ZGODOVINSKI ZBORNIK
PRILOGA
„LAIBACHER DIOECESANBLATT-U.“
—sc)®® Izhaja v nedoločenih obrokih. četrto leto.	I^jubljana,	meseca decembra 1891.	Številka 18.
Dipl o mat arij.
16.
Bulla papeža Pija VI., s katero zatare nadškofijo goriško in njen kapital, povzdigne ljubljansko škofijo v nadškofijo ter ji podredi senjsko-modruško vladikovino in vladikovino gradiskansko, ki se ima na novo ustanoviti. — Rim, dne 8. marca 1787. (Konec.*)
Ac Decanatum R e i f f n i c e n s e m et sub eo comprehensas Parochiales seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam sancti Stephani Protomartyris Reiffniz
— et aliam sancte Margarithe Virginis et Martyris Nieder-dorf — et aliam sancti Thome Apostoli Polland *) — et aliam sanctorum Primi et Feliciani Martyrum Massern 2)
— et aliam sancte Magdalene Soderschiz — ac reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Marci Evangeliste Sappotok sj respective nuncupatas predictas.
Ac Decanatum Guttenleldensem et sub eo respective comprehensas Parochiales seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam sancte Crucis Guttenfekl4)
— et aliam sancti Georgii ad sanctum Georgium6) — et aliam sancti Augustini Episcopi Struk 6J — et aliam Beate Marie Virginis Laschitsch7) — et aliam sancti Canciani Martyris penes Castrum Auersperg8) — et
*) V zadnji številki, stolp. 264, opom. 1., vrinila se je neljuba pomota. Cita naj se Unter Laij (Spodnji log), ne Nemška Loka.
l) Poljane, poddružnica ribniška. — *) Grčarice. — 8) Za-potok, poddružnica fare sodraške. — 4) Dobrepolje.
5)	Tukaj je v listini gotovo pomota, ter bi moralo stati: s. G r e g o r i i a d s. G r e g o r i u m , to je Sv. Gregor pri Orte-neku ali pri Sodražici.
•) Struge. — 7) Lašče. — B) Škocijan pri Turjaku.
reliquam Parecias seu alias Ecclesias Beate Marie Virginis Roob respective nuncupatas predictas.
Ac Decanatum Gurkfeldensem et sub eo respective comprehensas Parochiales seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam Beate Marie Virginis Hasel-bach ') — et aliam sanctorum Primi et Feliciani Schon-dorf2) — et aliam sancti Viti Martyris Raunes) — et aliam sancti Pauli Apostoli Goritza h — et aliam sancti Joannis Baptiste j?) Gurkfeld5) — et reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Marci Evangeliste Zirkle6) respective nuncupatas predictas.
Ac Decanatum Gottscheviensem et sub eo respective comprehensas Parochiales seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam sancti Floriani (?) Martyris Gottschee — et aliam Beate Marie Virginis Mitter-dorf — et aliam sancti Leonardi Mossel — et aliam sancte Crucis Unterskril7j — et aliam sancti Joannis Baptiste Rieg8) — et aliam Beate Marie Virginis (?) Obergrass9) — et aliam sancti Jacobi Apostoli Nesseltal
—	et aliam Beate Marie Virginis Tschermoschniz — et
*) Leskovec pri Krškem. — *) Lepa vas, sedaj poddružnica fare
svetoduške. — s) Ravni, poddružnica fare svetoduške. — 4) Gorica,
poddružnica fare leskovške.
5) Vikarijatska cerkev v Krškem ima zavetnika sv. Janeza Evangelista, ne pa sv. Janeza Krstnika.
6) Cerklje.
’) Sedaj poddružnica ekspoziture Oberskril (Zdihovo), fare mozeljske (Mosel).
8) Kočevska reka.
9) Trava, sedaj poddružnica fare Draga in ima patrona svetega Lavrencija.
aliam sancti Andrec et. Beate Marie Virginis Pollandtl')
— et aliam sancti Antonii Klotsch 2I — el aliam sancte Margarithe Virginis cit Martyris Altlak3) — et aliam sanctorum Petri et Pauli Ossiuniz4) — et aliam Beate Marie Virginis Kostel5) — ac reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Jacobi Apostoli Bania Loka6) re-spective nuncupatas predictas.
Ac Decanatum Laassensem et sub eo respective comprehensas Parecias seu alias Ecclesias infra-scriptas, videlicet: Unam sancti Georgii Martyris Alten-markt (pen.) Laass7) — et aliam sancti Antonii Babna Polliza8) — et aliam sancti Michaelis Oblak9) — et aliam sanctissime Trinitatis Schiuze 10i — et aliam sancti Viti Martyris Schiltsche 1]l — et reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Leonardi Laserbach IS) respective nuncupatas predictas.
Ac Decanatum La n dstrassensem et sub eo respective comprehensas Parecias seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam sancti Jacobi Apostoli Landstrass !3i — et aliam sancte Crucis ad sanctam Crucem u) — et aliam Beate Marie Virginis Puschen-dorf] 5i — et aliam sancte Catharine Virginis et Martyris Verluga 1B) — et aliam sancti Petri Apostoli Obernassen-fusI7i — et aliam sancti Antonii Jescheuza18) — et aliam sancti Georgii Martyris Tschatesch 19| — et aliam Beate Marie Virginis Grosdolinaao) — et reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Joannis Baptiste Kayer21) respective nuncupatas predictas.
Ac Decanatum Mottlingensem et sub eo respective comprehensas Parecias seu alias Ecclesias infrascriptas, videlicet: Unam sancti Nicolai Episcopi Mottling22)
— et aliam sancti Marci Evangeliste Puschinsdorf23) — et aliam Beate Marie Virginis Radoviza — et aliam sancti Stephani Protomartyris Semiz — et aliam sancti Nicolai Episcopi Gradnig84) — et aliam sancti Petri Apostoli
*) Poljanica. — ’) Kleč, poddružn. fare planinske (Stockendorf).
a) Altlag (Stari log) na Kočevskem.
4) Osilnica. — 5) Fara pri Kostelu. — *) Banja Loka. — ’) Stari trg pri Ložu. — 8) Babna polica, poddružnica starotrška.
») Bloke.
I0)	Sv. Trojica v Živcah (Sv. Trojica pri Cirknici).
“) Sv. Vid pri Zilcah [Žilčah] = Sv. Vid pri Cirknici.
**) Loški potok. — ia) Kostanjevica. — u) Križevo pri Kostanjevici.
,6) Bučeča vas, poddružnica fare križevske pri Kostanjevici.
**) Frluga, istotako križevska poddružnica.
”) Sedanja poddružnica sv. Petra na Trebelnem, ki je bila tedaj še trebelska farna cerkev. — Tik te poddružnice stoji krasni starodavni karner (kostnica).
‘*) Ježevca, bivša poddružnica trebelska, sedaj podrtija.
I9; Čatež pri Krškem. — ao) Velika dolina.
J1) Kovor pri Tržiču na Gorenjskem.
a'2) Metlika. — aa) Bušinja vas, poddružnica fare suhorske.
a4) Gradnik, poddružnica semiške fare.
Tschernembl — et aliam sancti Joannis Evangeliste Doblitsoh 'i — et- aliam sancti Bartholomei Apostoli Ottauez2) — et aliam sancte Crucis Weiniz — et aliam sanctissime Trinitatis Preloka — et aliam sancte Anne Naraiz 3j — et aliam sancti Martini Episcopi Podsemel — et aliam sancti Joannis Baptiste Tributsche4) — et reliquam Parecias seu alias Ecclesias sancti Nicolai Episcopi Adleschitz respective nuncupatas hujusmodi.
Nec non sub eisdem superius expressis Decana-tibus ac Pareciis consistentes utriusque Sexus universas personas, Habitatores et Incolas, tam Laicos, quam Clericos, Presbyteros, Beneficiatos et Religiosos quoscumque, non tamen exemptos, eidem Metropolitane Ecclesie La-bacensi, ut prefertur, erecte, illiusque futuro Presuli pro suis Civitate, Territorio, Diecesi ac Clero et Populo, Ita quod liceat Persone eidem, Metropolitane Ecclesie Laba-censi tam nunc a primeva illius erectione, quam deinceps pro tempore quomodolibet Pastoris Solatio destitute in Archiepiscopum preficiende per se vel alium seu alios ejus nomine veram, realem, actualem et corporalem possessionem seu quasi possessionem, Admi-nistrationis Spiritualis et omnimodi Juris diecesani in dicta civitate Labacensi ac prefatis omnibus Decanatibus et Pareciis superius expressis propria auctoritate libere apprehendere et apprehensam perpetuo retinere, cujus-vis Licentia desuper minime requisita, pari apostolica auctoritate similiter perpetuo constituimus et assignamus, Illiusque Ordinarie et Metropolitane Jurisdictioni Superi-oritati et auctoritati respective Supponimus atque Subjicimus.
Ut autem idem futurus Archiepiscopus Labacensis pro tempore existens Presulis Dignitatem decenter tenere valeat, nove mense Archiepiscopali Labacensi, ut prefertur, erecte eosdem redditus, quibus ipsa Episcopalis Mensa Labacensis sic suppressa dotata reperi-ebatur et Episcopi Labacenses ante hac percipiebant, pro illius Dotatione apostolica auctoritate pretacta similiter perpetuo attribuimus, applicamus et appropri-amus; Itemque Palatium prope Cathedralem Ecclesiam sic suppressam et in Metropolitanam Ecclesiam Laba-censem, ut prefertur, erectam existens, quod pro Episcoporum Labacensium habitatione hactenus inserviit, eidem futuro Archiepiscopo Labacensi pro tempore existenti pro simili sui decenti habitatione dicta apostolica Auctoritate perpetuo adseribimus et concedimus.
Ulterius quoque ipsius Cathedralis Ecclesie Labacensis sic, ut prefertur, suppresse Capitulum in Capi-
‘) Dobliče, poddružnica črnomaljske fare. — *) Otovec, poddružnica črnomaljska.
a) Nerajc, bivša poddružnica viniške fare, sedaj (?).
4) Tribuče, poddružnica adlešičke fare.
tulum Metropolitanum nove Archiepiscopalis Ecclesie Labacensis etiam, ut prefertur, erecte, Illudque respec-tive componentes Preposituram videlicet cum uno et una in majorem post Pontificalem, ac Decanatum cum alio et alia in secundam ac aliam per Presentes erectam et per eundem Nuncium apostolicum, ut supra, declarandam cum alio et alia Canonicatibus et Prebendis infrascriptis Dignitatibus respective annexis in Tertiam respective Dignitates, Ac ceteros novem Canonicatus et Prebendas earumque ac eorum respective Possessores nunc et pro tempore existentes, nec non quatuor Cooperatores ac duos Levitas ac duos etiam Cappellanos nec non quatuor Beneficiatos ac quatuor itidem Clericos, nec non Sacristam et Catechetam, qui omnes eidem suppresse Cathedrali Ecclesie Labacensi inservierunt et de cetero inservire debebunt, in totidem Dignitarios et Canonicos, nec non Cooperatores, Levitas, Cappellanos, Bcneficiatos, Clericos, Sacristam et Catechetam dicte Metropolitane Ecclesie Labacensi per Nos, ut prefertur, erecte, eadem apostolica auctoritate perpetuo quoque subrogamus, Ita tamen, ut Dilectus etiam filius modernus et pro tempore existens Prepositus ejusdem Metropolitane Ecclesie per Nos, ut prefertur, erecte sic subrogatus iis omnibus preheminentiis, que sibi de jure debentur, Deinceps perpetuo frui debeat, et tam ipse quam ceteri alii Dignitates et Canonicatus et Prebendas nunc et pro tempore obtinentes, ac omnes et singuli etiam pro tempore existentes hujusmodi Metropolitane Ecclesie Labacensi, ut prefertur, erecte Inservientes supradicti pro suis respective Prebenda, redditibus et stipendiis eosdem fructus seu proventus, quos quilibet eorum videlicet hucusque percepit, etiam in posterum perpetuis luturis temporibus ut antea respective percipere valeant. Ac preterea eisdem futuris Capitulo et Canonicis ejusdem Metropolitane Ecclesie Labacensis, ut prefertur, erecte, ut ipsi, quoties id expediens eis videbitur, capitulariter congregati pro Dicte Metropolitane Ecclesie Labacensis sic erecte illiusque mense Capitularis, Sacristie, fabrice earumque Rerum, Bonorum tam spiritualium, quam temporalium prospero, felicique novo regimine, gubernio et Directione, ac onerum eis respective pro tempore de novo incumbentium Supportatione Missarum, Horarum Canonicarum diurnarum et nocturnarum, aliorumque Divinorum Officiorum, Processionum, funeralium et Anniversariorum celebratione, ac de Dignitatibus, Canonicatibus et Prebendis sic Subrogatis prefatis, aliisque Ministeriis Ecclesiasticis inibi pro tempore providendorum receptione, admissione, personali residentia, Distributionum quotidianarum et Emolumentorum quorumcumque repar-titione et administratione, ac penarum per absentes ac
Divinis Officiis et functionibus prefatis suis loco et tempore non interessentes, seu Onera et ministeria eis respective incumbentia subire negligentes, incurrendarum impositione atque incursu ac singulorum presentiis et absentiis notandis ac Ceremoniis et ritibus in pre-dicta Metropolitana Ecclesia Labacensi, ut prefertur, erecta illiusque Choro, Capitulo, Processionibus et aliis Actibus servandis, nec non illius Ministris et Inservientibus deputandis et amovendis, Salariis et Stipendiis eorum cuilibet assignandis et quibusvis aliis rebus in premissis et circa ea quomodolibet necessariis et opportunis, quecumque statuta, Ordinationes, Capitula et Decreta ejusdem Episcopalis Ecclesie Labacensis sic suppresse hactenus observata reformare, mutare et corrigere, ac etiam alia de novo, licita tamen et honesta, ac sacris Canonibus et prefati Concilii Tridentini Decretis et Constitutionibus apostolicis non Contraria, condere et edere, conditaque et edita pro temporum et rerum variatione et qualitate etiam mutare, limitare, declarare et interpretari, ac in meliorem formam redigere, seu pariter de novo et ex integro, cum approbatione tamen semper et consensu dicti futuri pro tempore existentis Archiepiscopi Labacensis condere et per eos, ad quos pro tempore spectabit, sub penis in contrafacientes statuendis observari facere libere et licite valeant, plenam, liberam et omnimodam facultatem, potestatem et auctoritatem dicta apostolica Auctoritate concedimus et impartimur.
Ac pro eo, quod, sicut accepimus, inter Canonicatus et Prebendas supradicti Capituli sic subrogati Theologalis et Penitentiaria Prebende institute minime reperiantur, mandamus propterea, ut futurus Archiepi-scopus Labacensis in dicta Metropolitana Ecclesia, ut prefertur, erecta easdem Theologalem et Penitentiariam Prebendas ad prescriptum Concilii Tridentini prefati erigat et instituat ejusdem futuri Archiepiscopi Labacensis Conscientiam desuper onerando.
Ac postremo eidem Josepho Imperatori et Regi, ejusque successoribus Regibus Jus nominandi ad dictam Metropolitanam Ecclesiam Labacensem, ut prefertur, erectam tam hac prima vice a primeva illius erectione prefata pastoris solatio destitutam, quam deinceps, quoties eam pro tempore quomodolibet etiam pastoris solatio destitui contigerit, infra tempus a Jure prefixum Personam idoneam per Nos et Romanum Pontificem pro tempore existentem ad nominationem eandem alias Persone eidem Episcopali Ecclesie Labacensi, ut prefertur, suppresse et extincte in Episcopos ab Apostolica sede prefici consueverunt, nec non aliud Jus nominandi ad omnes in dicto Capitulo, ut prefertur, subrogato existentes Canonicatus et Prebendas eisque respective
18*
annexas Dignitates et quevis alia Beneficia hujusmodi, clum illos et illas, ac illa ex Personis eos et eas ac ea nunc et pro tempore quomodolibet obtinentium vacare contigerit, Personas itidem idoneas eisdem modo et forma, quibus eidem Josepho Imperatori et Regi ad eosdem Canonicatus et Prebendas ac Dignitates et Beneficia hujusmodi ante illorum et illarum respective Subrogationem predictam competebat, de simili apo-stolica Auctoritate etiam perpetuo reservamus, Decer. nentes, Jus nominandi hujusmodi tam ad Metropolitanam Ecclesiam Labacensem prelatam per Nos ut prefertur erectam, quam ad illius Canonicatus et Prebendas eis-que annexas Dignitates, ceteraque Beneficia hujusmodi sic subrogatos, subrogatas ac subrogata, regium existere eidemque Josepho Imperatori et Regi, ejusque successoribus Regibus prefatis prout alias ad Episcopalem Labacensem Ecclesiam sic suppressam et ad illius Canonicatus, Dignitates et Beneficia hujusmodi ante illorum et illarum Subrogationem prefatam competebat, etiam in posterum competere, Illudque vim, effectum, naturam, substantiam, essentiam, qualitatem, validitatem et roboris firmitatem Juris nominandi regii hujusmodi obtinere. Ac uti tale sub quacunque derogatione, etiam cum efficacissimis Clausulis et Decretis in quacunque dispo. sitione, etiam per viam Constitutionis Legis regule Cancellarie Apostolice, aut alias quomodocumque facta nullatenus comprehendi, neque illi ullo unquam tempore et ex quavis causa derogari posse, neque debere. Ac presentem nostrum Motum proprium et easdem Presentes semper et perpetuo validum et efficacem ac validas et efficaces esse et fore, suosque plenarios et integros effectus sortiri et obtinere, nec ullo unquam tempore de subreptionis vel obreptionis aut nullitatis seu inva-liditatis vitio vel Intentionis Nostre, aut alio quantumvis magno substantiali, inexcogitato et inexcogitabili ac spiritualem et individuam mentionem et expressionem requirente defectu seu etiam ex eo, quod in premissis eorumque aliquo solemnitates et quevis alia servanda et adimplenda servata et adimpleta non fuerint, aut ex alio quocunque Capite de jure vel facto, aut statuto vel Consuetudine aliqua resultante, aut quocunque alio colore, pretextu, ratione vel causa etiam quantumvis juxta pia privilegiata, Legittima et juridica etiam talii que ad effectum validitatis promissorum necessario exprimenda foret, aut quod de voluntate nostra hujusmodi et aliis superius expressis nullibi appareret, aut alias probari posset, notari, impugnari, invalidari, retractari, infringi, in Jus vel controversiam revocari, aut ad viam et terminos Juris reduci, vel adversus illum et illas restitutionis in integrum, Aperitionis Oris, reductionis ad viam et terminos Juris, aut aliud quodcunque
Juris vel facti aut gratie vel justitie remedium impetrari, seu alias quomodolibet etiam Motu, scientia et potestatis plenitudine similibus concesso et impetrato quempiam uti seu se juvari in judicio vel extra illud unquam posse neque eundem nostrum motum proprium et easdem Presentes sub quibusvis similium vel dissimilium Gratiarum revocationibus, suspensionibus, Limitationibus, derogationibus aut aliis contrariis dispositionibus etiam per Nos et sedem Apostolicam prefatam per quascunque Litteras et Constitutiones apostolicas aut Cancellarie apostolice Regulas quandocunque et sub quibuscunque tenoribus et formis ac cum quibusvis Clausulis et Decretis etiam Motu, scientia et potestatis plenitudine similibus pro tempore quomodolibet factis et faciendis comprehendi vel confundi, sed tanquam ad fidei catholice exaltationem, Divinique Cultus incrementum, et animarum edificationem et solatium factas et emanatas semper ab illis excipi, et quoties ille emanabunt, toties in pristinum et validissimum statum restitutum, repositum et plenarie reintegratum, ac restitutas, repositas et plenarie reintegratas, ac de novo etiam sub quacunque posteriori data per futuros Archiepiscopum Labacensem ac Capitulum et Canonicos dicte Metropolