kapetanka Špela Potočnik. Selektor Vojko Podvršček je pričakoval, da bodo njegove varovanke stopnjevale pripravljenost, a se je na žalost zgodilo ravno obratno - iz tekme v tekmo so igrale slabše. Kakšna usoda čaka žensko vaterpolsko reprezentanco? Dober odgovor so bile solze kapetanke Špele Potočnik na TV Slovenija in izjava, da morajo takoj po za- K4RLN PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o. Koroška 35, 4000 KRANJ tel.: 04/2360 750, fax: 04/2360 751 gsm: 041/664-558 delovni čas vsak dan od 8. -19. ure sobota 8. -12. ure Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli z zbiranjem prednaročil za šolske učbenike in delovne zvezke, kupnino lahko poravnate gotovinsko in boste deležni 4 % popusta, s kreditno kartico in s tem dobite 2 % popust ali pa v 2 obrokih; ob naročilu in ob prevzemu. far 4| š * TU Del slovenske ženske reprezentance, ki pa je danes najbrž ni več. dnji tekmi vrniti tekmovalne kapice in kopalne plašče. Na vprašanje je odgovorila tudi Eva Potočnik: "Polovica reprezentantk bo prav gotovo prenehala z igranjem, zato prihodnosti ženskega vaterpola ne vidim." Podmladka pravzaprav ni, če pa bi lahko ustanovili vsaj en ženski klub, bi ta najbrž lahko tekmoval v 3. italijanski ligi. "Sicer pa je bilo tudi obiska na tribunah zelo malo. Če odštejemo funkcionarje, novinarje in naše prijatelje ter domače, se je na tribunah zbrala le peščica vaterpolskih navdušencev," je še povedala Eva Potočnik. Repre- GORSKI TEK zentantke so igrale povsem prostovoljno, medtem ko drugi prejemajo dnevnice, kljub temu da bi lahko vadile vsaj dve leti, pa so intenzivno (z novim selektorjem) delale le dobre tri mesece. Rezultat je tu, nastop na EP pa dobra spodbuda za ženske vaterpolske ekipe. Vse, kar ostane reprezentantkam, je grenak priokus in kot je rekla Selma Cerič, bodo svojim otrokom lahko povedale, da so igrale na evropskem prvenstvu. Ostal jim je še porabljen dopust ali pa izgubljeno študijsko leto. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Naši zmagovito začeli sezono Lesce - Minuli konec tedna je v avstrijskem Lochenu potekala prva tekma padalcev v skokih na cilj za točke evropskega pokala. Udeležile so se je tudi tri slovenske ekipe, najbolje pa se je odrezalo moštvo Flavcom ALC, saj so se Roman Karun, Matjaž Prista-vec, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek veselili prve letošnje zmage. Druga leska ekipa, Elan ALC, pa je po poškodbi Gorazda Laha zasedla 18. mesto. Ekipa Ptuja pa je bila 13. V posamični konkurenci je zmagal Avstrijec Presserl, Erjavec in Salkič pa sta si z Dancem Ringom razdelila drugo mesto. Med dekleti je bila najboljša Poljakinja Sadowy, Maja Sajovic je osvojila 2. mesto, Irena Avbelj pa tretje. Naslednja tekma bo prihodnji konec tedna v Opatiji. Zoran RačiČ V nedeljo na Krvavec Cerklje - Športno društvo Krvavec bo v nedeljo, 15. junija, organizator 6. gorskega teka na Krvavec. Prijave bodo organizatorji sprejemali med 7. in 9. uro na štartnem prostoru pri spodnji postaji žičnice, kjer bo ob 10. uri Start na najdaljši progi. Tudi nastopajoč, v ostalih kategorijah bodo startali ob 10. uri, le najmlajŠ! bodo »meli start ob 12. uri. Razglasitev rezultatov bo ob 14. un pri hotelu A&S v Tihi dolini. V,S' VESLANJE Na Bledu več kot šeststo veslačev Bled - Z današnjimi predtekmovanji se bo na Bledu začela 48. mednarodna regata, na kateri bodo nastopili čolni iz kar dvanajstih držav. Prvi veslači se bodo v predtekmovanjih pomerili že danes med 17. in 19.30 uro. Jutri dopoldne bodo na sporedu prva finalna tekmovanja, popoldne med 17. in 19.30 uro pa bodo predtekmova-nja za nedeljska dopoldanska finala, ki bodo potekala med 9. in 12. uro. Kot je povedal sekretar Veslaške zveze Slovenije Stanko Slivnik, bodo ob številnih tujcih nastopili tudi najboljši slovenski veslači, ki jih že naslednji teden čaka nastop na drugi tekmi svetovnega pokala v Munchnu. Tako bodo na tekmi videli Iztoka Čopa v enoj-cu, Luko Špika v dvojnem dvojcu z Matejem Prelogom, Grego Sračnjeka, Miha in Tomaža Piriha in Roka Kolandra v četvercu brez krmarja ter Žigo Galičiča, Gregorja Novaka, Davorja Mize-rita in Boštjana Božiča v dvojnem četvercu. Prav tako bodo na regati nastopili vsi kandidati za slovensko mladinsko reprezentanco, ki jo v začetku avgusta čaka svetovno prvenstvo v Atenah in kandidati za reprezentanco mlajših članov, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Beogradu. Med kandidati je kar osem blejskih veslačev. Vilma Stanovnik ORIENTACIJSKI TEK_. Tekmovali so v orientaciji Škofja Loka - Škofjeloški orientacijski klub je bil minulo soboto organizator mednarodnega tekmovanja v orientacijskem teku, tako imenovanega "Alpe - Adria Park Cupa 2003" za pokal Škofje Loke. Udeležilo se gaje 130 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nizozemske in Slovenije. Med seniorji je zmagal Tiho-mir Salopek (OK Ris), med seniorkami Eva Ocvirk (HPD Japetič), med juniorji Andrej Barič (OK Ris), med juniorkami pa domačinka Jerica Bernik (ŠOK). V kategoriji začetnikov je bil najboljši Anže Borštnik (OK Tivoli), v odprti kategoriji pa Anja Babic (OK Ris). Med učenci je bil najboljši Aleksander Strnad (OŠ Žiri), med učenkami pa Špela Slabe (OS Poljane). Vilma Stanovnik Vabila, prireditve Pokal Tržiča v Sebenjah - Skakalna sekcija pri smučarskem klubu Tržič bo danes in jutri na skakalnicah v Sebenjah pripravila tekmovanje v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za XIV. pokal Tržiča in tekmovanje za pokal Cockta. Danes ob 15. uri bodo nastopili najmlajši, jutri dopoldne ob 10. uri dečki do 13 in 15 let ter deklice do 14 let, popoldne od 15. ure naprej pa še mladinci, člani in ženske. Mednarodno prvenstvu za atletske veterane - Na stadionu v Šiški bo jutri, 14. junija, potekalo mednarodno prvenstvo Slovenije za veterane. Začelo se bo ob 15.30 uri. Hkrati bo za mladince in pionirje potekal Gorenčev memorial. Ž rolerji v BTC - Zadnje tekmovanje rekreativcev in družin v ro-lanju v okviru letošnje Roces turneje bo to nedeljo, 15. junija, z začetkom ob 9.30 uri v BTC Citvju v Ljubljani. Že jutri med 10. in 18. uro pa bo ob poslovni stavbi BTC velik športni žur. Dodatne informacije po telefonu 27 70 800 ali na spletni strani www.asa.si. Nočni turnir četvork v malem nogometu - V športnem centru Protenex v Šenčurju bo jutri, v soboto, 14. junija, nočni turnir četvork v malem nogometu. Prijave do 13. junija sprejemajo po telefonu 041 945 399. Balinarski spored - V super ligi bo. jutri na sporedu 7. krog. Ekipa Lokateksa bo gostila Krim Špico, ekipa Jesenic Jadran HK, Huje pa se bodo doma pomerile s Centrom Pekrano Vrhniko. Bistrica bo gostovala pri Mlinar Padni. V 1. ligi bo ekipa Primskovega gostila Planino. Vse tekme bodo ob 16. uri. Že ob 10. uri pa se bodo začele tekme v 2. ligi - vzhod. Ekipa Tržiča bo gostila EIS Budničar, Radovljica Alpetour Fužine, Partizan Mengeš pa bo gostoval pri Duplici. Občni zbor RD Termo - Ta ponedeljek, 16. junija, bo na strelišču v Crngrobu občini zbor škofjeloškega rokometnega društva. Začel se bo ob 17. uri, sledil pa bo piknik z družabnim srečanjem. Že v torek pa nato prvo ekipo Terma, ki bo v novi sezoni trenirala pod taktirko dr. Marka Šibile, čaka začetek priprav na sezono. V.S. ZA PRAVI UŽITEK V VOŽNJI. ŠE BOLJ UGODNO DO ALMERE IN PRIMERE. DARILO KLIMA ZA DOLGO IN VROČE POLETJE IZBERITE POPUST ALI DODATNO OPREMO V OBEH PRIMERIH PRIHRANITE AVTO MOČNIK, d.o.0., KRANJ, Britof 162, KRANJ, tel.: 04 20 42 277 PREDNAROČILA BOMO ZBIRALI OD 10. 6. - 20. 7. 2003 VABLJENI! Kolesarji brez kolesarskih stez Steze manjkajo tako v mestih kot na medmestnih cestah. Kranj - Tako kot so za kolesarji moteči avtomobili, tako je za voznike štirikolestnikov moteče vse, kar se pelje po dveh kolesih. Nekako od aprila do septembra je tudi na gorenjskih cestah zelo veliko motoristov in kolesarjev, ki po policijski klasifikaciji ob pešcih sodijo med najbolj ogrožene udeležence prometa (tudi prometne nesreče kažejo, da so povzročitelji v večini primerov vozniki štiri-kolesnikov), po drugi strani pa bi lahko našli slabe prometne navade tudi na njih samih. Medtem ko je glavna "napaka" motoristov hitrost, kolesarji radi vozijo vštric, manj spretni starejši pa tudi sami z dostikrat vijugavo vožnjo zasedejo domala pol vozišča. Poseben primer pa so športni kolesarji, ki se tudi na klubskih treningih najraje vozijo kot na dirkah, ko je cesta samo njihova. Prometni inšpektor iz kranjske policijske uprave Leopold Pogačar pravi, da policisti problem poznajo, da bi morali biti športniki v bistvu vzor za rekreativne kolesarje, v praksi pa je na žalost drugače. Kar zadeva kolesarje, njihova številčnost na cestah kaže že Kolesarja zbil do smrti Reteče - 34-letni Škofjeločan E.H. je v torek, 10. junija, ob 8.20 s fiatovo multiplo vozil po regionalni cesti od Škofje Loke proti Retečam. Tu je z njegove desne strani po peščeni dovozni poti na cesto pripeljal 70-letni kolesar J.J. ter nameraval prečkati cesto. E.H. je začel zavirati, vendar zaradi neprilagojene hitrosti avta ni mogel pravočasno ustaviti. Kolesarja je zbil, ta je najprej padel na avto in od tam na cesto, kjer je mrtev obležal. Zaradi povzročitve prometne nesreče bodo policisti voznika E.H. kazensko ovadili. H.J. prav žgoče pomanjkanje kolesarskih stez. Tako v mestih, kjer se ljudje s kolesi vozijo v šole, službe in po drugih poteh, kot v povezavah med mesti, povsod je kolesarskih stez komaj za vzorec. Za zgled je steza od Mojstrane do meje, ki pa na žalost še nima želenih posnemovalcev. Občine na tem področju močno zaostajajo. Celo pri cestah, ki jih obnavljajo, širijo, praviloma zmanjka prostora še za kolesarsko stezo. Tako se kolesarji lahko zanašajo predvsem na lastno spretnost in srečo, da ne bodo naleteli na kakšnega divjega voznika, ki jih bo podrl... H.J., foto: Tina Doki Droga v šolskih prostorih Na cerkljanski osnovni šoli so pred mesecem dni pri učencu zasegli marihuano. Cerklje - Če je še včeraj veljalo, da so droge problem urbanih naselij, danes ni več tako, spoznavajo v Cerkljah. Ne samo da je tamkaj droga prestopila občinske meje, ampak celo šolski prag. Dober mesec nazaj so namreč na osnovni šoli Davorina Jenka pri enem izmed učencev odkrili pripravljen zvitek marihuane, po kasnejših ugotovitvah pa naj bi mu ga prodal neki drugi učenec cerkljanske šole. O prisotnosti drog na osnovni šoli se je v Cerkljah šušljalo že nekaj časa. Prav v bližini šole se namreč v večernih urah zbira sumljiva družba mladostnikov, ki je svojo mrežo očitno razpredla tudi med šolskimi klopmi. O tej temi je prejšnji teden spregovoril celo občinski svet, ko je poslušal poročilo komandirja kranjske policije Mirana Oštirja o varnostni problematiki v Cerkljah. "Pri odkrivanju tovrstnih dejanj je Na vesti najmanj sedem lokalov Jeseniški policisti in kranjski kriminalisti ovadili 19-letnega A. P. iz okolice Kranjske Gore in leto mlajšega E.Z. z Jesenic. Jesenice - Oba mladeniča so prijeli že 5. junija in ju po pridržanju odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, seveda skupaj s kazensko ovadbo, ki ju bremeni storitve več kaznivih dejanj velike tatvine. Na vesti naj bi imela najmanj sedem vlomov v jeseniške gostinske lokale in trgovine ter en poskus. A.P. in E.Z. naj bi 7. marca vlomila v lokal A-bar in odnesla nekaj tisoč tolarjev gotovine, alkoholne pijače in cigarete, vsega skupaj za 100.000 tolarjev. V noči na 16. marec naj bi si v trafiki 3Dva "postregla" z denarjem, cigaretami in prenosnim telefonom ter jo olajšala za 120.000 tolarjev, 30. aprila ponoči pa naj bi vlomila v poslovno stavbo podjetja Gradiš in iz pisarne odnesla 66.000 tolarjev. S tem pa spisek njunih "podvigov" še ni končan. Iz jeseniškega gostinskega lokala Stock-holm naj bi 12. maja odnesla glasbeni stolp, nekaj denarja in večjo količino cigaret - vsega skupaj za 237.000 tolarjev, iz marketa Živil Tržnica 18. maja za pol milijona tolarjev hrane, pijače, cigaret in celo sesalnik, njuna zadnja vloma pa naj bi bila 31. maja v Picerijo Fontana, od koder naj bi odnesla 40.000 tolarjev vreden kovinski drog za dvigovanje uteži, ter v trgovini Hartman&Hartman in Pingvin, kjer sta ukradla za skoraj dva milijona tolarjev gotovine in prenosnih telefonskih aparatov. Skozi odprto okno po denarnico Žabnica - Nekoga je v torek popoldne zamikal avto, parkiran pri hiši v Žabnici. Voznik je zaradi vročine pustil nekoliko odprta okna na obeh straneh, kar je nepridiprav izkoristil, z roko segel skozi okno, odprl vrata in zmaknil denarnico z denarjem in kreditnimi karticami. Obogatel je za približno 190.000 tolarjev. Vroči vaterpolo Kranj - Evropsko vaterpolsko prvenstvo v Kranju razgreva tudi navijače. Potem ko so imeli policisti prvič zunaj prireditvenega prostora opravka s sovražno nastrojenimi hrvaškimi in srbskimi navijači, pa so v torek popoldne mirili bojno razpoložene hrvaške navijače. Pred prireditvenim prostorom se jih je šest prepiralo z dvema in jih hotelo nabutati, ker sta po tekmi dan prej ostala brez klub- ske zastave Hajduka in brez hrvaške državne zastave. Kljub opozorilom se pregreteži niso umirili, ampak so brez vstopnic na vsak način hoteli za pobeglo dvojico na prireditveni prostor. Policisti so se morali zateči k "lisicam". Navijače so odpeljali na policijsko postajo, kjer so jih pridržali do srečanja s sodnikom za prekrške. Vlomilec v mizarski delavnici Žiri - V noči s ponedeljka na torek je neznanec skozi okno vlomil v sušilnico podjetja Mcr-cator Sora KGZ. Odpeljal je dve motorni žagi in več valovitih plošč različnih velikosti. Podjetje je olajšal za približno 400.000 tolarjev. Kraje koles, mopedov Radovljica - Nekdo je med 9. in 11. junijem vlomil v klet stanovanjskega bloka v Prešernovi ulici in odpeljal zaklenjeno gorsko kolo univega flyt 730, vredno okroglih sto tisočakov. Kranj - Iz nezavarovane kolesarnice stanovanjskega bloka na Planini pa je nekdo odpeljal rdeč neregistriran moped tomos APN 4M, vreden kakšnih 30 tisočakov. H. J. problem, ker mladoletni fantje držijo skupaj in ne spregovorijo, njihovi starši pa krivdo zvračajo na policiste oziroma jim pravijo, da niso pristojni za ukrepanje," je dejal Oštir. "Problematika drog, ki je v zadnjih letih obšla našo šolo, je sedaj izbruhnila z vso silo. V okolici šole deluje skupina mladostnikov in šola mora zagotoviti, da se prodaja mamil in tonamensko zbiranje izseli s šolskega območja. V ta namen bi lahko tudi policija povečala frekvenco obhodov. Prvi, ki lahko ukrepajo, pa so starši," je dejal ravnatelj Bogdan Sušnik. V njegovo šolo so sicer letos že dvakrat vlomili, in povzročili za okoli dva milijona tolarjev škode. S.Š. RADIODMEV .UKV, STEREO, RPS ' V Rakulku poginile postrvi Ziri - V sredo, 11. junija, zgodaj popoldne so škofjeloški policisti zvedeli za pogin rib v potoku Rakulk. V bližini žirovskega podjetja Kladivar je bila voda pri eni od kanalizacijskih cevi sivo-bela. Poginilo je 175 potočnih postrvi, od teh 45 mladic. Škofjeloški gasilci so s pregradami zavarovali Soro in zaprli dotok v potok Rakulk, v Kladivarju pa so izklopili stroj za čiščenje izdelkov, pri čemer uporabljajo tudi očitno strupene kemične snovi. Odvečna tekočina je speljana v kurilnico, kjer odteka v lovilce za olje, preostanek vode pa je po ugotovitvah policistov tekel v kanalizacijski kanal in nato v potok Rakulk. Škodo zaradi zastrupitve rib cenijo na okrog 350.000 tolarjev. ' Hf Cesti na Vršič in proti Jeprci bodo preplastili Kranj - Avtocest med poletno turistično sezono ne bodo obnavljali, bodo pa obnavljali nekatere druge odseke državnih cest, razen najbolj turistične. Tako sta se v letošnji plan obnov direkcije za ceste uvrstili tudi dve gorenjski cesti. Preplastili bodo cesto od Kranjske Gore do Vršiča in betonsko ljubljansko cesto od Drulovke do Jeprce. Sicer pa v direkciji vsem, ki se v poletnem prometnem vrvežu odpravljajo na pot, svetujejo, da se o razmerah na slovenskih cestah pred tem pozanimajo na spletni strani www.drsc.si ali www.amzs.info, po telefonu 01 530 53 00 ali 031 64 64 64, po radiu, prek sporočil SMS in na portalu WAP. Podatke o razmerah na avtocestah pa je mogoče dobiti tudi na spletni strani www.dars.si, prek glasovne postaje info@tel, brezplačne telefonske številke 080 22 44 in na multimedijskih kioskih info@stop na počivališčih. H.J. Na zabavnih prireditvah obvezni varnostniki Določba novega zakona o javnih zbiranjih začne veljati 6. julija. Visoke denarne kazni za kršitve. Kranj - Po zakonu o javnih zbiranjih, ki je stopil v veljavo 6. januarja, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ki v okviru svoje dejavnosti organizirajo javne prireditve v poslovnih prostorih, teh prireditev ni treba prijavljati na policiji, kar sicer velja za organizatorje drugih prireditev. Za prve pa zakon prinaša pomembno novost; od 6. julija naprej bodo morali varnost prireditev v diskotekah, nočnih klubih ipd. zagotavljati z usposobljenimi varnostniki. V ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da bosta gospodarska družba ali samostojni podjetnik lahko sama pridobila licenco za opravljanje fizičnega varovanja, ki jo podeljuje zbornica za zasebno varovanje, sama zaposlila ali usposobila lastne varnostnike, ali pa sklenila pogodbo o sodelovanju z varnostno firmo, ki takšno dejavnost opravlja in ima zanjo licenco. Varnostniki na prireditvah ne bodo smeli biti oboroženi ali uporabljati drugih prisilnih sredstev, po katerih lahko poseže le policija. Potrebno število varnostnikov na posamezni prireditvi ni predpisano, določiti ga bo moral organizator sam. Za kršitve, ki jih bo ugotavljala policija, so zagrožene razmeroma visoke denarne kazni, in sicer za gospodarsko družbo od 100 tisoč do milijon tolarjev, za odgovorno osebo gospodarske družbe od 50 do 100 tisoč ter za samostojnega podjetnika posameznika od 70 do 500 tisoč tolarjev. H.J. Kranjčani spretni na motorjih Kranj - Na 9. državnem prvenstvu policije v spretnostni vožnji z motornimi kolesi, ki je bilo v soboto v Postojni, je med tekmovalnimi ekipami iz vseh enajstih policijskih uprav in urada za varnost in zaščito generalne policije uprave zmagala ekipa policijske uprave Ljubljana pred Novo Gorico, Postojno in Kranjem, med posamezniki pa je prvo mesto osvojil Rok Mihelčič iz PU Ljubljana, drugi je bil Dejan Muhič iz urada za varnost in zaščito, tretji pa Tomaž Hafnar iz PU Kranj. H.J. Hrastje 52 a, Kranj, tel.: 04 233 10 30 Zaposlitev nudimo 1. UNIV. DIPL. ING. STROJNIŠTVA -KONSTRUKCIJSKA SMER, lahko tudi začetnik, za delo v razvoju traktorjev in škropilne tehnike 2. EKONOMSKI ali KOMERCIALNI TEHNIK lahko tudi začetnik, za administrativna dela v podjetju Delovno razmerje za 1. in 2. se sklepa za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, 4000 Kranj v roku 8 dni po objavi. DINOS KRANJ, d.o.o. Savska Loka 24, Kranj objavlja prosto delovno mesto REFERENT ZA FINANČNO KNJIGOVODSTVO Pogoji: - srednja stopnja izobrazbe ekonomske smeri - tri leta delovnih izkušenj v računovodstvu oz. knjigovodstvu -priporočeno poznavanje zakonodaje s področja DDV in obračuna plač - osnovno znanje računalništva (VVord, Excel) Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas enega leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DINOS KRANJ, d.o.o., Savska Loka 24, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. S košarko do štipendije Barbara Seljak, veselo in delavno dekle z Godešiča pri Škofji Loki, je študentka novinarstva v Texasu v Združenih državah Amerike. Avgusta bo študij nadaljevala na Univerzi v Kingsvillu, že devet let pa se ukvarja s košarko. Igranje v prvi postavi ji je pomagalo do štipendije na ameriški univerzi. Škofja Loka - Seljakovi so bili v prvih junijskih dneh prav gotovo najbolj vesela družina na Godešiču, saj so težko pričakali hčer Barbaro. Ta se je pred dvema letoma podala na drugo stran luže, v želji za znanjem pa ji v veliki meri pomaga košarka. Kljub vsemu Barbari šport ni vse, bolj od tega jo zanimajo novinarstvo in turizem, potovanja. Delati želi potopise z vsega sveta, uživati v neštetih kulturah in jih prenesti slovenskim bralcem, gledalcem, poslušalcem. "Želim delati oddaje, kot jih ima National Geographic," trdno pove svoje načrte. Ni vrag, da ji ob takšni odločenosti, kot jo je pokazala za šolanje v ZDA, ne bi uspelo. Najprej o vaši košarkarski poti. Kam segajo vaši začetki, kdo vas je navdušil za košarko? "Deveto leto igram. Moji začetki segajo na Osnovno šolo Trata, le nekaj let kasneje pa sem začela s treningi za Odejo Marmor. Vse do odhoda v ZDA sem igrala pri njih, po srednji šoli pa sem se odločila za pogled onstran luže. Prej sem igrala v kadetski in mladinski državni reprezentanci. Na večini turnirjev sem bila najboljša strelka, igrala sem branilko." Zakaj v Združene države? Spodoben študij novinarstva imamo tudi v Sloveniji. "Zdi se mi, da so v Ameriki večje možnosti za študij novi- narstva. Razlog za odhod sta tako košarka kot študij. Skupaj sem povezala obe niti, košarka mi je v srcu. Na to pa na tamkajšnjih univerzah veliko dajo. Sošolka v srednji šoli je veliko govorila o nadaljnjem šolanju v ZDA, a smo jo vsi jemali bolj z rezervo. V tretjem letniku pa je nagovorila še mene, doma so se strinjali in... eno leto je trajalo, da sem vse uredila." Kaj vse je potrebno postoriti pred sprejemom na katerokoli od ameriških univerz oziroma collega? "V Zagreb sem odšla na teste, najprej o znanju angleškega jezika, tudi najtežji del jezika - le strokovne besede - sem morala dodatno opravljati. Vse seje dobro izšlo, saj mi angleški jezik ni delal problemov. Na turistični šoli v Radovljici smo se tako ali tako učili treh tujih jezikov." Kaj pa štipendija? Šolanje ni poceni. "Štipendijo sem dobila prek športa. Navezala sem stik z agentom, ki je poiskal moj col-lege. Skoraj vsak dan sva bila na zvezi in potem sva vse uredila. Trener z moje šole je prosil za kasete z mojimi nastopi. Bil je navdušen in ponudili so mi štipendijo. Košarka mi je odprla vrata do znanja novinarskih veščin." Izmed neštetih možnosti ste izbrali prav novinarstvo. Zakaj? "Poklic z ljudmi mi zelo ustreza. Sem zelo komunikativna in vidim prihodnost v novinarstvu. Angleški jezik mi gre zelo dobro, tudi nemško in italijansko znam nekaj povedati, zato se vidim v tujini. Novinarstvo me zelo veseli, celo bolj kot košarka. Želim si potovanj po svetu in dela v obliki oddaj National Geographica. Hočem videti Barbara Seljak je ljubezen do košarke združila s študijem novinarstva. Po končanem šolanju bi rada nadaljevala s podiplomskim študijem, pred prihodom v Slovenijo pa še prečesala ZDA. Komunikativna Barbara Seljak si želi z dobrim znanjem angleščine odpreti vrata v mednarodni svet novinarstva. svet! Sicer pa smo se v prvih dveh letih učili le splošnih stvari, sedaj pa prehajamo na učenje novinarstva." Vaš povprečen dan? "Polovico časa mi vzame šolanje, polovico pa košarka. Pridobila sem veliko izkušenj, si razširila obzorja. Življenje v Texa-su je bolj lagodno, vse gre bolj počasi, ljudje so prijazni. Zelo me cenijo, pozdravljajo me na ulici, sprašujejo o tekmi. Predvsem starejši so že kmalu vedeli veliko o meni. Sedaj me čakata še dve leti univerze, že v tem času pa sem se takoj ujela tako s soigralkami in tudi v šoli." Mar tudi na začetku niste imeli problemov z navajanjem na nov sistem, novo okolje, šole? "Ne, ne. Takoj sem se vključila v družbo, v šolski sistem. V prvem semestru sem imela javni nastop (speach). Takrat me je bilo zelo strah, predvsem zaradi naglasa, a so me učitelji zelo spodbujali. Že kmalu sem pridobila samozavest, saj so si ti nastopi sledili ves semester. Sicer pouk traja od 8. do 12. ure, nato je kosilo, od 13. do 17. pa je trening. Preostali čas sem delala, prvo leto v knjižnici, letos pa z duševno prizadetimi otroki. Največji šok so doživeli pravzaprav moji sošolci in sošolke v srednji šoli, ko sem za prvi izbor izbrala šolo v Ameriki. Opazila sem tudi veliko zavidanja. Žal." Ste kdaj pomislili, da bi ostali v ZDA? "O tem velikokrat premišljujem. Morda me bodo v dveh letih toliko naučili in mi hkrati ponudili odlično službo, a vseeno, dom je le dom. Res je, da v Združenih državah prej dobiš službo in jo najbrž tudi prej izgubiš, a vseeno bi rajši delala v Sloveniji. Sicer pa dajejo veliko na ocene, na izobrazbo, zelo pa so pripravljeni tudi pomagati. Tudi prek zvez." V zadnjih mesecih dežujejo na predsednika Busha številne kritike zaradi vojne v Iraku. George Bush prihaja iz Texasa, kako gledajo domačini na predsednika, kije bil v tej državi izvoljen z veliko večino? "Norišnica. Vsak dan so nas bombardirali na televiziji in radiu, kar filme so prekinjali. Tudi v Texasu so ljudje proti Bushu, a za vojno. Predsednik ima v Texasu kar 70-odstotno podporo, a to še nič ne pomeni za na- slednje volitve. Njegov oče je imel kar 80-odstotno podporo pred volitvami in potem izgubil proti Billu Clintonu." Kakšne so vaše želje v prihodnosti? "Vsekakor dokončati študij in potem nadaljevati s podiplomskim študijem, morda pa se bom prej že zaposlila. Ne vem. Seveda pa nameravam postati ustaljena novinarka, veliko potovati. Morda bom imela tudi svojo turistično agencijo. A to je še zelo daleč. Po šolanju bom še prečesala Severno Ameriko, vzela si bom nekaj časa za žuranje. Tega sedaj ni veliko, tako da v tem pogledu malce pogrešam študentsko življenje v Sloveniji. In seveda, želim si osvojiti ameriško prvenstvo v univerzitetni košarki (haha...)!" Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Piše Ahmed Pašic ;1 Islam in muslimani v Sloveniji xi. Projekt seje odlično vključil v avstro-ogrski imperializem z imenom DRANG NACH OSTEN, zato so kasneje poskušali omenjeno traso povezati s t.i. bagdadsko železnico. Gradnja bagdadske železnice se je začela leta 1903 in končala leta 1940. Železniška magistrala od Hamburga do Perzijskega zaliva naj bi tako predstavljala konkurenco pomorskemu prestižu Velike Britanije v Sredozemlju. Transverzala Pariz - Solun ni bila nikoli realizirana, vendar lahko kljub temu vidimo pomembnost Balkana in južnoslovanskih narodov v odnosih Zahod - Vzhod. Skoraj ob istem času je postajala vedno bolj pomembna kopenska pot od Istanbula preko Beograda do dežel ob reki Donavi, predvsem do Avstro-Ogrske. Ko seje začela t.i. carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo, so izvoz goveda preusmerili v Aleksandrijo, Kairo in Port Said. Leta 1906 so v Aleksandriji ustanovili Trgovsko agencijo, leto kasneje pa so v Kairu odprli diplomatsko predstavništvo Srbije. Srbija je bila vedno napoti Avstro-Ogrski in to je eden najbolj pomembnih razlogov, zakaj seje začela 1. svetovna vojna, v kateri so umirali tako Slovenci kot tudi Bošnjaki, skupaj na soški fronti. Z ustanovitvijo SFRJ in njenim konfliktom s Sovjetsko zvezo, leta 1948 (Informbiro), se je tedanja komunistična oblast s Titom na čelu odločila za neuvrščenost, saj seje hladna vojna že začela. Zanimivo je, da so k vrhu neuvrščenih (vsaj navidezno) pristopile številne države z Bližnjega vzhoda, izstopala pa sta predvsem Egipt in Libija. Številna jugoslovanska podjetja so delala v teh državah, v 80-ih pa je bil zlasti zanimiv Irak. Kulturno in politično sodelovanje je bilo izredno živahno in takrat so med drugim prišli v Slovenijo številni študenti iz arabskih držav, ki so se vpisali večinoma na študij medicine in farmacije. Z razpadom Jugoslavije in vojnami v letu 1991 je bilo to sodelovanje v dobršni meri okrnjeno. Tudi po desetih letih se situacija ni bistveno spremenila, čeprav se je trgovinska izmenjava med bivšimi jugoslovanskimi republikami povečala v zadnjem času, z islamskimi deželami pa ima še najboljše stike in odnose ravno Bosna in Hercegovina. 3.2. Prvi stiki južnoslovanskih narodov na Balkanu z islamom Mnogi mislijo, da seje islam na Balkanu pojavil s prihodom Turkov, in sicer konec 14. stoletja. To je delno res, saj strnjenih naselij Bošnjakov ali Albancev, ki so prestopili v islam pred tem ni bilo, pa vendar so južnoslovan-ski narodi spoznali islam že pred tem. Gre za nekoliko specifičen pojav, saj so imeli južnoslovanski narodi stike z islamom še v času, ko so bili pogani. Pojav krščanstva pri njih ni bil nič starejši od islama. Določeni narodi (npr. Bolgari) so skoraj sprejeli islam, vendar se je zaradi določenih interesov zgodilo drugače. Misionarji, tako krščanski kot muslimanski, so bili v teh krajih tujci. Islamizacija je implicirala ne samo prestop v novo vero, ampak je tudi usmerjala politični in kulturni razvoj na svoj poseben način. Zgodnji odnosi med Arabci in Slovani so bili prijateljski, in praviloma so bili Slovani v vojnah med Arabci in Bizantinci na strani prvih. Vpadi Arabcev na jadransko obalo v letih 840-841 so pospešili osamosvojitev dalmatinskih mest od bizantinske oblasti. V tistih časih so Arabci kot vladarji Krete, Sicilije in južne Italije veliko križarili po Jadranskem morju. Na portalu katedrale v Trogirju lahko še danes vidite Arabca s turbanom, ki na hrbtu nosi breme in tako simbolizira zmago domačinov nad Arabci. Posebno poglavje med Arabci in južnimi Slovani predstavlja arabsko osvajanje Španije. Južni Slovani (znani tudi kot Sakalibi), predvsem Hrvati iz Dalmacije, so bili telesna straža kalifov v Španiji ter vojaki in državniki na islamski Siciliji. V slovanski četrti Palerma je eden izmed njih zgradil celo mošejo. Ve se, da je eden izmed hrvaških vladarjev poslal darila španskemu kalifu Abdurrahmanu III. (912-961). O živahnih trgovskih odnosih pričajo številni kovanci, ki so jih našli na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Eno najstarejših zbirk je imel pokojni Osman Asaf Sokolović iz Sarajeva, v vasi Potoci pri Mostarju pa so našli srebrnik iz časov, ko je vladal kalif Mervan II. el-Himar (744-750). Leta 1938 ga je od nekega kmeta odkupil Hasan Nametak, vendar je kasneje čudežno izginil. Ali so ob tako bogatih vojaških, političnih, trgovskih in kulturnih odnosih obstajala kakšna naselja z islamsko populacijo na Balkanu, ne vem. Tudi če so obstajala, so izginila ali propadla še pred prihodom Turkov. Prvi poskus islamizacije Slovanov se je zgodil leta 896, ko je v Kijev prišla skupina muslimanskih misionarjev, da bi spreobrnili kneza Vladimirja, ki je še vedno veroval v stara slovanska božanstva. Zaradi takratne moči Bizanca in določenih interesov se je Vladimir odločil za krščanstvo in tako postal svetnik. Nekaj podobnega seje zgodilo z bolgarskim kanom Borisom. Skupaj z bolgarskim narodom je prestopil v krščanstvo leta 864, čeprav so bili nekateri Bolgari že muslimani pred tem. O tem nam govori pismo papeža Nikolaja 1. (858-867) pod naslovom RE-SPONSA NICOLAI I PAPAE AD CONSULTA BULGARORUM. V njem med drugim piše: "Sprašujete me, kaj narediti z brezbožnimi knjigami, ki ste jih prejeli od Saracenov. Ni jih treba ohraniti, saj so škodljive in bogokletne. Predajte jih ognju." Odgovor papeža Nikolaja I. implicira na delovanje muslimanskih misionarjev v južnoslovanskih deželah v prvi polovici 9. stoletja. Zanimivo je, da naselij z islamsko populacijo zagotovo ni bilo na dalmatinski obali kljub bližini islamske Sicilije in južne Italije. Res pa je, daje bila beseda Saracen takrat zelo pogosto v rabi. (Se nada(juje) Poslej vse na enem mestu Združitev vseh, ki lahko pomagajo malemu gospodarstvu, kar je uspelo v kranjskem Podjetniškem centru, je lahko za vzor. Kranj - V torek so na Primskoveni slovesno odprli Podjetniški center, ki ga je Območna obrtna zbornica Kranj ob sodelovanju številnih organizacij in celo s prispevkom iz evropskih sredstev izgradila ob cesti Staneta Žagarja. Govorili bi lahko celo o dveh otvoritvah: torkovi, za povabljene, ko so predajali namenu celoten objekt in sredini, ko so za člane Obrtne zbornice pripravili dan odprtih vrat. Vsi so poudarili, da je največja pridobitev prav v dejstvu, da so uspeli združiti skoraj vse službe, ki lahko prispevajo k razvoju obrti in malega podjetništva. Uresničila se je več kot desetletna želja Območne obrtne zbornice Kranj, da si uredi primerne lastne prostore, v katerih bodo lahko izvajali vse bolj obsežno in raznoliko dejavnost, sta poudarili predsednica skupščine Območne obrtne zbornice Kranj Mirjana Grašič Sircelj in sekretarka Daniela Žagar. Dejavnost zbornice se namreč vedno bolj širi, saj v zbornici, ki združuje 1750 obrtnikov in podjetnikov iz šestih občin na območju nekdanje velike občine Kranj, deluje že 24 sekcij po posameznih dejavnostih, vedno več pa je tudi različnih oblik splošnega in strokovnega izobraževanja. Pred osmimi leti je postala Območna obrtna zbornica Kranj nosilec koalicije za razvoj malega gospodarstva, z namenom združiti vse, ki lahko k temu kaj pripomorejo. Morda je objekt Podjetniškega centra, ki mu je velikost, kot je bilo večkrat poudarjeno, določila občina, za kakšno številko prevelik, saj se dogovor o vključit- vi Območne zbornice GZS za Gorenjsko ni uresničil, zato pa so povabili v objekt kar nekaj družb. V objektu, ki ima skupaj s kletjo, kjer je tudi garažna hiša, približno 4000 kvadratnih metrov površine in je skupaj z opremo stal okoli 5 milijonov evrov, so sedaj Območna obrtna zbornica Kranj, Razvojna agencija BSC'- Poslovno podporni center, Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske, Stanovanjska ustanova delavcev v obrti Kranj, SKB banka, PE Gorenjska, Gorenjske lekarne, reklamna agencija Nimbus, Zavarovalniška agencija Ando, Knjigovodski servis Kostajšek Erika in Kavarna Julija. Kako zahtevno je bilo investitorstvo, pa pove že podatek, da so ob gradnji sklenili kar 80 pogodb. Posebej kaže omeniti, daje večina uporabnikov prispevala svoj delež h gradnji in da je le nekaj najemnikov, deleže so prispevali tudi Ministrstvo RS za gospodarstvo, Mestna občina Kranj, 400 tisoč-evrov pa je bilo vloženih tudi evropskih denarjev. Evropa potrebuje vizijo V IEDC Poslovni šoli Bled je potekal forum o vlogi in nalogah evropskega voditeljstva. Bled - Lani jeseni je bil v IEDC Poslovni šoli Bled ustanovljen Evropski center za vodenje, ki je poleg Londona, Bruslja in Berlina, četrti tovrstni center v Evropi. V centru bodo organizirali konference, okrogle mize in delavnice, na katerih se bodo evropski gospodarstveniki, vladni in sindikalni voditelji soočali s pomembnimi vprašanji evropskega voditeljstva. V torek in sredo je pod častnim predsedstvom bivšega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in vodenjem konference dr. Dereka Abella, univerzitetnega profesorja iz Lausanne, v IEDC Poslovni šoli Bled potekal prvi evropski vodi- telj ski forum pod naslovom Vloga in naloge evropskega voditeljstva, ki se ga je udeležilo skoraj petdeset voditeljev iz gospodarstva, znanosti, državnih vlad, sindikatov in medijev iz 18 držav. Kot so na sredini tiskovni konferenci razložili direktorica V Savi določili dividende Kranj - V sredo je bila v* Smartinskem domu v Stražišču osma skupščina delniške družbe Sava, na kateri so lastnike seznanili s doseženimi poslovnimi rezultati za lansko leto, odločali o razporeditvi dobička in izplačilu dividend ter se seznanili s poslovnim načrtom za letošnje leto. V letu 2002 je poslovna skupina Sava ustvarila za 47,9 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več, kot leto poprej, za 8 odstotkov je bila višja dodana vrednost, bilančni dobiček pa je bil dosežen v višini nekaj nad 6 milijard tolarjev. Od tega bodo 937 milijonov tolarjev namenili za dividende, kar pomeni, da bodo delničarji dobili 546 tolarjev bruto na delnico, 32 milijonov so namenili za nagrado članom nadzornega sveta, 170 milijonov pa razporedili v rezerve. Skupščina je podelila raz-rešnico upravi in nadzornemu svetu s katero je potrdila in odobrila delo teh dveh organov v lanskem poslovnem letu. Predstavili so tudi poslovni načrt za leto 2003, ki pomeni prvo leto uresničevanja prenovljene razvojne strategije Save do leta 2007. Najpomembnejši cilji so: rast prodaje za 13 odstotkov, doseči operativni dobiček v vseh družbah, realno povečati dodano vrednost za 21 odstotkov, znižati stroške za 2 odstotka ter povečati donosnost kapitala za najmanj 20 odstotkov. Cisti dobiček naj bi se v letošnjem poslovnem letu povečal za 10 odstotkov. Š.Ž. IEDC Poslovne šole Bled dr. Danica Purg, ter profesorji De-rek F. Abeli iz Švice, Jonathan Gosling iz Velike Britanije in Pierre Casse iz Francije, takšna srečanja odpirajo temeljna vprašanja bodočega razvoja našega kontinenta, predvsem v smislu večje učinkovitosti, odgovornosti in etike ravnanja voditeljev. Evropa nima drugačnih poti, kot jih narekuje svetovni gospodarski red, so ugotovili, mora pa poiskati poti, da bo znala bolje izkoriščati znanje in svoje talente. V svetovni igri, oziroma bolje globalni tekmi je nujna promocija znanja, odgovornosti, zlasti do okolja, najboljše rešitve pa lahko temelje le na dolgoročnih razvojnih razmišljanjih. Evropska raznolikost v kulturnem, celo širše, civilizacijskem smislu je lahko velika prednost, ki jo bodo znali izkoristiti le dobro izobraženi ljudje, kot to velja tudi za Slovenijo, ki je enkraten most med Zahodom in Vzhodom. Evropa nujno potrebuje vizijo, smo slišali, ki bo dobro premišljena in nato tudi dobro razložena. Temelji lahko le na znanju, razvoju komunikacij in dolgoročno premišljenem varstvu okolja, visoki etični standardi pa bodo pripomogli k vračanju zaupanja voditeljem v poslu in oblasteh. To bi bil velik izziv, ambiciozni projekt, ki lahko edini ohrani vodilno vlogo Evrope v Svetu, so menili zbrani predstavniki poslovnega sveta, ministri, predstavniki sindikatov in profesorji, strokovnjaki za vprašanja voditeljstva. Štefan Žargi V Iskraemecu za četrtino višje dividende Kranj - V Iskraemecu je bila pretekli teden deseta skupščina delničarjev, ki je sprejela vse predlagane sklepe. Na skupščini, kjer je bilo zastopanega 95 odstotkov kapitala, so se seznanili s Letnim poročilom za 2002 in poročilom nadzornega sveta, ki je predlagal tudi uporabo dobička. Tega je bilo v lanskem poslovnem letu za 700 milijonov tolarjev, pri čemer so skle- Najnovejši modeli Eurocargo in Stralis. Oglejte si jih od znotraj in zunaj, prepričajte se o njihovi mogočnosti ter občutite eleganco. Vse to v vašem najbližjem mestu. • 14.06. Ljubljana, TT-Trgotehna, Celovška c. 228. 15.06. Ljubljana, v BTC, City Park. • 16.06. Kranj, pred Hipermarketom Mercator. Iveco predstavlja IVECO TWOSTt»>S FOKWAKO IVKCO nili, da ga 30 odstotkov namenijo za dividende, potrdili pa so tudi predlog o umiku skoraj 14 tisoč delnic, tako da znaša osnovni kapital družbe 2,3 milijarde tolarjev, s čimer pa se državna sklada SOD in KAD ne strinjata in napovedujeta izpod-bojno tožbo. Delničarji, ki so bili vpisani v delniško knjigo 30. maja letos bodo v 90 dneh dobili izplačilo 1.160 tolarjev bruto na delnico, ali za 26 odstotkov več kot lani. Skupščina je poleg tega potrdila spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe, za sejnine nadzornega sveta pa so namenili po 260 evrov za člane in 345 evrov za predsednika. V Nadzorni svet so izvolili tudi štiri predstavnike zaposlenih za štiriletni mandat in izbrali revizijsko hišo za poslovno leto 2003. Sicer pa so se seznanili tudi z uspešnim poslovanjem v letošnjem letu. Podatki kažejo, da so, merjeno v evrih, v prvih petih mesecih prodali za dva odstotka več, kot v istem obdobju lani, fizični obseg proizvodnje pa morali povečati kar za 10 odstotkov, saj se pritisk na cene izdelkov, števcev in naprav za merjenje in obračun električne energije na svetovnem trgu nadaljuje. ^ ^ Na torkovi otvoritvi so zbranim spregovorili ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač, veleposlanik Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere (s svojim govorom, delno tudi v slovenščini, je požel poseben aplavz), predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, kranjski župan Mohor Bogataj, predsednik Območne obrtne zbornice Kranj Marjan Ciperle in direktor BSC mag. Bogo Fi-lipič. Ob odprtju so odkrili plošč, na kateri so našteli institucije, ki so prispevale k uresničitvi tega projekta, simbolični trak pa so prerezali ministrica. veleposlanik Evropske komisije in najstarejši aktivni kranjski obrtnik Jakob Pungeršek. Omenimo še, da so udeleženci otvoritve prejeli tudi zanimivo brošuro - zbornik z naslovom "Obrtništvo v deželi Kranjski". Za zaključek naj omenimo, da je dejstvo, da so se na Območni obrtni zbornici Kranj odločili na otvoritev svoje člane - obrtnike in podjetnike, povabiti ločeno, naslednji dan, vzbudilo tudi nekaj pomislekov in nezadovoljstva, kljub gostoljubni pogostitvi in zanimivem programu. O tem pa več prihodnjič. Štefan Zargi, foto: Gorazd Kavčič VEZE URICE vsako soboto od 9. do 13. ure Najceneje to soboto! PARADIŽNIK Hiperakiivna ponudba v petek, 13, in soboto, 14. junij; SUD0LED 469,oo S,T Ljubljanske mlekarne, 11 SVINJSKI VRAT 1.059,00 SIT SI 3000, brez kosti, 1 kg I tuSe 389,00 „ Delamans, 3 x 80 g PIJAČA FRUC 165,00 SIT Fructal, korenček, pomaranča, limona, 1,51 ŽIVILA HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič HipercWW<* vikend W Se pol meseca za zamenjavo računov Z uvedbo transakcijskih (osebnih) računov bo poslovanje z bankami postalo učinkovitejše, preglednejše, preprostejše, varnejše in hitrejše. Kranj - Zadnjih nekaj mesecev v slovenskih bankah skladno z Zakonom o plačilnem prometu poteka zamenjava tekočih, žiro in deviznih računov ter hranilnih knjižic s transakcijskimi računi za fizične osebe. Preoblikovanje računov je ena izmed zadnjih faz reforme plačilnega prometa. Glede na to, da ima največji del Gorenjcev odprte račune v Gorenjski banki, smo jih povprašali, kako pri njih poteka preoblikovanje računov. Pogovarjali smo se z vodjem poslov z občani Igorjem Poljšakom. Zakaj se uvajajo transakcijski oziroma, kot se jih je prijelo ime, osebni računi? "Tako je zahtevala reforma plačilnih sistemov, s katero se prilagajamo evropski zakonodaji. Glavni smisel osebnih računov je poenotenje številčenja računov, enotna oblika petnajst-mestnega zapisa je enaka tako za račune pravnih kot tudi za račune fizičnih oseb. Danes je imel komitent v bankah več ločenih računov - tekoči račun, žiro račun, devizni račun in hranilno knjižico, jutri pa bo to lahko en sam račun, ki bo pokril vse dosedanje račune. Ocenjujemo, da bodo osebni računi poenostavili poslovanje v banki in tudi ostalim institucijam, ki potrebujejo podatke o plačilnem prometu, saj bodo imele vse banke enoten slog zapisa elektronske izmenjave podatkov o prilivih, česar do sedaj nismo imeli." Kakšne so prednosti novih računov? "Poslovanje bo do neke mere bolj transparentno. Na enem izpisku bo imela stranka prikazan promet tako tolarskih kot deviznih transakcij. Vsi imetniki osebnih računov bodo imeli možnost uporabe sodobnih plačilnih instrumentov. Vse pridobitve sodobnega bančnega poslovanja, ki so jih sedaj lahko koristili le imetniki tekočih računov, bodo odslej na voljo vsem imetnikom osebnih računov." Do 1. julija bi morale banke preštevilčiti stare račune v nove. Bo Gorenjski banki to uspelo? Koliko osebnih računov ste ze odprli in koliko jih še morate? "Danes lahko govorimo o okoli 49 tisoč imetnikih novih računov, ki so tudi že aktivirani v registru Banke Slovenije, ki ga sedaj vodijo tudi za fizične osebe, ne le pravne. Po novem bo namreč nakazilo v dobro nekega osebnega računa možno le, če je ta račun prijavljen v registru Banke Slovenije. Končna številka osebnih računov, ki jih bo po naši oceni odprla Gorenjska banka, je okoli 110 tisoč. Do konca junija bo postopek preoblikovanja računov potekal najbolj intenzivno in naš načrt je, da do konca meseca preoblikujemo okoli devetdeset odstotkov računov. Za konec, prve dni julija, smo si "prihranili" prešte-vilčenje računov z največjim naborom storitev." Igor Poljšak Mnoge zanima, ali se je potrebno za zamenjavo računov osebno oglasiti na banki? "Načrt preoblikovanja smo poskušali narediti tako, da'bi čim manj obremenili bančna okenca in izpeljali čim bolj enostaven prehod, kar nam omogoča tudi zakonodaja oziroma sklep Banke Slovenije, po katerem pogodbene zaveze strank za stare račune veljajo tudi pri novin. Edina izjema so imetniki tistih hranilnih vlog, ki prejemajo pokojnine oziroma plače na hranilne knjižice, ki jih bo potrebno tudi preoblikovati v osebni račun. Hranilne knjižice niso bile pogodbeno urejene, zato mora stranka priti osebno v svojo ekspozituro po osebno PIN številko, ki omogoča dvigovanje gotovine na bankomatih in plačevanje po POS terminalih, ter podpisati pogodbo. Pri ostalih, imetnikih tekočih ali žiro računov, podpisovanje pogodbe ni potrebno, ker je bil pogodbeni odnos že vzpostavljen pri odpiranju dosedanjih računov. Menjava računov poteka v Gorenjski banki avtomatično, in sicer tako, da svojim komitentom obvestilo in nove kartice pošljemo po pošti. Za uspešno dostavo poštnih pošiljk potrebujemo točne matične podatke imetnika, zato pozivam vse, ki so spremenili naslov bivanja ali priimek, da nove podatke sporočijo banki. Banka bo tudi poskrbela, da bo največjim podjetjem in ustanovam sporočila številke novih osebnih računov, priporočamo pa vsakemu komitentu, da tudi sam obvesti svojega delodajalca o novem računu." Se lahko zgodi, da bi banka katerega komitenta pri menjavi računov spregledala? "Lahko se zgodi, da za kakšnega komitenta nimamo podatka o njegovi davčni številki, in tak komitent se mora vsekakor oglasiti v banki ali nam davčno številko kako drugače sporočiti, da mu lahko preštevilčimo račun. Ni pa nobene bojazni: če komitent do konca junija ne bo dobil obvestila o preštevilčenju računa, bo lahko uporabljal obstoječi račun. Ob prvem obisku v banki bomo nato sprožili postopek preštevilčenja računa. Sicer pa smo v banki poskrbeli tudi za preusmerjanje tistih prilivov, ki bodo prišli še na partijo starih računov, na novi osebni račun, če je že odprt." Starejši ljudje, ki so navajeni le hranilnih knjižic, se bojijo bančnih kartic. Bodo še obstajale hranilne knjižice? "Ravno zaradi starejših komitentov smo uvedli tudi možnost poslovanja s knjižico, vendar bo tudi ta preštevilčena v številko osebnega transakcijskega računa. Naša želja pa je, da se čimveč strank odloči za osebni račun, saj ta prinaša veliko prednosti." V Gorenjski banki odpirate več vrst osebnih računov. Katere? "Poskušali smo segmentirati naše komitente in zanje ponuditi različne vrste osebnega računa. Otrokom do 16. leta starosti je namenjen prvi osebni račun, katerega vodenje je brezplačno, s sredstvi na računu pa lahko z uporabo bančne kartice razpolaga zakoniti zastopnik. Sledi štu- dentski osebni račun za dijake in študente do 26. leta starosti, na katerem je odvisno od vrste priliva že možna uporaba različnih instrumentov razpolaganja s sredstvi. Tudi ta je brezplačen. Najbolj razširjen bo osebni račun, ki bo nadomestil tekoči račun in bo omogočal uporabo vseh možnih instrumentov bančnega poslovanja. Četrta kategorija so bonitetni in zlati osebni računi za komitente z višjimi in najvišjimi prilivi. Srebrni osebni račun ali osebni račun s hranilno knjižico sta namenjena upokojencem. Uvedli smo tudi osebni račun nerezi-denta, za komitente, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so brez ustrezne vize. Naj ob tem še dodam, da bodo komitenti Gorenjske banke za razliko od nekaterih drugih bank kljub novim računom ohranili dosedanje osebne PIN številke. Pomembna prednost nove bančne kartice Activa Maestro je tudi v tem, da jo imetnik lahko uporablja tudi v tujini." Kolikšen strošek bo vaša banka zaračunala za vodenje osebnih računov? "Stroški bodo enaki kot za vodenje tekočih računov. Za komitenta, ki je imel sedaj več računov in je moral plačevati vodenje vsakega računa posebej, pa bo vodenje osebnega računa še racionalnejše, saj bodo računi sedaj združeni in bodo stroški zato nižji." Simon Šubic, foto: Tina Doki Mladi bi s taksijem drugače Učenci in učenke Ekonomske srednje šole v Kranju so na 7. državnem tekmovanju "Mladi podjetnik" zmagali s svojim projektom "TAXI K -VSI", d.o.o. Kranj - "Potreben je tudi žar, ogenj, elan, veselje in ustvarjalnost do tistega, kar počneš in ustvarjaš. Brez tega ni nič," so zapisali organizatorji 7. državnega prvenstva Mladi podjetnik, ki ga organizirajo GEA College - Visoka šola za podjetništvo. Ko smo pet učenk in učencev 3. letnika na šoli obiskali, je bilo očitno, da jim uvodoma naštetega ne manjka. Zmagati na tekmovanju, ki se ga udeležuje kar 18 šol in več kot 80 učencev, ni od muh, posebej še, ker so bila na tekmovanje prijavljena le najboljša dela. Pri predmetu podjetništvo morajo namreč vsi učenci pripraviti poslovni načrt za malo podjetje. Kot sta nam povedali mentorici na Ekonomski srednji šoli v Kranju Alenka Grmek in Mar jeta Barbo Grahek, so na tej šoli izbirali med nad 40 podjetniškimi načrti in prav načrt za taksi službo so izbrali zaradi izvirnosti ideje, od dejstvu, da gre za ponudbo, ki v Kranju še ni zadovoljena, predvsem pa velike izvirnosti pri načinu predstavitve. Večina se namreč odloča predvsem za načrte o odpiranju raznih lokalov, Urši Anžič, Anji Ekar, Tini Korošec, Sašu Gorjancu in Jaku Lončariču pa se je ideja o taksi službi zdela privlačna, ker je vsaj malo alternativna. Projekt je silno resna zadeva: določili so območje dela, lokacijo podjetja, osnovna sredstva - tudi število avtomobilov, potreben začetni in obratni kapital, pričakovan dobiček in čas povrnitve vloženega kapitala. Razdelili so si funkcije, opravili sto anket med ljudmi in si določili ciljno skupino (seveda so bili to mladi!), predvsem pa seveda cene storitev. Prišli so do prepričanja, da danes visoke cene taksija odvračajo uporabnike od množičnejše uporabe, in če bi to ceno znižali - po njihovih ocenah bi jo bilo mogoče znižati tudi z reklamami za podjetja za 40 odstotkov, bi bila uporaba zagotovo precej večja. Tudi imenovani mladi so prepričani, da bi vozniki morali biti usposobljeni (opraviti izpite iz poznavanja znamenitosti in kulturne dediščine) za turistično razgledovalne vožnje, čeprav, kot je znano, je prav taka zahteva v naši prestolnici nedavno dvignila kar precej prahu. Posebej pa so se mladi Kranjčani izkazali pri pripravljeni promociji in reklami svoje podjetniške zamisli. Pripravili so pravi "show" z logom podjetja, vizitkami, ustreznimi majicami, pravo malo vožnjo miniaturnega taksija in posneli celo film in z vsem tem zmagali v kategoriji za najboljšo javno prepričljivost in izvirnost predstavitve poslovnega načrta. Prepričljiva je bila njihova energija, ki jo izžarevajo, še dodaja Alenka Grmek, ki je letos prvič poučevala predmet podjetništvo. Mladi so nas prosili, da se javno zahvalimo vsem, ki so jim pomagali: podjetjem Alpetour Remont, Amix in Sitotisk Smart in Vojku Korošcu in Mihi Tešpartu, mentorjem in celi Šoli, ki jim je omogočila sodelovanje na tekmovanju in pri njihovem delu pokazala tudi razumevanje. Ob zaključku omenimo še, da bodo svoj projekt sošolcem, profesorjem, staršem in predstavnikom podjetij, ki so sodelovala, ponovno predstavili v torek, 17. junija, ob 13. uri v sejni dvorani Tekstilne šole v Kranju in veseli bodo zanimanja tudi drugih. Poleg priznanja GEA College so mladi podjetniki dobili tudi pohvalo šole, pa tudi o dobrih ocenah seveda ne more biti dvoma. Štefan Žargi Korošci presenečeni nad Slovenijo Kranj - Ornega, d.o.o, je v bivših prostorih Jelovice (za stadionom) od-pra nov demonstraejski prostor gospodinjskih in profesionaZseil-nikov ter cist.l, pripomočkov za čiščenje in papirno konfekcijo "Poleg sesalnikov bomo pnkazali tudi Centrovax - centralni sesalni sistem - je povedal vodja enote Damir Bucalo, ki še posebej vabi naslednji teden ko bo center odprl vrata. Na sliki: V novem centru bo na voljo izbira več kot 30 različnih sesalnikov različnih blagovnih znamk B B Kranj - V sredo je Gorenjsko, na povabilo Območne zbornice za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije, obiskalo osem vodij oz. direktorjev Območnih zbornic iz avstrijske Koroške in tako začeli dvodnevni obisk pri nas. Pozdravu na Območni zbornici v Kranju, kjer je v odsotnosti predsednika zbornice slovensko stran vodil predsednik podjetnikov Gorenjske Andrej Čufer, je sledila medsebojna predstavitev organizacije in gospodarskega položaja na Gorenjskem in Koroškem, nato pa so se odpravili na ogled nekaterih podjetij. Obiskali so podjetje za proizvodnjo tiskanih vezij AKA Lesce ter podjetja v podjetniški coni nekdanje Verige: Gliderservis (uveljavljen servis letal), Orod- jarno in proizvodnjo plastike Kokalj in Lea, d.o.o., (razvoj aplikacije el. in programske opreme). Obisk so zaključili v (nekoliko hladnejši Kranjski Gori) na poznem kosilu in pogovoru. Kot nam je sporočil Andrej Čufer, so bili goste nad videnim precej presenečeni in več kot očitno je bilo, da so v Slovenijo prišli s precej čudnimi predstavami, če ne celo predsodki. Niso se mogli načuditi nad urejenostjo in najsodobnejšo opremljenostjo naših podjetij in nad oživljanjem podjetniške cone Veriga, celo brez pomoči države in občine. Zvečer se je koroška delegacija odpravila prek Vršiča v Bovec, saj je bil drugi dan obiska namenjen v Območni zbornici Primorske. Š.Ž. Razpisi za investicije v kmetijstvu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pri MKGP in Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta v Uradnem listu št. 49-51 objavila več javnih razpisov. Kranj - V razpisu za naložbe v kmetijstvu bo za različne namene na razpolago do 550 mio tolarjev nepovratnih sredstev in prav toliko posojilnih sredstev. Kmetije, kmetijska posestva in pašne skupnosti, ki imajo v uporabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin, bodo lahko uveljavljali podpore za naslednje namene: naložbe v novogradnjo in adaptacijo hlevov in drugih objektov s pripadajočo opremo za rejo govedi, drobnice, prašičev, perutnine in konj za meso (vendar le do določenega števila stojišč - v primeru reje krav molznic oz. dojilj do 19 stojišč in v primeru reje pitancev do 39 stojišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost; na ostalih območjih pa do 39 stojišč za krave ter do 79 stojišč za goveje pitance); nadalje se podpirajo naložbe v predelavo mleka na skupnih planšarijah, pridelavo, skladiščenje, dodelavo in pripravo kmetijskih pridelkov iz lastne primarne proizvodnje za trg. Sredstva so namenjena tudi investicijam v pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic, nadalje za prvi nakup ali dokup osnovne plemenske črede za povečano število stojišč, ki so predmet naložbe, za investicije v postavitev zavarovanih prostorov s pripadajočo opremo in mehanizacijo za moderno vrtnarsko proizvodnjo, za pridelavo jagod in jagodičevja, za nakup specialne, hribovske ali dvoriščne kmetijske mehaniza- cije, nakup kmetijskih zemljišč, nakup kmetije, za ureditev prodajnih, skladiščnih in razstavnih prostorov za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter za adaptacijo gospodarskih objektov in nakup pripadajoče opreme za zagotavljanje pogojev o delovnem okolju v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu na kmetijah. Kmetije bodo lahko uveljavljale podpore tudi za naložbe v novogradnjo in posodobitev objektov, opreme in naprav za predelavo, skladiščenje, pripravo za trg in neposredno prodajo vseh vrst kmetijskih pridelkov, gozdnih sortimentov, zelišč in gozdnih sadežev, v kolikor gre za dopolnilno dejavnost. Skupni delež dodeljenih sredstev (nepovratnih in posojilnih) znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti investicije, razen v primeru pomoči mladim kmetom, kjer znaša ta delež do 60 odstotkov ter v primeru nakupa kmetijske mehanizacije in nakupa dodatne strojne opreme za opravljanje storitev, kjer delež dodeljenih sredstev znaša do 30 odstotkov. Maksimalni deleži so predvideni za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter za mlade kmete ter 10 odstotkov nižji v ostalih primerih, kar pa ne velja v primeru nakupa kmetijske mehanizacije. V vseh primerih se dodeljena sredstva dodelijo po principu polovica nepovratnih in polovica posojilnih sredstev. Minimalna skupna vrednost investicij mora znašati vsaj 5 mio SIT. Za večje investicije bo možno kandidirat na razpis SAPARD, ki je v pripravi in bo predvidoma objavljen v drugi polovici leta. Podrobne informacije dobite na enotah KSS, razpisna dokumentacija pa je na voljo na spletu: http://www.rdf-sklad.si oz. na sedežih enot HKS oziroma na sedežu sklada. Vloge z vsemi prilogami v dvojniku se oddajo na Javni sklad RS za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, do 14.7.2003 (45 dni od objave razpisa). Podpore investicijam, ki se nanašajo na kmečki turizem in domačo obrt so zajete v posebnem razpisu za sofinanciranje podpor ekonomski diverzifika-ciji podeželja, kjer so predvidene podpore v obliki nepovratnih sredstev v višini do 50 odstotkov (območje osrednje Slovenije) oz. 55 odstotkov (ostala območja) upravičljivih stroškov investicije. Vloge se vložijo na naslov MKGP, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160,' 1000 Ljubljana do 14.7.2003. Kmetijskim zadrugam je po razpisu na razpolago do 749 mio tolarjev nepovratnih sredstev in do 350 mio tolarjev posojilnih sredstev, katera so namenjena naložbam v posodobitev njihovega poslovanja - novogradnjo in adaptacijo hlevov, zavarovanih prostorov, proiz-vodno-skladiščnih prostorov, nakup klavnih in predelovalnih obratov za meso in mleko, na- KOPALNIŠKO POHIŠTVO od 9. do 28. junija 2003 Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Oglejte si kopalniške ambiente, ki predstavljajo nove trende bivanja v k°Palnlc'<' leseno kopalniško pohištvo v naravnih tonih, keramiko v drznih odtenkih, razkošne bordure, nove linije umivalnikov in armatur, svetila ter preproge. Najboljše za vašo kopalnico poiščite v Merkurju na oddelkih s kopalniškim programom. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu. Ne prezrite! Pri nakupu kopalniškega pohištva Gorenje vam od 9. do 28. junija priznamo 10 % popust! Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR, C. Staneta Ža _ 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04^201 79 00; MERKUR, Spodnji Plavž 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00-MERKURDOM, Gorenjska c 4l' Radovljica, tel.: 04 537 13 00 kup specialne kmetijske mehanizacije in opreme ter nakup kmetijskih zemljišč ter za dolgoročno povezovanje in združevanje kmetijskih zadrug. Rok za oddajo vlog je 60 dni od objave razpisa na naslov Javnega sklada. Pomoč socialno ogroženim kmetijam V okviru javnega razpisa za dodeljevanje sredstev, kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi je namenjenih do 200 mio tolarjev nepovratnih in do 100 mio tolarjev posojilnih sredstev. Sredstva so namenjena za reševanje težkega socialnega položaja kmetij, ki je nastalo v obdobju od 1.1.2002, v naslednjih primerih: v primeru smrti, nad 80-odstotna invalidnosti ali več kot 6-mesečni nesposobnosti nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki predstavlja polno delovno moč na kmetiji. Sredstva so namenjena tudi v primeru škode, ki je nastala zaradi naravne nesreče ali izjemnega pojava (izbruh rastlinske ali živalske bolezni v primerih, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi ali v primeru prepovedi prometa z živalmi). V primeru smrti, invalidnosti ali delovne nezmožnosti znaša delež nepovratnih sredstev do 1 mio tolarjev kot enkratna pomoč, v primeru nastanka škode na kmetiji zaradi naravne nesreče ali izjemnega pojava pa znaša delež dodeljenih sredstev do 35 odstotkov ocenjene škode, od tega polovica nepovratnih in polovica posojilnih sredstev. Razpis je odprt do porabe sredstev. Sofinanciranje ureditve pašnikov Nekoliko podrobneje predstavljamo še javni razpis za sofinanciranje urejanja pašnikov za nadzorovano pašo v RS, urejenih po 20.7.2002, za katere je namenjenih 79 mio tolarjev nepovratnih sredstev. Upravičenci do podpor so kmetje, pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost ter pašne in agrarne skupnosti. Upoštevale se bodo vloge za pašnike velikosti 2-50 ha s predpisano največjo in najmanjšo obtežbo, ki so različne glede na omejene možnosti za kmetijsko dejavnost. Delež dodeljenih sredstev znaša do 40 odstotkov upravičljivih stroškov investicije, med katere štejejo stroški nabavne vrednosti materiala za napravo ograd in obor z vso pripadajočo opremo, vključno z lastnim materialom upravičenca. Uprav-ičljivi stroški investicije se določijo na osnovi doseženih točk na ha urejenega pašnika in vrednosti točke. Rok za oddajo vlog je 18.7.2003. Glede na to, da so tovrstni razpisi v takšni obliki verjetno objavljeni zadnje leto, pozivam vse, ki nameravate investirati ali ste že začeli z investicijo in izpolnjujete pogoje, da se prijavite in izkoristite dana sredstva. Vse podrobnejše informacije v zvezi z navedenimi razpisi dobite na sedežih Kmetijske svetovalne službe. Mag. Olga Oblak, univ. dipl. inž. kmet. KGZS -Zavod KR INFORMACIJE IN REZERVACIJE TERME 3000 - MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 12, MORAVSKE TOPLICE TEL.: 02 512 22 00,02 812 22 BO; TELEFAKS: 02 548 16 07 •Huail: iafo@terme300Q.si; http;//www.terme3000ai KIP pflSIj POLETJE V TERMAH OLIMIA možnost bivanja v hotelu Breza****, aparthotelu Rosa**** ali vasi Lipa*** * Junij že za 8.900 SIT na dan * Poletni paketi 3-dni že za 31.300 SIT ter GRATIS bivanje za ENEGA OTROKA v spremstvu dveh odraslih oseb TERMALNI PARK AQUALUNA - Nova dimenzija zabave - Otvoritev novega VALOVALNEGA BAZENA! Za vsako željo, za vsak smeh in vsak pogum, za drugačna doživetja poletnih dni in vročih noči! PROSLAVITE POLETJE V AQUALUNI, KJER SE ZABAVA NE KONČA! TERME OLIMIA Atomske toplice, d.d.. Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek, Telefon: 03 / 829 70 00, Fax: 03 / 5829 024 RECEPCIJA, 03/ 582 90 09 UPRAVA, info@termeolimia.com, www.terme-olimia.com MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Izjemno ugodno v času od 16.06. do 31.08.2003 5 dni polpenzion že od 36.100 SIT 7 dni polpenzion že od 50.500 SIT Cena vsebuje: - 5 ali 7 polpenzionov - neomejeno kopanje v hotelskih bazenih - posvet pri zdravniku - ena zdraviliška storitev - telovadba v telovadnici in v bazenu - zabavne prireditve in animacija * UGODNI POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE * En otrok do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama BREZPLAČNO BIVANJE 4$ (§jerme (^opolšica Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E mail:info@t-topolsica.si Gorazd Šinik Gorenjski Tlominator4S Minuli petek sem mislil, da mi bo "pri rezervni mami" pripadla zvrhana skleda solate in nekaj sence, da bi v miru prebral zadnja časopisna "bojevanja" Miča Mrkaiča v Financah, ter razmislil, zakaj nekateri vse raje berejo "med vrsticami". Tisto, kar ni zapisano. Ob tem si še ra- poštarjev! Halo! Pa smo nazdravili. Obišče nas še Bine Kor-dež, prvi v Merkurju, ki je na terasi gostišča Pri Bizjaku gostil številno žensko družbo. Revizorke. Smeh, čestitke, presenečenje, pride še gostiteljica Veronika Aljančič Markun in že smo peli "kolkr kapic tolko Bine Kordež, Jože Fošt, Miran Čehovin in Marija Volčjak. zložijo drugačen pomen slike. Samo, da je zabava in privoščljivost. "Pri mami" je bila solata, kup številk, moja direktorica Marija Volčjak in zanimivo pogajanje s "poštarjema", namestnikom generalnega direktorja Pošte Slovenija J ožetom Foštom in direktorjem območne enote Kranj Miranom Čehovinom. V zavetju klimatizirane lovske sobe so se pogajali o poslu, Kranjski noči, donacijah, oglaševanju. Ste vedeli, da samo na območju Gorenjske poštarji naredijo dnevno 4700 km, v Sloveniji na leto "pokurijo" 2 milijona in štiristo tisoč litrov bencina ter dostavijo okoli 4 milijone paketov. A? Mape so se zaprle, dogovor je bil uspešen za obe strani, zatem pa izvem, da moja šefinja praznuje rojstni dan. Zvem od VRTIMO GLOBUS let,..." Jože Fošt je bil navdušen in pravi, da pride vsaj na Kranjsko noč, če ne že prej. Marija Volčjak je odšla še drugi družbi naproti, v drugo gostilno. K Ančki, kjer ji je častital predsednik GZS Jožko Čuk ob izvolitvi v nov upravni odbor Gorenjske zbornice. No, seveda tudi za rojstni dan. Rojstni dan Filipa Koletnika sem že napovedal. Res ga je praznoval v svoji družbi, na svoji Terasi. Bolj pa je bilo zanimivo, kako silno je "premetavalo" njegovo ženo Vesno, ki jo bolje poznamo kot "Monoklovo Vesno". Prišla je iz Ljubljane, kjer se je uspešno dogovorila za posel in novo sodelovanje z Laro Bohinc, našo uspešno in mednarodno uveljavljeno modno oblikovalko, ki že deveto leto živi in dela v Londonu. Pred ča- som je Lara Bohinc pod svojim imenom tržišču predstavila samostojno linijo sončnih modnih očal. Dekorativna, močno modna z vsemi prepoznavnimi elementi njenega oblikovalskega sloga. Dopolnilo njenemu nakitu. Tako navdušena Vesna Kolet-nik seje postavila na ogled tudi vizažistki Moniki Naveršnik in modnemu fotografu Fulviu Grisoniju. Oba navdušena. Ful-vio Grisoni, sicer Italijan, ki pa že nekaj let kroji slovensko modno fotografijo, je vedel povedati kar nekaj zanimivosti o Lari Bohinc. Svoj obisk v Ljubljani je Lara Bohinc namenila predvsem zelo odmevni otvoritvi nove zlatarne Tresor v Ljubljani. Zlatarna Celje je namenila lokal kolekcijam oblikovanemu nakitu, ki nosijo ime štirih slovenskih modnih oblikovalk. Lara Bohinc z nakitom pomlad poletje 2003, Zdenka Samec z letošnjo kolekcijo, Petra Bole se predstavlja s srebrnim nakitom "Simplicitv" in Helena Um- Monika Naveršnik, Vesna Koletnik in Fulvio Grisoni Kate VVinslet se je poročila Britanska filmska igralka Kate Winslet in režiser Sam Mendes sta se konec maja poročila na Karibih, kamor sta skrivaj odšla na počitnice. Zasebne poročne slovesnosti so se udeležili le hči igralke iz prvega zakona Mia in trije bližnji prijatelji. 27-letna Kate VVinslet je bila že trikrat nominirana za oskarja, blestela je v filmu Titanik, medtem ko je 37-letni Mendes uspel že s svojim prvim filmom Lepota po ameriško, za katerega je leta I999 prejel oskarja za najboljšo režijo. Za Sama je to prvi zakon, Kate pa je bila že enkrat poročena, in sicer z igralcem Jimom Threapletonom, s katerim ima dveinpolletno hčer Mio. Počitnice za debele Mehiško mesto Cancun je že dolgo priljubljeno letovišče ameriških turistov, naslednji teden pa bodo odprli prvo letovišče na svetu, ki bo namenjeno izključno debelim. Gostom obljubljajo, da na plaži ne bodo deležni posmehovanja, očitajočih pogledov in krutih šal. V letovišču je vse prilagojeno "velikim" turistom. Štirje bazeni imajo namesto običajnih aluminijastih stopnic široke stopnice, stoli v jedilnici so široki do enega metra, ostalo pohištvo je še dodatno ojačano. Hrane bo seveda v izobilju. Tiskovna predstavnica za ameriško združenje za boljši odnos do debelih, ki tehta 200 kilogramov, je povedala, da mnogi odpovedujejo počitnice, češ da si bodo kopalke kupili, ko bodo shujšali, v "raju za debele" pa trdijo, da ni treba čakati, ko v življenju lahko uživaš že zdaj. Russell Crowe bo očka Mladoporočenca Russell Crovve and Danielle Spencer sta dva meseca po poroki objavila veselo novico, da pričakujeta svojega prvega otroka. Avstralski igralec, nekoč divji veseljak, je po poroki sklenil, da se bo intenzivno posvetil družini, zato je svojo izbranko odpeljal na večmesečne počitnice. 39-letnemu zvezdniku se je tako izpolnila želja, da bi prvič postal očka pred štiridesetim rojstnim dnevom. 32-letna gospa Spencer je povedala, da je tudi ona izjemno srečna in da sta si oba otroka želela že zelo dolgo. Dečki bolj lačni kot deklice Ameriški in švedski znanstveniki so v skupni raziskavi ugotovili, da nosečnice z dečki jedo več kot tiste z deklicami. Ocenjevali so hranjenje 244 nosečih Američank in ugotovili, da so nosečnice, ki nosijo dečke, bolj nagnjene k hrani in dnevno pojedo deset odstotkov ali 200 kalorij več kot ženske, ki so noseče z deklicami. Novorojeni dečki so običajno sto gramov težji od deklic. Znanstveniki si še niso na jasnem, ali je to povezano s prehranjevanjem med nosečnostjo in kaj je razlog za povečan apetit med nosečnostjo. Zatrjujejo pa, da zarodek zagotovo spodbuja apetit matere in čim več mati je, tem bolj zdrav je njen otrok. Lara Bohinc 107 berger z unikatnim nakitom z opali in biseri. Lep večerni dogodek v sicer pregreti Ljubljani. Kup simpatičnih deklin in žareča energija drugačne Lare Bohinc. Lara Bohinc 107. Modni "freaki", obiščite njeno spletno stran. Dobro bi bilo, če bi vsi kranjski podjetniki, domači obrtniki, obiskali nov Podjetniški center na Primskovem, kjer po novem domuje Območna obrtna zbornica. Pa žal ni tako. Marko Rad-milovič v svoji radijski kolumni pravi, da sedi v močvirju in premišljuje. Jaz pa sedim na Gorenjskem in se čudim! Ob uradni otvoritvi hiše (že tretja otvoritev) je že na daleč odmevala "pleh muska". Si rečem, še folklora, pa bo. Pa nas je na presenečenje vseh, vsaj zdelo se je, z ritmom rumbe in sambe v boljše razpoloženje spravil plesni par. Maja Geršak in Peter Majzelj sta zaplesala na zelenem svežem tepihu in dodala drugačen pridih otvoritvi. Maja in Peter plešeta že dobrih deset let v ljubljanski Peter Majzelj in Maja Geršak Urški, oba sta študenta fakultete za šport in imata željo in cilj splezati čim višje na svetovni plesni lestvici. Simpatično. Mladostne želje in cilji. Kot svežina v podjetništvu. V sicer trdi slovenščini, domiselno in pohvalno, nas je nagovoril veleposlanik Evrop- ske komisije v Sloveniji, Erwan Fouere. "Prihodnost podjetništva je sedaj v vaših rokah," je dejal v brezhibnem nagovoru, do potankosti pravilno zapet, oblečen in Obut. Gospod na mestu! Primerjave se niso izšle. Na žalost. Skrit v delni senci, dobro razpoložen in ne najbolj skoncentriran na "vročo" otvoritev, je s svojimi obrezanimi prsti aplavdiral tudi Mohor Bogataj, naš župan. Spodrsnil mu je nož pri rezanju pršuta v in ne razmišljali, kako visoko so ali bodo na poslovni lestvici. Jim pač ni mar. Gredo proti "penziji". Mohor Bogataj Bogo Filipič Malce predolg je bil ob koncu Bogo Filipič, Žirovec, šef v razvojno podpornem centru BSC, ki so ga ob pomoči EU-ja in prvega Phare programa na Gorenjskem "naredili" leta 1992. Bogo Filipič je "pojam-ral", da so jih takrat spravili v propadajočo Iskro na Labore. Pa mi ni uspelo zvedeti, katera Miha Frelih, Tomaž Sedej in Miloš Peranovič - Nimbus. Kraški "osmici". Zdaj pa ima. Včasih so rekli "do ohcet se ne bo nič poznalo". Nagovorila nas je še ministrica za strukturno politiko in razvoj Zdenka Kovač, največ pa je bilo pričakovati ob nagovoru Marjana Ciperleta, predsednika Območne obrtne zbornice Kranj. Nič posebnega ni bilo Erwan Fouere Zdenka Kovač in Marjan Ciperle slišati, čeprav se v ozadju "kuhajo" številne zgodbe, pritiski, obračunavanja in žaljive obtožbe. Vidno resen in zadržan je Marjan Ciperle zadnje čase. Naprtili so mu kazensko ovadbo, ki naj bi se vlekla "iz SHP-ja". Slišati je, da se poslavlja, da je to zadnji mandat predsednika, ki je kljub vsemu spravil pod streho za Kranj velik projekt. Napredek. Lahko tudi ponos, če bi razmišljali pozitivno. Tako so si tisti, ki so proti in mislijo, da so opeharjeni, šteli varnostnike Iskra je sploh propadla na Laborah. Ima pa zdaj Bogo Filipič najlepšo pisarno v novem Podjetniškem centru, z veliko dvanajstkrako modro granitno zvezdo v parketu. Z vdelano Slovenijo. Zdaj bodo še prepričljivejši. Z modro evropsko zastavo nas je vse povabil na kavo. Na prijetno ohlajeno vince je povabili tudi Tomaž Sedej iz reklamno oblikovalske agencije Nimbus. Tudi oni so si našli nov dom v poslovni hiši. Prav Nimbus, Tomaž, Miloš in Miha so izdelali vabila in predstavitveni material obrtne zbornice ob otvoritvi. Nimbusu je dobrih dvanajst let in lahko se pohvalijo z veliko dobrimi oblikovalskimi in reklamnimi izdelki. Najbolj znana je Arva-jeva podoba tovornjakov, Planika, B18, spletna stran Klinike Golnik,... Upati gre, da podjetniški center zaradi zapletanja ne postane klinika problemov. Če bi v hiši domovala še gorenjska GZS, bi bil to prvi slovenski primer združevanja. Pač. Najbolj ugleden poslovni lokal na vhodu v Center ostaja še prazen. Krasijo ga "malarske lojtre", opremljene s slikami Lene Šajn. Galerija? Bo že,... Češnje moje direktorice smo pojedli,...haha:-))) Zobozdravnica je res zaslužila pozdrav, in je interni "štos" manjše družbe. Torej, ne berite med vrsticami in bodite v senci. Samo zaradi sonca! GLOSA Čakajoč na gostinsko milost Obupna vročina nas sili v hladno senco, na vrtove, po mestih pa na stole pred mizami, kamor se prinaša hladna in še bolj hladna pijača in osvežilni sladoled. Pomaga tako ali tako malo ali nič, kajti vročinski val, ki traja več kot tri dni, tako otopli ozračje, da je vsakršen ukrep - razen dobre klime naprave - absolutno premalo. V taki vročini smo vsi malo bolj sitni kot ponavadi, saj je fizično počutje slehernika vse prej kot prijetno. Ko se tako že ob devetih zjutraj poknem na eno izmed teras, je sonce že neusmiljeno, neusmiljena pa tudi potreba po mrzli pijači. Čakam in čakam - od nikoder nikogar. Vstanem in pri šanku dolgega obraza siknem, če morda ne strežejo zunaj pri mizah. "Ne, " pravi natakarica. "Veste, sem sama in ko pride avtobus, je povsem nemogoče, da bi bila hkrati zunaj in noter. " Utihnem. Čeprav ni nobenega avtobusa, a če še ni, še bo. Oglasi se mi nekakšen socialni čut za delavca, slabo plačanega. Njen delodajalec "špara" i pri kadru i pri plačah. Najhuje je, da pri kadru. Storitev je -slaba, nejevoljni gostje se ne bodo vrnili. Ah, koliko imamo takih gostincev, ki bi radi na hitro obogateli, pa ženejo in ženejo svoje maloštevilne zaposlene, jim ne plačujejo ne regresa in ne nadur in jim jemljejo vse napitnine. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 m. ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) Po vsej sili boste hoteli reševati težave drugih, a zato gotovo ni pravi čas. Raje se boste posvetili svojim interesom in se stoodstotno posvetili svoji ljubljeni osebi. Ker vam je zadnje čase zmanjkovalo časa, imate kar malo slabe vesti. Bik (22.4. -20.5.) V naslednjem tednu se boste izogibali večjim nakupom, saj bi radi izboljšali svoje finance. Iz majhnega zraste veliko. Pri ljubezni se boste otresli dvomov in odvečnih skrbi. Končno bo ste začutili zaupanje in se prepustili lepim trenutkom. Dvojčka (21.5.-21.6.) Obremenjevali se boste z malenkostmi, ki so vam še pred kratim časom bile čisto vsakdanje, a bodite brez skrbi, panika bo odveč, saj bo to le prehodno obdobje. Neki dogodek vas bo malce zmedel in okoli tega si boste delali velike zamisli. Rak (22.6. -22.7.) Kljub temu da ste v zadnjem času postali precej varčni, boste kar naenkrat presenečeni nad prazno denarnico. V prihodnjih dneh boste v najboljšem obdobju za resno vezo, odvisno bo le od vas in vaše želja. Lev (23.7. -23.8.) V vas bo zasijala posebna iskra, in ta vas bo popeljala do poti in do odločitev, ki so življenjsko pomembne. Za nekaj časa se vam bo svet obrnil na glavo. Nič zato, saj ravno to je tisto, kar sedaj najbolj potrebujete. Devica (24.8. - 23.9.) Proti koncu tedna vas bodo razveselile novice, ki jih že nekaj časa pričakujete. Zaradi prezaposlenosti s samim seboj, ne smete pozabiti na prijatelje in obljube, ki ste jih izrekli. Obratno je lahko zamera prevelika. Tehtnica (24.9. -23.10.) Kot ponavadi boste tudi sedaj izdelali popoln načrt in tudi najmanj ne boste pričakovali zapletov. A kljub pazljivosti in vloženemu trudu pride do rahlih posledic. Včasih je pač določene stvari bolje prepustiti usodi in času. Škorpijon (24.10.-22.11.) Občutek za zdravo normalno mero vam bo odpovedal tako pri financah kot tudi v ljubezni. Ker ste sami včasih preveč resnicoljubni, potem to seveda pričakujete tudi od drugih. Razočaranje ne bo preveliko, kar pa se tiče zaupanja, pa je drugo. Strelec (23.11. -21.12.) Pred vami bodo novi poslovni izzivi in le od vas bo odvisno, če jih boste sprejeli in seveda pokazali zanimanje. Potrebni ste določenih potrditev, saj vaš ego že nekaj časa škriplje. Prijatelj bo iskal vaš pomoč, ki mu jo ne boste odrekli. • Kozorog (22.12.-20.1.) Dneve, ki prihajajo, boste maksimalno posvetili samo sebi in svojim najbližnjim. Skušali boste pozabiti na vse tegobe, ki vas tarejo, in tudi uspelo vam bo. V pogovoru s prijateljem boste prišli do čudovite ideje in pohiteli z realizacijo. Vodnar (21.1. - 19.2.) Ker ne poznate porazov in jih tudi ne sprejmete, boste tudi tokrat zmagovali na celi črti. Besede bližnje osebe vas bodo močno presenetile. Ker tisti trenutek ne boste sposobni za nič, boste šele kasneje izjasnili svoje mnenje. Ne odlašajte preveč! Ribi (20.2.-20.3.) Mirno se boste prepustili poletnim dnem, saj vas občutek, da nad vami ni nobene posebne nevarnosti, ne vara. Sem pa tja bo mimo prišla kakšna neutemeljena in nepotrebna skrb, a se ne boste pustili premotiti. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! Nekaterim natakarjem uspe ubežati drugam, k pametnim gostincem, ki vedo, da se le počasi in z dobro postrežbo daleč pride. Vedo, da je slab in nejevoljen natakar najslabša reklama, zato jim namenjajo razmeroma dobre plače. Kakšne so dobre plače v tej Sloveniji, ne ve nihče, razen javne uprave, ki vsakih nekaj mesecev teži vsej Sloveniji, da premalo zasluži. Če pa že pristane na kakšno zamrznitev, trguje z drugimi privilegiji. Da zaposlenim zasebniki ne plačujejo, gre od ust do ust - in ta usta so tudi gostje, ki zanalašč ne bodo obiskali lokala, ki ga vodi požrešni zasebnik. Tak gost, ki vse to ve, tudi ne bo zahteval nobenega plačilnega listka, če ga natakar ne bo takoj prinesel. Naj ima tistih 150 tolarjev za kavo! Naj ga goljufa! Kar sladko ti je, da natakarica, za katero veš, da jo izkorišča do onemoglosti, petkrat reče, da bo prinesla plačilni listek iz blagajne pa ga ne prinese nikoli. Naj ji bo! Slabo plačan gostinec, ki ga šef za povrh vsega še maltretira, bo stavkal. Nenehno. Kdo je torej na profitu? Nihče. Gostilna ali bife se bosta v najmanj letu dni zaprla, kajti gostje imajo dober spomin. Recimo: do smrti ne pozabim mlade natakarice, ki smo jo na terasi zasebnega gostišča v Kranjski Gori nekega lepega septembrskega dne pred leti čakali pol ure in več. Po polžje je obdelovala mizo za mizo, nas pa, kot da nas ni. Nihče na terasi - bilo nas je več, ki nas je pustila čakati - ni mogel razumeti njenega sistema strežbe. Res smo poskušali, res smo se ji na ves glas smejali, a njen režim je ostal nedojemljiv. Ko je le trčila na našo mizo, smo ji na hitro zdr-drali naročilo, nakar se je počasi nasmehnila: "A vi mar mislite, da boste hitreje postreženi, če boste tako hitro govorili?" Prizor in besede za bogove! Kakšen jezno riti gost bi ji zvrnil mizo na glavo, tako pa ostaneš le odprtih ust in neskončno osupel. V prihodnje pa - v velikem loku mimo tega gostišča, naj se imajo, kakor se že hočejo! Vsak ima rad hitro in solidno postrežbo, nasmejanega natakarja ali natakarico, ne pa nekoga, ki ga zanalašč ignorira. Če boste tulili za natakarjem, ker se vas ne ogleda, ne mislite, da vas ni videl! Vse je videl, vso teraso, tudi vas, s kančkom očesa, le ne ljubi se mu vas opaziti in vam streči. Da bi ga kar nekam brcnil! Nato protestno vstanete in greste, njegovega delodajalca pa prej sli slej čaka soočenje s kruto resnico: ni mi šlo. Zaprimo lokal. Če boste letos oddrveli na hrvaško obalo in se srečevali s pišmeuharskim odnosom gostinca do gosta, ni treba, da se tako zelo zgražate, kajti tudi v svoji rodni domovini imate brezštevilne primerke. Takšnih primerkov. Tudi za našimi mizami vam na marsikateri terasi lahko zrase brada, preden vas bo kdo povohal. Darinka Sedej Minka Alagič iz Peker. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TAČKE Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 7. do 13. junija 1903 Previdnost pred razprodajo zemlje Bohinjska Bistrica, 13. junij 1903 - V zadnjem času seje v bohinjskem koncu pojavilo več prekupčevalcev, ki se zanimajo za nakup zemlje predvsem v bližini Bohinjskega jezera. Vsi, ki se spoznajo na ta posel, zato opozarjajo Bohinjce, naj bodo previdni pri prodaji svoje posesti, saj bo njena vrednost vedno večja. Že sedaj se kupci močno oglašajo, ko pa bo enkrat bohinjska železnica dokončana, bo zemlja v tem okolišu še bolj zaželena. Zatorej, Bohinjci ne prenaglite se in pazite posebno na to, da bo lepa slovenska zemlja prišla v prvi vrsti v last Slovencev, ki hočejo zidati ob Bohinjskem jezeru. Seveda je tudi med Slovenci mnogo takih izdajalskih špekulantov, ki kupujejo slovensko zemljo in jo potem za masten dobiček prodajo sovražnim tujcem. Tudi pred takimi se je treba varovati, kajti svoje zemlje se vedno lahko iznebimo, od tujcev nazaj pa je nikdar več ne dobimo. Neznanci oškodovali župana Čirče, 8. junij 1903 - Neznani ponočnjaki so se v noči iz sobote na nedeljo lotili sadovnjaka, ki je last župana g. Strupija. Odrezali so mu kar 46 jabolčnih in hruševih cepljencev, poleg tega pa so mu razrezali še dve konjski opravi in županu povzročili škodo v višini 600 kron. Upamo da bo policija prišla zlobnežem na sled in da bodo pošteno kaznovani. Kratke novice z Gorenjskega Fuchsov lovec Pichler je prejšnjo soboto na lovu ustrelil posest-nikovega sina Aleša Železnikarja iz Stiske vasi. Kakor zatrjujejo priče, je Pichler zaradi starega spora nalašč ustrelil Aleša v trebuh, da je ta kmalu v hudih bolečinah izkrvavel. - Posestniku Francu Kahlerju iz Št. Pavla v kamniškem okraju je včeraj pogorel kozolec z vsemi poljskimi pridelki. Škode je za več kot 500 kron, a k sreči je bil zavarovan proti požaru. - Ponarejen bankovec za deset kron je v ponedeljek hotel vložiti v kranjsko hranilnico neki kmet iz Stražišča. Bankovec so mu podtaknili na živinskem sejmu v soboto, ko je prodal svojo kravo. Svet pred sto leti Smrtonosna kuga v Indiji se hitro širi Kalkuta - Kuga v Indiji se, kakor je razvidno iz statističnih podatkov, vedno bolj razširja. V letu 1897, ko je bolezen izbruhnila v večjem obsegu, je za to boleznijo umrlo 56.000 ljudi. Leta 1901 pa je kuga spet nevarno napredovala inje za njo umrlo že 274.000 bolnikov. Lani pa je ta smrtonosna bolezen dobesedno podivjala in je umrlo že 557.000 prebivalcev. V tekočem letu pa bo število še večje, saj je le v prvem trimesečju za kugo obolelo in tudi umrlo že 334.000 Indijcev in če bo šlo tako naprej, bo konec leta več kot milijon žrtev. Najhuje je v pokrajini Pundschab, kjer vsak teden umre skoraj 20.000 ljudi. Oblasti pravijo, da so zaradi kroničnega pomanjkanja zdravnikov, bolnišnic in zdravil popolnoma nemočne. Iznajdba ruskih izumiteljev Moskva - V ruskem Zavodu za eksperimentalno medicino so iznašli nenavadne učinke radium žarkov. Žarke so že več let preizkušali na malih živalih in ti so tako močni, da so vse živali kmalu poginile. Čudne uspehe pa so doživljali tudi s poizkusi pri ljudeh, točneje pri slepih. Dolgotrajni poizkusi so pokazali, da lahko s pravilno uporabo žarkov pri sleporojenih ljudeh tako izboljšajo njihov vid, da so nekateri celo začeli razločevati posamezne predmete. Dva mlajša dečka pa naj bi pod vplivom radium žarkov celo povsem spregledala. Izumitelji pravijo, da novi izum veliko obeta. Izgovor za goloto Verbiano - V mestu Verbiano v Italiji je pred kratkim na zatožno klop sedlo šest obtožencev zaradi prestopka javne nravnosti, ker so ob Veliki noči po mestu hodili povsem nagi. Izgovarjali so se, da so tako hoteli biti enaki Kristusu, saj so njega tudi golega okoli vodili. Seveda je sodišče to posnemanje Kristusa primerno kaznovalo, tako da jim kaj takega verjetno ne bo nikoli več padlo na pamet. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (junij 1903) Ana Bešter Angleški mastif Angleški mastif je velik, masiven, mogočen, skladno grajen pes. In prav tak je tudi Brodie, kuža predsednika Slovenije. V današnji rubriki Štiri tačke bi se najprej rada zahvalila bralcem, ki ste nam poslali čestitke ob naši 100. televizijski, oddaji Štiri tačke. Kar velik odziv je bil tudi na naš članek Na sprehodu s predsednikom države in njegovim Brodiem. Številne vas je zanimalo, če angleški mastif Brodie res ni nič hud pes. Prav zares je zelo prijazen kuža, sicer pa so psi te angleške pasme uravnovešeni in dobrovoljni, radi imajo družinske člane, zelo dobro pa se razumejo tudi z otroki. Potrebujejo človekovo bližino, kar nam je potrdil tudi Janez Drnovšek. Prav zato nikakor niso primerni za življenje v pesjaku. Če živijo izolirani, lahko postanejo celo nevarni. Mastifa moramo vzgajati brez prisile, vendar dosledno. Ni pa to pes, ki bi se ga šolalo za obrambnega psa. Ima trden značaj, z zelo visokim pragom O angleškim mastifih mi je pripovedoval predsednik države, saj ima z njimi veliko izkušenj. vzdraženja. Njegovo telo je široko in dolgo, z globokimi prsmi in močno razvitimi mišicami. Široki čelni in nosni del lobanje sta zgubana. Uhlja sta velika in ležita ob glavi. Gobec, smrček in uhlja morajo biti črni. Dlaka pa je kratka, rumena ali progasta. Da vse našteto drži, smo se prepričali, ko smo snemali Brodia. Lahko povem še to, da je bil ves čas našega druženja zelo živahen in igriv, seveda, saj je star šele leto dni. Za spomin smo naredili še nekaj fotografij, nato pa s snemanja odšli bogatejši za novo, lepo izkušnjo. Ta obisk si bomo zapomnili za vse življenje. Morda pa sta se nas zapomnila tudi Brodie in predsednik, če ne drugače, pa po kakšni simpatični "trapariji", ki sem jo gospodu Drnovšku nehote povedala na sprehodu z Brodiem. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Trst 19.6., Lenti 5.7., Madžarske toplice od 19.7. do 22.7. Peljašac od 26.9 do 2.10. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.; Šenčur: 251-18-87 HOKO - prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57 Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda ali sobota, Celovec prvi torek v mesecu. Ostali prevozi (tudi Gardaland) po dogovoru. GSM: 041/734-140. 0 Prešernovo gledališče ° Kranj 15. junij ob 20.00: R. Becker: JAMSKI ČLOVEK, (Gledališče Gustav), za IZVEN. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure. Glavni trg 6, 4000 Kranj HOTEL DIANA - RADENSKA Murska Sobota tel.: 02 5141 200, 02 5141 240 fax: 02 5321 097 UGODNI - UGODNI POČITNIŠKI PAKETI v hotelu Diana. 5 dni že od 35.500,00 po osebi (vključuje 5 x polpenzion, 3 x celodnevno kopanje po izbiri v Termah 3000, v Banovcih ali v Radencih, neomejeno kopanje v hotelskem bazenu, 1 x savna) ter 7 dni že od 49.500,00 SIT po osebi. Posebne ugodnosti za otroke. Veseli bomo vašega klica! Modna konfekcija KROJ Škofja Loka, prodajalna Kidričeva c.81, Škofja Loka V tednu od 16. do 21. junija vabi na ugoden nakup modelov iz kolekcije pomlad poletje 2003 z 20 % popustom. Hkrati vabijo k nakupu modelov iz opuščenih programov po cenah od 3.000 do 20.000 SIT. GLASOV KAŽIPOT Prireditve 95 let PGD Blejska Dobrava Blejska Dobrava - Prostovoljno gasilsko društvo Blejska Dobrava vtern letu praznuje 95-letnico obstoja društva. Praznovali bodo jutri, v soboto, 14. junija, ki bo že ob 14. uri 4. srečanje gasilskih veteranov Gorenjske v tekmovanju s staro ročno brizgalno iz leta 1905. Ob 16.30 uri bo skozi Blejsko Dobravo potekala gasilska parada, po prihode le-te na prireditveni prostor za gasilskim domom, pa bo slavnostni prevzem nove motorne brizgalne. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja bo ob 17. uri velika vrtna veselica z ansamblom Gregorji. Srečanje citrarjev Ermanovec - Planinsko društvo Sovodenj v sodelovanju z Gorenjskim glasom, Radiom Odmev in Sora organizira pri koči na Erma-novcu tradicionalno srečanje citrarjev. Srečanje bo v nedeljo, 15. junija, ob 14. uri. Nastopili bodo citrarji, igral bo ansambel Matjaža Kokalja, pripravili pa bodo tudi bogat srečelov. 48. veslaška regata Bled - V Veliki Zaki na Bledu bo danes, jutri in v nedeljo potekala 48. mednarodna veslaška regata. V času regate bo zapora Zupančičeve ceste, in sicer v soboto od 8. do 17. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure. Zaradi prireditve ta vikend ne bo možno kopanje v Mali Zaki. Vsi obiskovali, ki si želite kopanja ste vabljeno v Grajsko kopališče, ki bo uradno odprto od jutri dalje, vsak dan od 8. do 19. ure. 105 let PGD Šenčur Šenčur - Prostovoljno gasilsko društvo Šenčur prireja ob svoji 105-letnici društva slavnostno razvitje prapora s kulturnim programom in vrtno veselico z ansamblom Muska zaka' pa ne - za staro in mlado, ki bo jutri, v soboto, 14. junija, z začetkom ob 18. uri pred gasilskim domom v Šenčurju. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v petek, 13. junija, bo ob 12. uri dvig Modre zastave in kratek ogled kopališča ob otvoritvi nove kopalne sezone, ki bo jutri, v soboto, 14. junija. Jutri, v soboto bo potekala promocijska vožnja z avtovlakom in predstavitev krožne kolesarske poti Julijske Alpe. Odhod bo ob 11.30 uri iz Železniške postaje Bohinjska Bistrica. V cerkvi na Blejskem otoku bo ob 19. uri letni koncert ženskega pevskega zbora Pletna. Brezplačen prevoz na otok bo zagotovljen s postajališča Mlino pol ure pred začetkom koncerta. Večer narodno zabavne glasbe pa se bo ob 21. uri začel v dvorani Kazina. Blejski plesni studio se bo predstavil v nedeljo, 15. junija, v Festivalni dvorani, in sicer ob 17. uri bodo nastopili najmlajši in pionirji in ob 19. uri mladinci ter člani. Maša za družine Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi na Sv. Jošt nad Kranjem, kjer bo v nedeljo, 15. junija, maša za družine kranjske dekanije. Skupaj boste praznovali očetovski dan, ki ga praznujejo na ta dan po Evropi in v ZDA. Mašo bo daroval pater Lojze Markelj. Lions klub Bled Golf praznuje Kranjska Gora - Lions klub Bled Golf praznuje 1. obletnico svojega delovanja. Dogodek so si zamislili kot zabavo v angleškem stilu, priredili pa jo bodo v nedeljo, 15. junija, ob 12. uri v Kranjski Gori ob Porentovem domu. 6. festival gorenjskih komedijantov Dob - JS RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Domžale, območna izpostava Radovljica in Kulturno društvo Jožef Virk vabijo NOVO V KRANJU: AMSAT sistem za preventivno diagnostiko V^Jr Sistem AMSAT je namenjen zgodnjemu odkrivanju bolezenskih sprememb v organizmu. Deluje na osnovi merjenja električne prevodnosti biološko aktivnih predelov telesa k, prenašajo informacije o stanju organov in organskih sistemov. Postopek merjenja traja le nekaj minut. Preko šestih elektrod teče testn, signal, k, deluje na telo in je povsem fiziološki. Grafični prikaz na osnovni računalniške obdelave podatkov s slikami, opisom in odstotki odstopanja od normalne omogoča vpogled v funkcionalno stanje posameznih organov in organskih sistemov. Preiskavo izvaja in interpretira zdravnik - internist. Informacije in naročanje vsak dan od ponedeljka do petka v času od 8. do 9. in od 17. do 18. ure na telefonski številki 041/509 625. Diagnostične in terapevtske storitve Zasavska c. 27, 4000 Kranj na 6. festival gorenjskih komedijantov - medobmočno srečanje gledaliških skupin Gorenjske. Festival bo potekal od 13. in 15. junija v letnem gledališču Dob. Nastopili bodo: Loški oder Škofja Loka, Farno kulturno društvo Koroška Bela, KD dr. France Prešeren Breznica - Žirovnica - Gledališče Julke Dolžan, Kulturno društvo Groblje in Dramska skupina pri PDG Bohinjska Češnjica. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 5. Etno folk Kranj 2003 Kranj - Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod iz Kranja organizira jutri, v soboto, 14. junija, jubilejno 5. Etno folk Kranj 2003 - srečanje 18 folklornih skupin iz Slovenije in Hrvaške. Modna revija Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za ročna dela vabi jutri, v soboto, 14. junija, ob 17. uri na že tradicionalno modno revijo, pod naslovom Lepo oblečene v zrelih letih, ki bo na vrtu društva, Tomšičeva 4. Na prireditvi se manekenke (maneken) - upokojenke predstavljajo v oblekah kranjskih konfekcijskih podjetij in trgovin. Revija bo potekala ob živi glasbi. Po modni reviji bo tudi družabno srečanje in ples. Srečanje odraslih pevskih zborov Radovljica - Sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Radovljica, Zveza kulturnih društev občin Bled, Bohinj, Radovljica, Glasbena šola Radovljica in Občina Radovljica vabijo na medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo jutri, v soboto, 14. junija, ob 19. uri v avli Graščine v Radovljici. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 13. junija, se bo ob 15. uri začelo tekmovanje v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za XIV. pokal Tržiča in pokal Cockta. Tekmovanje bo potekalo v skakalnem centru Sebenje in se bo nadaljevalo tudi jutri, v soboto, 14. junija. Jutri, ob 11. uri bo v spominskem parku taborišča Mauthauser> spominska slovesnost ob 58-letnici osvoboditve podružnice taborišča na Ljubelju. V nedeljo, 15. junija, bodo ob 13. ure dalje v avto-kampu Podljubelj potekale vaško - kmečke igre štirih dolin in zabava z ansamblom Zarja. Kosci in grabljice Cerklje - Konjeniško društvo Krvavec organizira v sodelovanju s TD Cerklje v nedeljo, 22. junija, z začetkom ob 15. uri v Dvorjah pri Cerkljah Srečanje pod Jenkovo lipo. Pripravili bodo tekmovanje koscev in grabljic, nastop folklorne skupine Penzion Jagodic iz Vo-povelj, prihod krvavške konjenice s podelitvijo priznanj udeležencev krvavške konjenice, ter nastop plesnega para Metke in Nejca. Za zabavo bo skrbel ansambel Ob- vezna smer. Vsi, ki bi se radi preizkusili v tekmovanju koscev in grabljic, se lahko prijavijo po tel.: 25-26-710 in 031/286-162. Pohod krvavške konjenice Grad pri Cerkljah - Konjeniško društvo Krvavec organizira v soboto, 21. junija, s startom ob 9. uri iz Grada dvodnevni, šesti, tradicionalni pohod krvavške konjenice po mejah občine Cerklje. Pot bo več kot 50 konjenikov iz številnih konjeniških društev vodila skozi Cerklje, Zalog, Cerkljansko Dobravo, Viševco, Sidraž, Sv. Lenart, Ambrož pod Krvavcem do planšarije Viženčar na Kriški planini, kamor bodo prispeli v soboto ob 17. uri. Za vse udeležence in goste so pripravili bogat zabavni program. V nedeljo, 22. junija, pa bodo pot nadaljevali ob 10. uri do Sv. Ambroža, nato po Luken-skem grabnu do spodnje postaje žičnice Krvavec, skozi Štefanjo Goro, Adergas, Praprotno polico skozi Vasco in Cerklje s ciljem ob 15. uri pod Jenkovo lipo. Vodenje po Kranju Kranj - Turistično društvo Kranj vabi goste in udeležence 26. EP v vaterpolu na turistični ogled kulturne dediščine starega Kranja in to danes, v petek, 13. junija, ob 10. uri. Ogled traja uro in pol. Vodenje je lahko v angleščini, nemščini in slovenščini. Zbirališče vodenja je v Prešernovem gaju. Dodatne informacije po tel.: 236-30-30. Gasilska veselica v Goricah Gorice - Prostovoljno gasilsko društvo Gorice vabi vse željne zabave in plesa na veliki vrtni veselici, ki bosta jutri, v soboto, 14. junija, z Natalijo Verboten, ob 20. uri, in v nedeljo, 15. junija, z Veselimi Štajerkami, ob 17. uri. Kot se za veselico spodobi se boste lahko pomerili v kegljanju in lovili srečo na srečelovu. Prireditev bo v vsakem vremenu (pod šotorom). Loka skiro 2003 Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Škofja Loka prirejata danes, v petek, 13. junija, ob 16. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki tradicionalno prireditev Loka skiro 2003, za učence in učitelje osnovnih šol občine Škofja Loka. Prireditev je posvečena praznovanju občinskega praznika in zaključku šolskega leta. Srečanje upokojencev Slovenije Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija na letališču Aerokluba Mdrska Sobota - v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod izrednih avtobusov bo ob 6. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 15. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija v Murski Soboti, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 6. uri. Po svečani otvoritvi bo sledil kulturni program, za njim pa še zabavni. Prijave sprejemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 8. do 12. ure, do vključno 20. junija. , Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi članice in člane društva na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 26. junija, z začetkom ob 10.30 uri na letališču Aerokluba v Rakičanu pri Murski Soboti. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz običajnih mest po vaseh z začetkom na Miljah. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, do vključno 23. junija, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure. Srečanje delovnih invalidov Cerklje - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira srečanje delovnih invalidov s pobratenim Društvom invalidov Maribor, ki bo v soboto, 28. junija, ob 10. uri v športni dvorani v Cerkljah. Prijave z vplačilom se že sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 15. do 17. ure ali neposredno pri poverjenikih na terenu. Za člane, ki nimajo lastnega prevoza, bo le-ta organiziran z avtobusom, in sicer ob 9. uri bo odhod izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo do četrtka, 19. junija. Na pohod z Dl Šk. Loka Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka - sekcija za pohodni-štvo organizira pohod, in sicer: Dobje - Gorenje Brdo - Srednja vas - Žabja vas - poljane. Pohodniki se dobite v četrtek, 19. junija, na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 8. uri. Lahke hoje je približno 3 ure. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 17. junija, kolesarski izlet v smeri Kranj - Strahinj - Duplje -Retnje - Kovor - Hudo - Brezje nad Tržičem - Begunje - Podvin - Pod-brezje - Kranj (zaradi gradnje nove deteljice na Podtaboru, bo smer izleta malce drugačna, kot je v letnem programu kolesarskih izletov). Proga je težka in kdor nima dobre kondicije, mu izleta ne priporočajo. Odhod bo ob 8. uri izpred stavbe društva na Tomšičevi 4. Zaradi zahtevnosti proge imejte s seboj tudi čelade. Če bo vreme slabo, bo izlet naslednji torek. Po Prežihovi poti Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija vabi na izlet Po Prežihovi poti - Ravne na Koroškem. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 19. junija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva. Ferate v Italiji Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od sobote, 21. junija, do srede, 25. junija, ferate ob jezeru Como v Italiji. Odhod z minibusom bo v soboto, 21. junija, ob 2. uri izpred hotela Creina. Za prijave pokličite Nika Ugrico po tel.: 041 /734 049 ali pa pridite ob sredah od 17. do 18. ure v pisarno društva v Poslovnem centru, Planina 3, Kranj. Prijavite se lahko do srede, 18. junija, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Na kopanje v Izolo Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Izolo v soboto, 21. junija, odhod bo ob 7. uri izpred knjižnice v Šolski ulici. Prijave z predplačili sprejemajo v pisarni društva. Od Rogle do Ribniške koče Šenčur - Pohodniška sekcija vabi člane v sredo, 18. junija, na planinski pohod od Rogle do Ribniške koče. Skupne hoje bo 3 do 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz avtobusne postaje pred Pošto v Šenčurju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, do vključno 16. junija, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure. V primeru slabega vremena pohod odpade. Dodatne informacije po tel.: 25-31-591. Rodio Triglov ® Prvi glo/ Gorenj/ke^ Prvi glo/ek Gorcnj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si Turistični izlet po Italiji Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Italiji (Oglej - Gradež -otok, Barbana), ki bo v torek, 24. junija. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 20. junija, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. V Belo krajino Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se popeljete z njimi skozi Suho krajino v Belo krajino, in sicer v sredo, 18. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo do zasedbe avtobusa. DU Naklo vabi Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v juniju na pohod, in sicer 21. junija bo smer pohoda Dovje - Dovška Baba. Odhod bo ob 8. uri iz Podbrezij - gostišče Grmač. Prijave že zbirajo. Na Preval Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na planino Preval (1309 m) pod Begunjščico. Izlet bo organiziran v sredo, 18. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri od Sv. Duha s postanki na vseh postajališčih do Kranja. Hoje bo za dobre 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemamo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu. V območje Velebita Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od 21. do 25. junija zanimiv izlet v območje Srednjega Velebita, z vzponom na najvišji vrh Šatorino. Odhod izpred hotela Creina bo v soboto, 21. junija, ob 6. uri. Dodatne informacije in prijave z vplačili: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Rok za prijave: do zasedbe mest v avtobusu (30 sedežev) oziroma do srede, 18. junija. Sestanek udeležencev bo v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri v prostorih Rekreacijskega centra Vogu v Spodnji Besnici. Ocenjevanje urejenosti mesta Škofja Loka - Škofja Loka je že zaživela v pisanih cvetličnih barvah, zato Skupina za lepšo Loko obvešča, da je ocenjevalna komisija z 12. junijem začela s prvim ocenjevanjem urejenosti mesta, ki bo potekalo vse do konca junija. Vabijo vas, da opozorite na lepo urejene in ocvetličene stanovanjske hiše, bloke oziroma stolpnice, stavbe v starem mestnem jedru, kmetije, stanovanjske hiše z obrtno dejavnostjo ali podjetja in da to sporočite Skupini za lepšo Loko po tel.: 04/511-23-90. Predavanja Zdravilne energije dreves Trata - Društvo Narava Škofja Loka organizira danes, v petek, ob 18. uri v gasilskem domu na Trati predavanje z naslovom Zdravilne energije dreves. O drevesih kot pomembnem delu človekove dediščine, ki so simbol moči, modrosti, plodnosti in življenja samega, bo predavala ga. Marinka Lampreht iz Slovenj Gradca. Nadaljevanje na strani 22 Gama mm naiholi šoortna frekvenca PETEK, 13. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Libeliče 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Večer z Natašo in Juretom 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Danes radio Triglav praznuje god frekvence - oglašanje 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Ribno: predstavitev turističnega društva 9.00 Aktualno Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno: Ribno - predstavitev podružnične osnovne šole 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.30 Aktualno: KS Ribno 11,40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Radio danes 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Gasilci Ribno 13.00 Aktualno: Dr. Petek: transfuziologija in krvodajalstvo -gostja Zoja Zalokar 13.40 Oglasi 13.50 Ribno - gledališče 14.00 Veterinar na obisku - dr. Zlata Čop, Kaj je treba vedeti, preden mačko odpeljemo k veterinarju 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi" 15.00 Aktualno: Relax 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah in vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 16.55 Pregled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.10 Aktualno 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bffed 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, Obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.00 Aktualno: Dr. Petek (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje, dober dan 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.3.0 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova-Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja Mladost - Obnova doma upokojencev Idrija 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program SOBOTA, 14. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.2#BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Happve-ve novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek ME-TROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Triglavski zeleni kotiček 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 9.45 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Podarim - dobim 13.00 Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Druga stran 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica -Palčiča 19.40 Oglasi 19.45 Oddaja o alternativni glasbi: Glasbena gverila 20.00 Popevka tedna 20.40 Oglasi 21.00 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Študentska napetost 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski-dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 RGL na ogledih 12.00 BBC novice RGL še kar na ogledih 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na.R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2. - 4. Vodnik po sv. pismu 3.Jezus živi Ponovitev: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne 19.00 Coca cola airplav charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program NEDELJA, 15. JUNIJA 2P03 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12*30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14 50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek' 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program RGORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.05 Nasvet o zdravem prehranjevanju - Vasiljka Kokalj, ponovitev 6.20 Današnja pravljica - Zlata ptica 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan, porodnišnica, radio danes 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi 10.00 Motorci 10.15 Obvestila 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Oglasi 12.45 Z lliriko na počitnice /15 minut v živo/ 13.00 Aktualno: Skriti glasbeni gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila, Aktualno 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Srečanje tamburašev -gost Primož Junež 15.25 Radio prihodnjih teden 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Voščila, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.01 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 21.40 Oglasi 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Oglasi 23.30 Večerni glasbeni program do 24.00 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska proda- ja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utnp 15.30 Radio Kričač 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljski pogovor 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne -ob startu dirke RAAM 19.00 Živimo lepo - portret 20.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 16. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Podjetniški forum mladih - razvoj in uporaba intuitivnih sposobnosti gostja Darja Kovačič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Ameriška kiropraktika - Peter Gregor 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom, ko bom velik - socialni delavec 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Jože Lavrinec: voda - nuja z vprašajem 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Nasveti iz Heliosa 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v pnhodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbeni večer 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 18.57 Tedenska črna kronika, ponovitev (ansambel Mira Klinca) 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja: ansambel Slovenski zvoki 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14*.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistična oddaja Av-tofokus. Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Nočni glasbeni program TOREK, 17. JUNIJA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Predstavitev območne obrtne zbornice Kranj 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.55 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Veterinarski nasveti 17.00 Novice 1710 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Hacunalniske novice 18.40 Pred kongresom tajnic v Portorožu 18.50 EPP 19 00 oŠ J9-05 gubljeni, najdeni predmeti 20.00 Večerni program - z Arturjem skozi igre življenja - tema: Art veselica - Gal Gjurin m prijatelji 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz m 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert,Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: drug z drugim - oddaja za invalide (gost predsednik zveze slepih in slabovidnih Branko But) 11.40 Oglasi 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12 25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13 40 Oglasi 14.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 14.15 Voščila, obvestila 14 30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Big Bang Jesenice 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 1615 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16 40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Večer z Bracom Korenom 1815 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika 19-15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta tedne na Radiu Triglav 23.15 Računalniške novice 23.30 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 5.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Petek, 13. junija 2003 GLASOV KAŽIPOT ■» ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Seialec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Naklo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Gorenjske lekarne 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Praznik KS Planina, Huje, Bratov smuk 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z ... Mirkom 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.20 Al- SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 IV. mreža NATOFON: gost državni sekretar Žbogar 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.30 Merkurjeve nagrade 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88 9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici, vreme, ceste 6.40 Oglasi 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja: Vasiljka Kokalj: Svojemu telesu posvetimo vsaj 30 minut na dan 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.20 Aktualno - Jutranja uganka - kontaktna 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 gea 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.50 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Škofja Loka 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in oddaja 9.40 Oglasi 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Gibljive slike 14.15 Voščila, obvestila 14.40 Oglasi 14.50 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.40 Včeraj, danes, jutri 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni večer z Dragom Arijanijem 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne - Premije za govedorejce 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Nočni glasbeni program rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva -6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki -Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutn na RO? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema - Ob prazniku Občine Idrija - pogovor z županom 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spomninov 20.00 Nočni glasbeni program 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 1.2.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novic„e, osmrtnice 11.10 Potujmo z agencijo Relax 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program Koncert Musice Viva Kranj - Mešani pevski zbor Mušica viva Kranj - Primskovo vabi na koncert, ki bo v Domu krajanov Primskovo danes, v petek, 13. junija, ob 20. uri. Gostja večera bo flavtistka Katja Stare. Zborovski koncert Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej Kranj z ansamblom kljunastih flavt Prima vista vas vabita na zborovski koncert, ki bo v nedeljo, 15. junija, ob 20. uri v Gimnaziji Kranj. V prvem delu bo zbor predstavil zborovske skladbe različnih obdobij, drugi del koncerta pa je posvečen obdobju renesanse. Stare ljudske pesmih Visoko - Vabljeni ste v nedeljo, 15. junija, ob 19. uri v cerkev sv. Vida na Visokem, kjer vam bo stare slovenske ljudske pesmi predstavila Vida Frajham Šušteršič iz Šenčurja. Koncert v Kamniku Kamnik - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Kamnik in območna izpostava Slovenj Gradec ter bavarsko slovensko društvo vabijo na koncert mešanega pevskega zbora Kantatenchor Munchen in ansambla trobil St. Johanness Munchen, ki bo v cerkvi frančiškanskega samostana v Kamniku, in sicer danes, v petek, 13. junija, ob 19. uri (petje pri maši) in ob 20. uri (koncert). Blejski odmev Bohinj, Bled - Mešani pevski zbor Blejski odmev bo v nedeljo, 15. junija, ob 10. uri v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju in ob 19. uri v cerkvi sv. Martina na Bledu prepeval Franziskusmesse J.B. Hilberja. Med mašo bo zbor izvajal še dela Bacha, Handla in Brittna, po maši pa bodo pevci zapeli nekaj črnskih duhovnih in slovenskih narodnih pesmi. Zrno za zrno... pogača Breznica - Mešana pevska skupina dr. France Prešeren Žirovnica in otroška folklorna skupina Breznica prirejata koncert Zrno na zrno ... pogača, ki bo jutri, v soboto, 14. junija, ob 20. uri v dvorani na Breznici. Letni koncert Škofja Loka - Pevski zbor Lub-nik iz Škofje Loke vabi danes, v petek, 13. junija, ob 20. uri na letni koncert v Kristalno dvorano na Mestnem trgu v Škofji Loki. V goste so povabili Mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike. Obetajo vam zelo pester večer, saj so za vas pripravili tudi nekaj makedonskih, dalmatinskih in narodno zabavnih melodij. Vstopnice dobite pri pevcih in uro pred koncertom v Kristalni dvorani. Radovljica - Ženski pevski zbor Lipa Radovljica pod vodstvom Elizabete Demšar Zupan, z gosti moškim pevskim zborom Triglav Lesce, vabi na letni koncert, ki bo danes, v petek, 13. junija, ob 20. uri v radovljiški Graščini. Od pesmi do pesmi,... Bled - Ženski pevski zbor Pletna z zborovodjo Elizabeto Demšar Zupan prireja letni koncert z naslovom Od pesmi jdo pesmi, od srca do srca z gosti Moškim pevskim zborom Triglav Lesce, ki se bo jutri, v soboto, 14. junija, ob 19. uri začel na blejskem otoku. Narava , Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij na temo Narava - avtorja Petra Cvenklja in predvajanje diapozitivov, s katerimi vas bo Manca Juvan popeljala po Afganistanu in Pakistanu. Odprtje bo v hotelu Astoria v sredo, 18. junija, ob 19.30 uri. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 6. avgusta. Gorenjska v vojni za samostojno Slovenijo Šenčur - Občina Šenčur in Gorenjski muzej Kranj vabita na ogled razstave z naslovom Gorenjska v vojni za samostojno Slovenijo. Otvoritev razstave, s kratkim kulturnim programom, bo v torek, 17. junija, ob 19. uri v Muzeju občine Šenčur. Razstava bo odprta do 27. julija, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Slike Franceta Slane Kranj - V torek, 17. junija, ob 13. uri bo v Galeriji MOK otvoritev razstave akademskega slikarja Franceta Slane. Vsako oko ima svojega slikarja Kranjska Gora - TD Gozd Martuljek in TD Kranjska Gora vabita v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v gasilski dom v Kranjski Gori na otvoritev razstave z diaprojekcijo Vsako oko ima svojega slikarja. Program bo s svojimi pesmimi popestrila pevka Branka Božič. Razstava bo odprta do 17. julija. Ortenburžani Ljubljana - Narodna in univerzitetna knjižnica in Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica vabita na ogled tretje razstave iz cikla Ortenburžani, ki jo bodo odprli v četrtek, 19. junija, ob 12. uri v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani na Turjaški 1. Floristična razstava Strahinj - Na šolskem posestvu Srednje biotehniške šole Kranj v Strahinju bo jutri, v soboto, 14. junija, od 17.30 do 20. ure floristična razstava. Na razstavi bodo predstavljeni izdelki zaključnega izpita cvetličarjev. Tako bo razstava zajemala poročno floristiko, žalno floristiko, adventne aranžmaje, šopke, namizne aranžmaje. S temi izdelki bodo dijaki potrdili svoje cvetličarsko znanje. Razstavlja Jure Smolej Tržič - V domu Petra Uzarja v Tržiču razstavlja stare tržiške razglednice iz 20. stoletja Jure Smolej. Razstavo si lahko ogledate do 29. junija. Naravna in kulturna dediščina Jesenice - V Domu upokojencev na Jesenicah je na ogled razstava fotografij naravne in kulturne dediščine na 200 razglednicah, postavljenih v reliefu Slovenske planinske poti, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh. Plastika Braneta Žuniča Železniki - V galeriji Muzeja Železniki je do 27. junija na ogled razstava plastike Braneta Žuniča. Dela Vide Soklič Bitnje - Slikarka Vida Soklič razstavlja svoja likovna dela v več različnih tehnikah, in sicer do konca avgusta v piceriji Baron v Spodnjih Bitnjah. Slike Anke Marzidovšek Kranj - Slikarka Anka Marzidovšek razstavlja v restavraciji Sonček na Planini v Kranju, in sicer svoja dela v olje tehniki do konca avgusta. Razstava akvarelov Tržič - Na Deteljici pri Tržiču razstavlja akvarele Rozi Žnidaršič. V kava baru Roma bodo na ogled od konca avgusta. Toplina srca in lesa Tržič - Turistično društvo Tržič vabi na ogled razstave Toplina srca in lesa, avtorja Jerneja Kosmača, v Rotundi Abanke v Tržiču. Ogledate pa si jo lahko do 19. junija, od ponedeljka dp petka, od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure. Začaran krog življenja Tržič - Galerija Atrij Občine Tržič vabi na ogled razstave Začaran krog življenja, avtorja Hermana Ladja. Razstava bo na ogled do 19. junija, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Celjski grofje Studenec pri Domžalah - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi na gostovanje SLG Celje s predstavo Celjski grofje v nedeljo, 15. junija, ob 21. uri v pokritem Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic poteka na običajnih mestih. KINO Petek. 13. junija_ CENTER amer. kom. FRKA V BAJTI ob 18. in 22. uri, amer. kom. BES POD KONTROLO ob 20. uri; STORŽIČ nem. drama NIKJER V AFRIKI ob 18.30 uri, amer. znan. fant. srhlj. LOVEC NA SANJE ob 21. uri; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA biograf, drama FRIDA ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA rom. kom. KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH ob 18.30 uri, znan. fant. trii. MATRICA RELO-ADET ob 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE akc. trii. RE-KROT ob 18. uri, rom. drama FRIDA ob 20. uri. Sobota. 14. junija_ CENTER amer. kom. FRKA V BAJTI ob. 17. ki 19. uri, amer. kom. BES POD KONTROLO ob 21. uri; STORŽIČ amer. znan. fant. srtilj. LOVEC NA SANJE ob 17. in 22. uri, nem. drama NIKJER V AFRIKI ob 19.30 uri; RADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA biograf, drama FRIDA ob 18. uri, akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA znan. fant. trii. MATRICA RELOADET ob 18.30 uri, biograf, drama FRIDA ob 21. uri; DOVJE - MOJSTRANA amer. film ROB SCHNIDER JE VROČA BEJBA ob 20. uri; ŽIRI amer. rom. kom. KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH ob 20.30 uri; ŽELEZAR JESENICE rom. drama FRIDA ob 18. uri, akcij. trii. REKRUT ob 20. uri. Nedelja, 15. junija_ CENTER amer. kom. FRKA V BAJTI ob 17. in 21. uri, amer. kom. BES POD KONTROLO ob 19. uri; STORŽIČ amer. znan. fant. srhlj. LOVEC NA SANJE ob 17. in 22. uri, nem. drama NIKJER V AFRIKI ob 19.30 uri; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA akcij. trii. SONČEVE SOLZE ob 18. uri, biograf, drama FRIDA ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA rom. kom. KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH ob 18. uri, znan. fant. trii. MATRICA RELOADET ob 20. uri; ŽIRI amer. rom. kom. KAKO SE ZNEBITI FANTA V 10 DNEH ob 20,30 uri; ŽELEZAR JESENICE akcij. trii. REKRUT ob 18. uri, rom. drama FRIDA ob 20. uri. Ponedeljek, 16. iuniia_ CENTER amer. kom. FRKA V BAJTI ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. znan. fant. srhlj. LOVEC NA SANJE ob 18.30 uri, nem. drama NIKJER V AFRIKI ob 21. uri. Torek, 17. iuniia______ CENTER amer. kom. FRKA V BAJTI ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. znan. fant. srhlj' LOVEC NA SANJE ob 18.30 in 21. uri. Sreda, 18. junija_ CENTER amer. kom. FRKA V BAJTI ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ Danes zaprto! Četrtek, 19. iuniia _ Nismo prejeli sporeda! SREDA, 18. JUNIJA 2003 ČETRTEK, 19. JUNIJA 2003 MALI OGLASI 820-^42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 GARAŽE OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 16.30 ure. APARTMA -PRIKOLICE OTOK PAG - METAJNA: oddamo APART-MAJE za 2,3 in 4 osebe ter manjši studio, primeren za mlad par. Inf. g 00-385-51-26-77-13 ali 00-385-53-66-71-57 5512 OTOK PAG - Zuboviči, oddam SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. g 00-385-53-66- 40-49_7279 Hrvaška ČERVAR - PORAT ODDAM APARTMA od junija do septembra. g 031/375-299 7301 Na Krku oddam opremljene APARTMAJE, g 2511 -808 ali 041 /390-422 7336 Oddam APARTMA, otok Pag Novalja - Ga-jac v mesecu juliju, g 00 385 91 /548-00- 25 7570 V VRSARJU oddam HIŠO - večji družini, 4 SOBE, v času junij-julij. g 040/24-40-21 7574 Na otoku Krku oddam apartma od 25.8. do 31.08., ugodno v septembru. g 040/756-303 7637 Otok Šolta pri Splitu, apartmaji v hiši, odlična lokacija, ugodno oddam. g 041/596-015 7689 Poceni prodam SILOREZNICO 900 SE-PLE. g 514-12-66 7690 Do septembra ugodno oddam apartma za štiri in apartma za šest oseb v Peroju pri Puli. g 031/512-421 7693 Na Dugem otoku - Soline ugodno oddamo novo zgrajen apartma 80 m od morja. g 00 385 98/171-39-14 7597 Na Rabu - Kampor oddamo 3 sobni apartma ali posamezno z veliko teraso in vrtom, g 00 385 51/776-330 77ie Križarjenje po Jadranu v začetku avgusta, polni penzion. g 041/749-012 7718 BOHINJSKA BISTRICA; 36.85 m2, prodamo leta 2000 izdelan apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 VIKENDI PODČETRTEK - Hrastje: Parcela 1400 m2, tri etaže po 35 m2, starost 17 let, vinska klet, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka. Cena: 6.200.000,00 sit ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 VIKEND pri Podčetrtku (10 km) z vso opremo in priključki. Prevzem jeseni, samo 6,5 mio SIT. g 531-23-17 zvečer APARATI STROJI Prodam trifazne ELEKTRO MOTORJE različnih moči in kable različnih prerezov. g 070/220-701 757) NAKLADAČ čelni z vpetjem za traktor Ze-tor, kot nov, prodam. g 041/849-573 Prodam prevozni hladilni BAZEN za mleko 300 1.0 031/658-077 * 7597 _a_ Prodam SILOREZNICO, MOLZNI STROJ. KOSILNICO širine 127 cm in balirano slamo, g 57-40-128 7612 Prodam OSOVINO za cirkular, kolesa za vozičke raznih dimenzij, trofazni elektro mo-tor1.1 KW. g 513-71-41_7628_ Prodam NAKLADALKO SIP, 17 m3. g 070/885 151 Prodam PEČ za centralno kurjavo z bojler-jem in cisterno. g 23-11-791 Prodam manjšo PRIKOLICO z dvigalom, za prevoz lesa. g 041 /723-268 7656 Prodam 500 I HLADILNIK za mleko (stabilni), g 250-14-64 7659 Prodam SILOREZNICO EPLE 940 z dvižnim koritomin motorjem. g 250-14-64 7660 Prodam hladilni BAZEN Nieros, 5001, stabilen, g 041/378-937_7669 Prodam ETAŽNO CENTRALNO, 1000 I PVC cisterno in 4 radiatorje, g 041/736- 880 7680 Pralni stroj Gorenje, brezhiben, 5 kg, pro-dam. g 041 /878-494 7687 PUHALNIK za seno in žiro ter vrtavkasti zgrabljalnik, prodam, g 041/608-563 7688 Prodam stabilen 5001 BAZEN za mleko in 2 čb TELIČKA, g 259-15-15_7696 Kupim PAJEK AG FAHR, 4 vretenski, 45 A, neuporaben, za rezervne dele. g 5721-259_ms Prodam HAUBLITZ SIP 220, PUHALNIK Tajfun, kombi - niran cirkular UM 7, TROSI-LEC UMETNEGA GNOJA, BRZOPARILNIK* 200 I. g 041/641-142 7720 Prodam SAMONAKLADALKO SIP 15m3, BCS in rotacijsko kosilnico SIP 135 cm ter tračne grablje SIP. g 040/661-859 7732 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO in OMARO ter kupim 100 I ZAMRZOVALNO OMARO v okvari, g 041 /597-933 7733 PUHALNIK za seno, s cevmi in motorjem ter kosilnico BCS, Prodam, g 514-11-14 Kranj - Sorlijeva, kupim GARAŽO v pritličju, g 031/486-557 7606 RADOVLJICA: Cankarjeva, oddamo 3 garažne bokse za 1 leto z možnostjo podaljšanja, leto izgr. 1971. Cena: 9.600,00 sit/mesec. Možen tudi odkup, cena: 1.300.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 GLASBILA Trgovina MV Musicland d.o.o., Vodopiv-čeva 7 Kranj nudi v mesecu juniju 10% popusta na vse kitarske ojačevalce in 5 % popusta na vse električne kitare. Popust velja ob plačilu z gotovino, g 04/23-61-991 GR. MATERIAL OKNA, lesena, plastična, VRATA, ugodno prodam in KUPIM HLODOVINO, g 040/354-108, 5124-223 6137 Prodam 20 let stare BETONSKE STREŠNIKE rajgelj, dimenzije 330 x 420. g 041/523-760 7575 Prodam 22 ŠPIROVCEV in 8 LEG za ostrešje, g 25-61-906 7533 Prodam 29 m2 OBLOGE lužen hrast, dim. 2500x120x10 in rabljen zidak, g 25-22-086 7620 Prodam smrekove DESKE colarice. Šmartno 23 7626 SEKULAR, domače izdelave, železni predpražnik, vhodna vrata, zelo po ceni prodam, g 23-31-199 7057 Prodam suhe SMREKOVE DESKE 20 mm in HRUŠKOVE DESKE 35 mm. g 041/965-112 7668 Zelo poceni prodam še kvalitetno, rabljeno, cementno, strešno OPEKO - folc. g 041/202-510 7747 Prodam ALU PLOČEVINO 0.8 x 1000 (v roli), ca. 50 kg. g 2331-487_7757 Prodam 6 m3 DESK COLARIC. g 041/641-663 7767 Ugodno prodam kovinsko MONTAŽNO GARAŽO, staro 4 leta. g 041 /749-641 7773 HIŠE NAJAMEMO Vzamem v najem starejšo HIŠO, Kranj okolica, g 051/212-855 7749 HIŠE PRODAMO LESCE center mirna lokacija prodamo hišo v izmeri 150m2, garaža leto gradnje 1950. Hiša stoji na zemljišču 800m2 možna, še ena lokacija za manjšo hišo. Cena 29 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Ribno prodamo 100 let staro hišo renovirano v letu 1975 v izmeri 200m2 možnost izdelati nadaljnjih 150m2, CK, 1580m2 vrta cena 25.5 mil sit. Hiša je takoj vseljiva. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodru-žinsko hišo 1.1975 v izmeri 300m2, lepa mirna lokaciji. Gena 47mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 574 5 4 44 Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo staro 100 primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Zgornji Otok prodamo hišo I 1980 z gosp. poslopjem 200m2 + cca 2000m2 vrta, cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED okolica prodamo dve nedokončani stanovanjski hiši v dvojčku 170m2 + klet. Odlična lega. Možnost dokončanja na ključ. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44. Lesce prodamo novejšo (I 1996) dvosta-novanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil. sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._ VISOKO, Luže -1/2 dvostanovanjske hiše v I.nad.(3 ss), 85 m2, obnovljena, delno opremljena, pripadajoča pare. 413 m2, I.i. cca 1985, cca 19,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si_ MEDVODE - stan. hiša v sklopu dvojčka, možno dvostanovanjska, 116 m2 in klet 127 m2, pare. 214 m2, I.i. 1975, cca 35 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si _ ŠKOFJA LOKA - meščanska hiša, delno obnovljena, 98 m2, pare. 416 m2, I.i. cca 1800 cca 19 mio. Mike &Co. d.o.o., Ble-iweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PODBREZJE - 2 stan. hiša (2x3 sobno stan.), stan. površine 232,30 m2, pare. 1.373 m2, I.i. 1982, cca 35 mio. Mike & Co. d.o.6., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si .—. i mike-co.si 2026-172 RADOVLJICA: atrijska hiša, 300 m2 stan. površine, parcela 520 m2, podkletena, garaža za stanovanje v mansardi pripravljen poseben vhod, starost 20 let, obnova man-sarde 2001. Cena: 53.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16____ Preddvor stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80m2 primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 39 MIO sit možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, 39MIO sit možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno no-voizgrajeno, znotraj nedokončano stan. hišo 240 m2+k, atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 540 m2, cena 46 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890. ZREČE - Bio masivne, energijsko varčne hiše, prodamo. Možnost kredita Baleta -Satler in drugi d.n.o. Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/428 93 99, gsm: 041 310 635 BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem,na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. BISTRICA PRI TRŽIČU, na cca. 992 m2 prodamo večjo enodružinsko hišo, cca. 108 m2 v etaži, stara 3 leta, v celoti podkletena, bivalno pritličje + mansarda s spalnicami in WC-jem, CK - olje, TEL , vseljiva po dogovoru. CENA: 70.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, na 211 m2 zemljišča, prodamo 1 /2 hiše v dveh etažah + 1 /2 kleti, 138 m2 stavbnega zemljišča, stara 50 let, delno obnovljena, balkon, lastna CK-olje, priključek za KTV+internet, TEL., števec za vodo, skupna garaža cca. 15 m2, možnost poslovnega prostora, vseljiva po dogovoru. CENA: 40mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZGORNJE BITNJE, na cca 400 m2 zemljišča, prodamo visokopritlično hišo, staro 4.leta, v celoti podkletena, bivalno pritličje + neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 46.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZBIUE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno podkle-ten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NEPREMIČNINE AGENT - Kram TEL.: 2365-360,2365-361 a zLfm.______. liiiM KRANJ - STRAZISCE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena, 1. etaža: 3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2>KKŠIo ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, v 1. nad. leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_ _ KRANJ - Planina I; garsonjera, 30 m2, v 7. nad., stara 26 let, lega Z, po sobi parket. CENA: 8,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nad., adaptirana kopalnica, lega J, balkon. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ___ KRANJ - Kokrica; 51 m2, 2 ss, adaptirano pred enim letom, 1. nad., CK na olje, odlična lokacija. CENA: 13,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ___ BLED - Cesta v Megre; 109 m2, lastno 3 ss, v 1. nad. letos obnovljene tristanovanj-ske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo takoj. CENA: 35,1 mio SIT. www.svet-nepremic-nine.si SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljub-' Ijana ; Enota KRANJ. 04/28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina I; 89 m2, 2 + 2 ss, 4. nad., dvigalo, staro 25 let, balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. CENA: 19,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 STRAŽIŠČE; 62 m2, 2 ss, pritličje večsta-novanjskega objekta, na novo (leta 2002) delno adaptirano, klasično ogrevanje. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 n f>XV7£S\ www.loka-sp.si Lb@L!Sialneprefničnine piomfit / neprninifininaml Fa|tar Jane? s p Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547 TRŽIČ - Cankarjeva; 81 m2, 3ss, 1. nad., obnovljeno pred 10 leti, CK na olje, dva balkona, zelo ugodno. CENA: 11,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2 ss, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK-plin, staro 39 let. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2 ss, staro 30 let, 4. nad., nova kuhinja, dobra razporeditev. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000 ITD+ nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj man 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAILMnepremicnine@siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO, ■ ■IVI III l«2 mamamM KRANJ, center - 1 G 28,30 m2 v 1. nad., obnovljeno 95, cena = 8,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS+K 54 m2 v 3.nad., letnik 72, cena =13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 v 6. nad., letnik 70, cena ■ 18,5 mio SIT in 95 m 2, 1. nad. letnik 70, za 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66 KRANJ,' pri avtobusno postaji - 4 SS 87 m2, 13. nad., obnovljeno pred 15 leti, za 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 89,3 m2 v 5.nad., letnik 78, za 19,8 mio SIT.K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7. nad., predelano v 2,5 SS, letnik 86 za 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m.2 v 4. nad., letnik 64 za 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina I - luksuzno 2 SS +2 K 89 m2 v 2.nads., letnik 74 za 20,00 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 202 25 66_ TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., letnik 86 za 16,1 mio SIT, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TUPALIČE - 3 SS 78 m2 v dveh etažah, letnik 2003 in 4 SS 92 m2 v treh etažah, vse po 250.000,00 SIT/m2, letnik 2003, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, letnik 83 za 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ RADOVLJICA - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, stara 50 let, obnovljena, nova okna, nova vrata, cena ■ 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Cena zelo ugodna - 12,3 mio SIT. Informacije na tt 031/782-386 iat BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c., 1 ss s kabinetom, 39 m2, prodam. tt 040/831-251 _ Na Planini I, v mirnem okolišu, nizek blok, prodam 1 ss, predelano v 2 ss, v pritličju, z atrijem, telefon, KTV, toplovod, individualni števec za vodo... Vredno ogleda. tt 040/573-316 6764 Prodam GARSONJERO 26 m2, v celoti prenovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki, v I. nadst., na Jesenicah, cena po dogovoru, tt 041/958-247_7585 ŠKOFJA LOKA - atraktivno opremljeno, 3 sobno stanovanje, novogradnja, 10 let, 90 m2, v mirnem delu starega mestnega jedra, s čudovitim razgledom, prodam. tt 031/530-660 7596 2 sobno STANOVANJE na Deteljici, v Bistrici pri Tržiču, 61 m2, ugodno prodamo, tt 031/782-386 760i RADOVLJICA - v nizkem bloku prodam 2 sobno stanovanje, I. nads. + vrt. tt 031/861-030 7602 Lesce, prodam popolnomo opremljeno garsonjero 24 m2, 4/4, Alpski blok. tt 031/401-501 76ii KRANJ - CENTER, stanovanje v bloku, 68 m2, velik balkon, ČK, vsi priključki, prodam, tt 040/228-404 Prodam Kranj Primskovo 3 sobno STANOVANJE v dvojčku, svoj vhod, klet, mansarda , garaža, 28 mio SIT. tt 031/621- 343 7661 KRANJ stanovanje 58 m2, obnovljeno, velika terasa, v celoti opremljeno, prodam, cena 15 mio SIT, možnost ugodnega kredita (polog 4,5 mio SIT - obrok 98.000 SIT), tt 041/645-582 7702 Prodam 3 ss v Kranju, obnovljeno, iz 1.1963, cena 17.5 mio SIT. tt 031/60-33- 66_7708 Prodam 1 ss, 37 m2, na Jesenicah, tt 2328-363 7729 ŠKOFJA LOKA - enosobno STANOVANJE, 34 m2, 3. nadstr., priključki, klima, cena 10 mio SIT, prodam, tt 23-15-600. 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7737 DRULOVKA - enosobno STANOVANJE, 2. nadstr. v bloku, balkon, ugodno prodam, tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 773a PLANINA III, enoinpolsobno STANOVANJE, 51 m2, 1.nadstr./7, priključki, balkon, ugodno prodam, tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7739 Prodam 2 sobno STANOVANJE v Tržiču, v Ravnah, 45 m2, cena po dogovoru, tt 040/884-116 7752 Na Planini II prodam takoj vseljivo 3 ss, 98 m2, atrijsko STANOVANJE, obnovljeno, sončno, urejeno, tt 041/236-078 7756 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Boris Drole, s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134 6954 Prodamo neragistriran R 4 in klimo za BMW serijo V. tt 031/280-771 7665 Prodam CITROEN VISA, po delih in AVTO ZVOČNIK, tt 2023-515 7695 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH in CELIH VOZIL, tt 04/2041-168, 041/730-939_6496 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA.'tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 6887 Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 031/770-833 7246 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH TER CELIH VOZIL od I. 95 dalj. tt 01/4261-315,041/614-013 7252 Kupim poškodovano vozilo, prepis in odvoz na moje stroške, tt 031/629-504 7298 Kupim R CLIO, TvVINGO, FIAT PUNTO, VW POLO ali podobno vozilo. Sem resen kupec, tt 040/351-356 VOZILA MAZDA 626. 1.8 TE, L. 2000 1. LASTNIK. REDNO SERVISIRAN, KLIMA 4xAIB, ABS. TCS. EL. PAKET. AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 FORD MONDEO 2.0, AiB, KLIMA, ABS,TCS, 1. LASTNIK L.94 / 1.reg.95, AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 FORD ESCORD WAG. 1,6 GHIA, L. 97, 2X AiB, ABS, KLIMA. AVTO MONČIK d.o.o., Britof 162, tel.: 04 281 77 00 SUZUKI BALENO WAG. 4x4 GLX, 2xAiB, KLIMA, 1. lastnik, L.2000, AVTO MOČNIK d.o.o., Britof 162, tel.: 04 281 77 00 ROVER 214i SI L 12/95, KLIMA, SERVO VOLAN, AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00_ ROVER 25 1,4 L.2000, 3V, 2 X AiB, ser-vo volan, el.oprema, Avto Močnik, 04 281 77 00_ ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577__?e_ MARK MOBIL, d.o.o., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA, tt 2353-500 IN 041/668-283______£21 Prodam RENAULT ŠAFRAN RXE 2.2 Si, 1.94. tt 255-66-70,031/345-632 7S82 Prodam SUZUKI MARUTI, L94~ reg.06/04, bele barve, tt 041/784-038 7589 .__ MAZDA 323 F 1.93, vsa oprema, vreden ogleda, 600.000 SIT. tt 041/744-681 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 prlmm.trzic@aiol.nat, http://a9enclJa-primo.8i Prodam R 5 CAMPUS PLUS, 1.92, cena 180 000 SIT. tt 031/516-034 7eoo Prodam R5 FIVE 1.95, 107.000 km, 3 vrata, bele barve, cena 350.000 SIT. tt 070/40-40-59 moa ŠKODA FAVORIT 135 L, 1.91, reg 06/04, cena 85.000 SIT, 111,000 km. tt 031/589-165 76io FORD MONDEO GLX 1.6V, 1.93, metalik, lepo ohranjen, prodam, tt 041/436-323 7621 ŠKODA FAVORIT LX, 1.93, zelo ohranjena, prodam, tt 031/871-746 7630 GOLF II JXD, 1.90, IN JUGO 45 KORAL 1.91, prodam, tt 041/820-119 7531 Prodam GOLF II, 1.88, diesel, bele barve, tt 070/885 151 7634 Prodam CORSO ECO 1.0. 1.98, 12 V, 1. lastnik, rdeče barve, tt 041/662-648 7642 ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL, tt 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.o.o., Kranj 7643 OPEL KADETT 1,4 ILS letnik 90, 5 V, svetlo rdeč, cena 170 000 SIT. tt 031/558-549 Boškan 7653 cilpdom 1 w « • S * m »s. s>- * N1 PRI M1Č N1N S KO ti o? POSLOVANJE 4) 0 1- u- ■ni,rt MM S Prodam MAZDO 323 4B, 1.6, 16V, 1.90. tt 041/711-026 7679 Prodam TAURIA, 1.95, samo 14.500 km, za 50.000 SIT. tt 041 /633-886 7682 R5 FIVE 1.95/6, 1.lastnik, cena 420.000 SIT. tt 041/366-664 7691 HYUNDAIACCENT I.98/9, 50 000 km, prva lastnica, cena 850.000 SIT. tt 25-91-263 Prodam R 5, 1.96, 5 vratni, rdeče barve, registriran za 1 leto. tt 031 /255-452 7706 ŠKODA FABIA 1.4 COMFORT, 1.00, srebrna, vsa oprema razen klime, tt 041/398-574 770/ Prodam KANGOO 1.4, 1.98, 55.000 km, zelo ohranjen, ugodno, tt 51-82-355 7709 Prodam HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS WA-GON, 1.97, prevoženih 160.000 km. bele barve, 1.lastnik, tt 041/971-273 7710 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine. Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560. 041/331-991. Prodajavozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Prodam FIAT BRAVO, 1.2001, 50 000 km, servisna, klima, 1.7 mio SIT. tt 041/819- 642__7714 Prodam GOLF 1.9 D, 1.12/97 tt 041/812-080 7725 Prodam FORD ESCORT 1,8 D, 1.91, reg. do oktobra, tt 041/283-461 7735 ŠKODA FAVORIT, 1,93 in R CLIO, 1.93, prodam, tt 041/344-051 7745 Prodam HYUNDAI LANTRA 1,6, rdeč, 1.4/98, dobro ohranjen, 900 000 SIT, gratis zimske gume, nove. tt 530-66-10 7750 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 Prodam R 5,1.91, metalno sive barve, 3 V, lepo ohranjen, tt 040/521-656 Prodam R 5 CAMPUS PLUS, 1.91, rdeče barve, 5 V, lepo ohranjen, kot nov tt 031/392-742 7754 Prodam CITROEN ZX, 1.91, cena 195 000 SIT, reg. do novembra, tt 041/200-610 Prodam AUDI A 3, 1.96, klima in vsa ostala oprema, odlično ohranjen, garažiran, 68 000 km. tt 041/725-225 Prodam FORD MONDEO karavan 1.8, 1.96, klima, ABS, air bag, cena 1.200.000 SIT. tt 041/667-063 7754 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, 1.93, reg do 3/04. tt 040/568-655 /768 Prodam CITROEN ZX, 1.91, 1.6 AURA, zelene barve, servo volan, cena po dogovoru tt 031/375-736 7770 Prodam VOLVO 460 GL, 1.94, model 95, reg. do 2/03, rdeče barve, 580 000 SIT. ■S 041/774-286 7777 Prodam GOLF III 1,4 bele barve, CZ, lita platišča, na novo reg., 2. lastnica. Cena 630 000 SIT, tt 031/621-825 7778 Prodam HONDO SHUTTLE 1,6 4x4, 1.91, ugodno, tt 041/347-944 /784 ZAPOSLIM Zaposlimo samostojnega PARKETARJA ali samostojnega MONTERJA POHIŠTVA, lahko tudi priučenega. MIŠO BUNIČ s.p., St. Žagarja 44, Kranj W 041/681-510 SPIN ZAVAROVANJA, d.o.o., Išče se sodelavce na področju Gorenjske za posredovanje zavarovalniških storitev. Naziv delovnega mesta: svetovalec osebnih zavarovanj znanim strankam. NADPOVPREŠNO PLAČILO. POGOJI: Polnoletnost, vsaj srednja šola, lasten prevoz, dobrodošla je samoiniciativnost in motiviranost na dolgi rok. Vsa potrebna znanja pridobi posameznik na naših brezplačnih izobraževalnih seminarjih in z delom v praksi. Pismene prošnje na Robi Pi-čulin, Tekstilna ulica 8, 4000 KRANJ Redno zaposlitev nudimo OFFSET TISKARJU za delo na strojih Heidelberg in Ro-land.Peg d.o.o., Zg.Bitnje 34, Žabnica 7102 RONDO TRADE d.o.o. Kidričeva c. 51, 4220 Škofja Loka ODKUP - PRODAJA, PREPISI VOZIL 04/513 88 10, 041/942 912 www.rondo-trade.si Zaposlimo KV MESARJA - KUHARJA tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 7188 Iščemo NATAKARICO in KUHARJA, zaže-Ijene izkušnje, tt 041/75-11-66. Avto-bit.d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica 7243 Zaposlimo VEČJE ŠTEVILO PROIZVODNIH DELAVCEV. Izbor, Koroška c. 53 C (poleg Big banga) med 9. in 13. uro, I.S.S..Savska c. 34, Kranj 7249 Zaposlimo OBLIKOVALCA KOVIN, poudarek je na brušenju kovin. Lahko tudi pripravnik, tt 257-11-68 Markič Milan s.p., Glavna c. 38, Naklo 7289 Iščemo prijetno dekle za strežbo ob vikendih v KAVA BARU. tt 031/764-399, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj 7460 STAVBNEGA KLEPARJA - krovca, zaposli-mo. tt 041/628-292, Spartakd.o.o., Sve-teljeva 4, Šenčur 7431 Zaposlimo MIZARJA ali DELAVCA vajenega mizarskih del. tt 251-55-30, Mizarstvo Sitar Jože s.p., Velesovska 20, Šenčur Simpatično dekle dobi delo v dnevnem baru v času počitnic.Lasten prevoz, tt 040/651-605, Gordan Kržan s.p., Podnart 42 b, Podnart 753, V mizarski delavnici zaposlimo delavca pri površinski obdelavi pohištva (lakiranje, brušenje...(.Delovne izkušnje v stroki zaželje-ne. SMOLEJ d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič tt 595-88-02 ali 041/619-302 V avgustu zaposlimo ŠOFERJA B in C kategorije za nadomeščanje v času dopusta tt 041/718-782, Podobnik Tomaž s.p.. Pod Plevno 3, Škofja Loka 7577 Manjši lokal v Kranju nujno išče prijetno dekle za pomoč v gostinstvu, tt 041 /705-904, Irena Erjavec s.p., St. Žagarja 53 bt Kranj Redno zaposlitev dobijo samostojni POTNIKI za zastopstvo pri T. tt 040/347-931, Branko fortuna s.p., koroška 7, Tržič 7592 Prijazna družina potrebuje pomoč pri vzdrževanju čistoče v stanovanju, tt 23-24-932 Iščemo GRADBENEGA TEHNIKA (končana V. stopnja srednje gradbene šole), s prakso v krovstvu. Za informacije pokličite 041/662-127 - bogdanali pošljite e-mail: sonja.bled a siol.net, Sonja, Bled d.o.o., Jamova 14 Bled 7B38 Zaposlimo dekle za delo v šanku, tt 041/751-220 Bar Zamorček, Leja d.o.o., L. Hrovata 4 c, Kranj 7761 ŽIVALI NASMEH d.0.0., Hrastje 145, Kranj Imate cilje, želje, voljo, pa vam nič ne uspe, ker nimate pravega izhodišča. Če to združimo, nam bo uspelo skupaj Zaposlimo NEPREMIČNINSKEGA POSREDNIKA z ustrezno izobrazbo. Pisne ponudbe sprejemamo na gornji naslov do 30. junija. Zaposlimo dekleta v strežbi v Sirena pub. Miftari Envers.p., Kidričeva 67, Škofja Loka Zaposlimo TRGOVCA za delo v trgovini z avtodeli. tt 510-72-42, Pustavrh Aleš s.p., Ob jezu 8, Gorenja vas 7673 Iščemo mlado, prijetno dekle za delo v strežbi, redno ali honorarno, tt 041/756-367 Jereb Helena s.p Savije 101, Ljubljana Delo nudimo vsem osebam v telefonskem studiu v Kranju. Lahko so tudi mlajši upokojenci ali študenti. Pridružite se prijetni skupini. Dodatne informacije na tt 20-14-820 ali 040/614-575 CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana Bi potrebovale dodaten zaslužek, pa ne veste kje povprašati? Ste komunikativne imate smisel za delo z ljudmi in bogat besedni zaklad? Potem nas pokličite na tt 201-06-85 in se pridružite uspešnemu kolektivu za telefonsko trženje v centru Kranja. Prešernova družba d.d., Opekarska 4a, Ljubljana /71l GANTAR Bratov Praprotnik 10,4202 Naklo Tel./Fax: 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BL™LCEV¥MONROE? AZMAN d.o.o., Lesce objavlja prosto de-ovno mesto VOZNIKA v mednarodnem transportu. Pogoji: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit L. mE kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 6 mesecev^ Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8. dni na naslov: AZMAN, d o o Lesce Tr-zaška 1, 4248 Lesce ' " nu Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO za pripravo polpnpravljenih jedi. tt 04/20-16-600 Gregorc Franc s.p., Golniška c.102. Kranj .Zaposlimo mlajšo sodelavko za računovodsko - administrativna dela, zaželjene izkušnje, resne ponudbe na naslov: Praprot-ni Bojan s.p., MAK. StofjetoSka 20, Kranj ČISTILKO zaposlimo, tt 01/36-27-011, GTR d.o.o., Valburga 7, Smlednik 7730 Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče M/2315400, fax: 04/2315-601 POSfl€DOVflNJ€, ZASTOPflNJe PflODflJfl KOKOSI ZA ZAKOL ALI ZA NADALJNO REJO ODDAM BREZPLAČNO. Oman, Zmi-nec 12 tt 512-78-78 7364 Iščemo dekle za strežbo za počitniško delo. tt 031/322-499 Milan Kastelic s.p., Jaka Platiše 17, Kranj 7755 Iščemo izkušeno ŠIVILJO za honorarno delo. tt 051/304-330 MKM d.o.o.. Poljanska c.1, Ljubljana 7769 Zaposlimo več VODIJ direktne prodaje za trženje ekskluzivnega nemškega izdelka. Smo zelo resni in korektni, isto pričakujemo od naših bodočih sodelavcev, tt 2382-898, 041 /805-037 N & M, Nina Pečnik, trgovina in storitve k.d., Kidričeva 12, Kranj Zaposlimo DELAVCA na področju izdelave manjših plovil. Zaželjena mizarsko in ličar-sko znanje, tt 040/652-572 K-PRODUC-TION, Jože Kokalj s.p., Britof 103, Kranj Zaposlimo PRODAJALKO živilske stroke, z najmanj 1 letno prakso v živilski trgovini, tt 5310-546 ali 070/205-250 Talija Ribno d.o.o.,Izletniška 13, Bled 7783 L.A.C. POHIŠTVO d.o.o., C. Zore Perello godina 2 iz Kopra vabi k sodelovanju ARHITEKTE in POZNAVALCE področja notranje opreme (pohištva). Povezujemo kupca z direktnim italijanskim proizvajalcem, kar narekuje izredno ugodno ceno. Za vse ostale informacije smo vam na razpolago na tt 051 /313-954 ZAPOSLITEV IŠČE Urejeni gospe iščeva delo - nudiva pomoč na domu vsem, ki so pomoči potrebni. Ostalo dogovor. Inf. tt 041/290-656 po 19. uri Iščem kakršnokoli delo na domu - zanesljiva, tt 041/414-226 7517 NASMEH d.0.0,. Hrastje 145, Kranj V redno delovno razmerje sprejmemo AVTOMEHANIKA z željo po razvoju. Pisne ponudbe sprejemajo na gornji naslov do 30. junija. Upokojenka, SŠI grem pogodbeno delat v pisarno, trgovino, lokal, kočo... tt 040/303-405 7525 Glasbenik ali duo išče-ta delo. igranje na ohcetih in zabavah. Zelo ugodno, tt 2521-498 ali 031/595-163 765i 20 letna TRGOVKA Špela išče delo v trgo-vini, na relaciji Bled - Kranj, tt 574-36-91 Iščem delo - igram na obletnicah, porokah s frajtonarico + midi. tt 25-22-152, 031/582-457 /675 PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-Ijem na dom, tt 041/724-144_7417 Prodam ČB BIKCA starega en teden, tt 041/962-860 7572 ZLETE PRINAŠALCE, čistokrvne, rodovniških staršev, možem ogled legla, tt 51-31-865,031/66-24-30 7534 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, tt 57-40-116 7588 Prodam doma vzrejene PIŠČANCE, PURANE in ZAJCE - novozečandce in nitran-ce. tt 040/834-563 ?604 Prodam 4 JAGNJETA in koštruna za rejo ali za zakol, tt 20-45-304 7515 Prodam ČB BOKCA, starega 1 teden. Gorice 11, Golnik 7622 KRAVO simentalko s teličkom ali brez, prodam. Ravne 32, Cerklje, tt 25-21-885 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko Zg. Bitnje 18 tt 23-12-391 7533 BIKA simentalca, 300 kg težkega, prodam, tt 252-12-14 764i Prodam teden starega TELIČKA BIKCA simentalca in ČB ter dvižna garažna VRATA tt 041/342-350 7645 Prodam brejo OVCO in 3 mesečno JAG-NJE. tt 25-91-444 7648 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, tt 256-02-26 7652 BIKCA simentalca, starega do 14 dni, ku-pim. tt 01/834-35-06_7655_ Poceni prodam OVCO za zakol, tt 255-11-71 popoldan , 051/410-138 7671 Prodam ČB BIKCA, starega 10 dni. tt 041/820-487 7676 Prodam ZAJCE za pleme - nemški lisec, tt 031/298-339 7681 Prodam tri borske KOZLIĆE z rodovnikom, tt 57-25-298 7684 Rjave grahaste JARKICE, plemenske peteline, kravo s prvim teletom, prodam, tt 01/362-70-29 7686 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. tt 041/924-967 /713 PUJSKE za rejo ali odojke, možna dostava, domača reja. tt 515-04-00 7715 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. tt 251-16-06_7723_ Prodam 2 KOZI z mladiči, tt 518-16-54 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. tt 259-12-69 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. tt 257-11-83, 041/922-679 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. tt 031/568-140 K sodelovanju vabimo mlajšega sodelavca Od kandidata pričakujemo: IV. stopnja izobrazbe OBDELOVALEC KOVIN (mehanski montažer) 3 - 5 let delovnih izkušenj. Zaposlitev bo sklenjena za določen čas. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Merilne naprave, d.o.o., Savska loka 4, 4000 Kranj. ALPETOUR stj&i mm. potovalna agencija mMfj/fMf Pred nami je nov izziv - izgradnja prodajno servisnega centra osebnih vozil. V želji, da naš bodoči vodja sodeluje že pri pripravi pogojev za novo dejavnost, ki bo aktivirana v začetku leta 2004, iščemo zainteresirane kadre za delovno mesto VODJA PRODAJNO SERVISNEGA CENTRA Pričakujemo osebo z visoko stopnjo motivacije za doseganje nadpovprečnih rezultatov, ki: - ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri - ima vsaj 5-letne delovne izkušnje na področju prodaje osebnih vozil - aktivno govori vsaj dva tuja jezika - ima organizacijske in vodstvene sposobnosti - obvlada delo z računalnikom Če ste samozavestni, samoiniciativni in fleksibilni, če ste pripravljeni, sposobni in motivirani za prevzem odgovorne naloge, ki vam jo ponujamo, vas prosimo, da nam v roku 15 dni pošljete svoje ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju želenih pogojev na naslov: ALPETOUR Potovalna agencija, d.d., Splošni sektor, Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj. Osnovna šola OREHEK KRANJ objavlja dve prosti delovni mesti: SPREMLJEVALCA GIBALNO OVIRANE UČENKE - za določen čas, s polnim delovnim časom UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za določen čas, s polnim delovnim časom (polovični delovni čas na OŠ Predoslje in polovični čas na OŠ Orehek Kranj). Začetek dela 1. 9. 2003. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov. Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53 c, 4000 Kranj. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izboru v zakonitem roku. PICERIJA GRM AC VESNA MAKAROV, s.p. PODBREZJE 128, 4202 NAKLO 04/530 62 10,070/402 093 Picerija GRMAČ se nahaja nedaleč od Kranja, v Podbrezjah. Najlažje jih boste našli, če se boste pripeljali kar po stari cesti iz Naklega, na križišču Kropa - Podnart - Tržič. V piceriji Grmač vam nudijo kar 29 vrst pic, med njimi tudi take, ki jih ne dobite nikjer drugje. Poleg pic dobite še: * jedi po naročilu • kalamare • razne solate iz solatnega bara • sladice • ob sobotah in nedeljah dodatna 2 menija Sprejemamo tudi naročila za zaključene družbe. VABLJENI! Nagrade: 1. nagrada: plošča za dve osebi 2. nagrada: kosilo za eno osebo 3. nagrada: pica Grmač Tri nagrade kot vedno podarja Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do torka, 24. junija 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Rešitve nagradne križanke VROČE POLETJE V TERMAH PTUJ Z obiskom bazena in kosilom za štiri osebe je žreb nagradil MARJANA ANTOLIČ , Britof 325, Kranj. Drugo nagrado (kosilo za tri osebe in obisk bazena) dobi LADISLAVA ČUK, Reševa 9, Kranj. Tretjo nagrado (kosilo za dve osebi in obisk bazena) dobi IRENA GERKMAN, Poženik 41, Cerklje. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: MARIJA ŠTAUT, Podbrezje 259, Naklo; MILOŠ BREŠAN, Titova 82, Jesenice in AN ŽE NASTRAN, Dašnica 70, Železniki. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE dražba za gradberužtvo, u^ženiiing, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka Gradbeno podjetje SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Vas ob uspešnem zaključku gradnje Poslovno stanovanjskega objekta Blok Šenčur v Saiovčevem naselju vabi na otvoritev objekta in dan odprtih vrat, ki bo dne 13. iuniia 2003 ob 13. uri. Po otvoritvi si boste lahko do 17. ure ogledali objekt in prosta stanovanja ter se skupaj poveselili z nami. STANOVANJSKI BLOK ATELJE V ŠKOFJI LOKI Obenem Vam sporočamo, da imamo še vedno na voljo nekaj prostih stanovanj v Stanovanjskem bloku Atelje na Poljanski cesti v Škofji Loki, kjer je možen ogled stanovanj po dogovoru. INFORMACIJE PO TELEFONU: 04 51 12 600 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve, tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje, tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987, 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963, 041/357-976 Ne jokajta oče, mati za menoj, kajti neskončno dolg, mučen in hud je bil moj za življenje boj. Svetloba, širno morje, svetilnik v daljavi in zeleno Sorsko polje, ter cvetje mi tukaj nudi zavetje. Šmartinski zvonovi, Jernejev! pa s Smarjetne in Jošta je glasba, ki odmeva po Sorskem polju do Uršule in nazaj mi tukaj ustvarja raj! Letim oče, mati letim kot metulj, tukaj ni ponižanja, tricikla in ovir, zato ne jočita oče, mati, kajti le vajin jok moti moj mir! (Marijan Kovačevič) IN MEMORIUM MARIJAN KOVAČEVIČ pesnik, igralec, svetovljan 21.7.1970 - 15.6.2002 Prebirava tvoje pesmi, se pogovarjava o tebi, urejava grob, prižigava sveče, se nasmejeva tvojim šalam in včasih zajokava, obljubiva: jokala ne bova, če se bo le dalo! OČE, MATI POGREBNE STORITVE H1PNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe med nami več ni. V SPOMIN Minevajo tri leta, odkar nas je zapustila naša draga FRANCKA GREGORC Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Trstenik, Žablje, 14. juntfa 2003 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi našega dragega FERDINANDA ALIČ 1939 - 2003 se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Hvala sorodnikom prijateljem, posebno Robertu, Edu in Simonu, vaščanom iz Javorij in Voklega, stanovalcem Vrečkove 2 Kranj, bivšim sodelavcem, g. župniku in trobentaču. Posebno zahvalo izrekamo moto klubu Leteči Kranjci, MK Starodobnikov, MK Naklo in Avto šoli ing, Humar. Zahvala tudi pogrebni službi Navček in obema govornikoma. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, maj 2003 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama MILENA POTOČNIK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Iskrena hvala kolektivoma OŠ Ivana Groharja in OŠ Jela Jancžiča ter kolektivu LE-TEHN1KA. Prav posebej pa smo hvaležni dr. Medičevi, patronaž-nima sestrama Nataši in Alenki, g. Romanu ter župnikoma Jožetu Miklav-čiču in Ivanu Kožuhu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Sin Lado, hčerka Milena in sin Marjan z družinama Škofja Loka, juny 2003 ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila naša draga teta in polsestra PAVLA POGLAJEN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej sosedom, prijateljem in znancem za dolgoletno pomoč pri oskrbi. Prav tako se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g.župniku za lep obred, pevcem, zvonarjem, govornicama za ganljiv govor, ambulanti Kropa, pogrebni službi in g. Cirilu Kozjeku za opravljen pogreb, kakor tudi vsem ostalim za pomoč. V imenu sorodnikov nečak Rado Kropa, 2. junija 2003 ZAHVALA Proženje dom in prazno dvorišče, naše oko zaman te išče, srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na vas bo vedno ostal. Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, ata, starega ata, pradedka, brata, strica, bratranca, tasta ALOJZA HITIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, Kranjskim vrtcem, 1 gasilcem, praporščakom, pevcem, g. župniku Kovačiču in pogrebni službi Navček. Posebej se zahvaljujemo sosedi Francki za nesebično pomoč. — I Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoča žena Marija, hčerki Marica in Slavka z družinama, sestra Nežka... Mlaka, 6. junija 2003 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prastara mama, sestra in teta JULIJANA RUPNIK roj. Pagon iz Nove Oselice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Jakobu Kralju za lep pogrebni obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede, zastavonošema ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Nova Oselica, 7. junija 2003 'Mlad pade, kogar ljubijo nebesa. " Ta rek seje na tebi spolni l, dragi, na bledo čelo ti je bil zapisan; našemu dragemu V SPOMIN ^r vedro ti sijal obraz je blagi in usta so zgovorno se smehljala: končan je boj, končani so spopadi. MARIJANU KOVACEVICU ob obletnici prerane smrti Ne verjamemo, da si za zmeraj odšel. Še vedno čakamo, da boš vstopil in se široko nasmejal. Pogrešamo tvoj pogled na svet in tvoj čudoviti smisel za humor. Zdi se kot prevara, ta svet in vendar si verjel, ...da so - čeprav jih nisi našel v teku let - obljube, ki drže, in upi, ki ne mro,... V tvoji moči iščemo moč in se te spominjamo. Mami Anica, oče Ivan, brat Rok in sestra Gordana z družinama Stražišče, Škofja Loka ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA 5 od 18 "C od 15 °C do 34 °C do 26 °C NEDELJA od 13 °C do 27 °C Danes, v petek, bo sprva sončno, čez dan se bodo razvili kopasti oblaki in popoldne ter ponoči bodo nevihte, lokalno lahko tudi neurja s točo. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 21, najvišje dnevne od 32 do 37 stopinj C. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Vročina bo popustila. e Uničeno desetletno delo Franc in Veronika Šolar s Spodnje Dobrave, občina Radovljica, sta v torek prejela odločbo o uničenju skoraj 20.000 sadnih dreves. Spodnja Dobrava - Hrušev ožig oziroma ognjevka se še vedno ni umirila in nadaljuje svoj pohod. Prve znake okuženosti so fito-sanitarni inšpektorji opazili tudi na Katarini nad Ljubljano ter na Bledu, v Bohinju in Jesenicah. Do 10. junija je bilo uničenih več kot 21.000 dreves, skoraj 30.000 sadik v drevesnicah, 36.000 podrastnih rastlin. Najhuje se okužba širi v nasadih, tako tudi v nasadu skoraj 20.000 dreves Šolarjevih na Spodnji Dobravi. Pred desetimi leti so se odločili za sadjarstvo, saj gospodar v tem vidi prihodnost tudi v Evropi, in na leto pridelali približno 120 ton sadja. "V četrtek zvečer sem opazil prve znake hruševega ožiga, v petek dopoldne so bili inšpektorji ob meni," skrušenega obraza pravi Franc Šolar in nadaljuje: "Prijatelji, sosedje in znanci so v soboto in nedeljo ves dan sekali in sežigali okuženo drevje. Kljub vročini jih je večina vztrajala na soncu. Žal pa tudi ta napor ni rešil skoraj 20.000 dreves." Veronika Šolar je v imenu obeh povedala, da se želijo s sadjarstvom še ukvarjati. "Smo sadjarska kmetija. Vem, da je potrebno sadovnjak uničiti, a tu bomo kmalu spet sadili. Ne vem, ali bo to sadje, saj je za to potrebno veliko denarja, ki pa ga nimamo." Odločbe Uprave RS za varstvo rastlin in seme-narstvo zaenkrat Šorlijivi še nimajo, saj se je v zadnjih dveh dneh komaj začel posek nasada. Od odločbe bo odvisna nadaljnja uporaba tega zemljišča. Trdna družina Šolarjevih, vajena Franc Šolar tudi odrekanj, bo prav gotovo s težkim srcem gledala nasad, v katerega so vložili tudi ogromno srca. Preveč ovir za invalide Škofja Loka - Ovire v življenju invalidov je ta teden na,spre-hodu skozi Škofje Loko na pobudo Jurija Svoljška, županovega pomočnika za družbene dejavnosti in ob sodelovanju Gorenjskega glasa v posebni akciji ob Evropskem letu invalidov odkrivala skupina ljudi s posebnimi potrebami. Njen namen je odpraviti grajene in druge ovire v okolju in tako narediti mesto prijaznejše ljudem na invalidskih vozičkih, slepim, gluhim, pa tudi starejšim in drugim funkcionalno oviranim. Občina Škofja Loka je ena prvih, kije s smotrnim načrtovanjem pri gradnji in adaptaciji stavb že sedaj marsikaj naredila v korist tem ljudem. S strani občine sta jim pozorno prisluhnila podžupan Dušan Krajnik, ki mu je po srečanju z invalidi bližji marsikateri njihov problem, in Jure Svoljšak. Paraplegika Slavko Bračič in Metod Zakotnik sta pohvalila primere, kjer so dostopi za invalide dobro urejeni. V Škofji Loki je človeku na vozičku nemogoče priti do župana, ovirajo tudi prestrme klanči-ne, največjo težavo pa predstavljajo na pločnikih parkirani av- Stopnice so ovira za invalide, starejše in mamice z vozički. tomobili. Slednji ovirajo tudi slepe, sta povedala Franci Pire in Nežka Veselko z društva slepih in slabovidnih, ki pogrešata talne označbe in vodilne črte, na avtobusni postaji in avtobusih pa tudi zvočna obvestila o odhodih avtobusov. Gluhim in naglušnim bi tam prišla prav svetlobni napis in viden vozni red, Zdenko Tome in še nekaj članov društva Auris pa so opozorili še na nekatere druge ovire gluhih in naglušnih. Slednji imajo sedaj po zakonu o zna- kovnem jeziku pravico do tolmača (v Škofji Loki je tolmačila Zlata Crljenko). Kadar so brez njega, imajo pri občevanju z uradniki precej težav, zlasti še, če ti ne pokažejo razumevanja za njihove posebne potrebe. Tu gre zlasti za ovire zaradi nizke človeške kulture, so ugotavljali invalidi in predlagali, naj bi za upravne delavce pripravili posebno izobraževanje o odnosu do invalidnih strank. Danica Zavrl Žlebir 4> t\1 * w,. ^ mami iqmta RADIO KRANJ, d.o.o. ^ Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM RAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta. radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM fpolo Igra itirih številk Izžrebane številke 12.06.2003 12:00 I9.3.2.?. 11.06.2003 12:00 10.06.2003 12:00 0568 Vroče in sušno vreme je kot naročeno, da bi se bakterija Er-vvinia amvlovora umirila. "Težko bi rekla, da se že umirja. V času cvetenja so bili tako ugodni pogoji za življenje bakterije, da lahko kjerkoli še pokaže zobe," nam je povedala glavna fitosanitarna inšpektorica Joži Jerman Cvelbar (Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo). Inšpektorji in Zavod za gozdove so zaradi dolgotrajnosti bolezni ostali sami pri krotenju le-te. Prav zato je uprava izdala odločbo, da morajo vsi imetniki okuženih dreves na okuženem območju sami požagati in zažgati okuženo drevje. "Inšpektorji pregledujemo možne okužbe zunaj območja, ki smo ga v grobem že pregledali," nam je še povedala Cvelbarjeva. Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo zaenkrat izdaja le ustne odločbe, le imetniki nasadov in lastniki drevesnic zahtevajo pisne odločbe, ki naj bi jih dobili v kratkem. V največjem gorenjskem sa- Skoraj 20.000 dreves Šolarjevega nasada ki dovnjaku Resje škoda še ni ocenjena. Fitosanitarni inšpektorji so skoraj vsak dan v sadovnjaku in so do torka pregledali celoten sadovnjak. "Požgali smo čez 1000 dreves, še vedno pa najdemo še katerega. Dokončne ocene o škodi še ni, žagamo p,a predvsem sami," nam je povedala vodja nasada Resje Tatjana Zupan. Bolezen so v nasadu vsaj začasno omejili le na že okužena območja, tako da ostaja velik del sadovnjaka čist in zdrav. Zupanova opozarja: "Vse se lahko spremeni zaradi dežja, ki prenaša bakterijo. Zelo težko je, saj si po drugi strani, zaradi prevelike suše dežja zelo zelo želimo." Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Ne na sonce, v senco! Kranj - Do koledarskega poletja manjka še dober teden, po temperaturah pa se je začelo že sredi pomladi. Majska vročina se nadaljuje in stopnjuje tudi junija. Sredi dneva se živo srebro povzpne do 35 stopinj Celzija, v mestih pa je temperatura še nekoliko višja. Velika toplotna obremenitev sredi dneva in popoldne še poslabša počutje ljudi. Posebej neugodno vpliva na srčne bolnike, otroke in starejše ljudi, utrujenost in možnost glavobola pa lahko povzroči tudi pri drugih ljudeh..Zdravniki ljudem svetujejo, naj se v času največje vročine izogibajo izpostavljanju in naporom na soncu ter daljšim potovanjem. Če imate vozilo na soncu, ga pred vožnjo dobro prezračite, poleg tega pa v vozilu ne puščajte živali. Uživajte lahko hrano, veliko sadja in zelenjave, pijte dovolj tekočine in se izogibajte pitju alkoholnih pijač. Poskrbite za zračna in hladna oblačila, pred soncem se zaščitite s pokrivali, zjutraj in zvečer pa prezračite stanovanje. Pri vremensko ob- čutljivih ljudeh in srčnih bolnikih se lahko pojavijo hujše zdravstvene težave, glavobol, slabost, težave z dihanjem in utrujenost. Lepo vreme naj bi se po napovedih meteorologov nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, jutri pa naj bi vročina nekoliko popustila. Konec tedna lahko izrabite tudi za kopanje, Blejsko in Bohinjsko jezero imata 22 stopinj Celzija, morje 25 stopinj Celzija, pred soncem pa se umaknite v senco. R. Š., foto: G.K., T.D. Danes je izšlo Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode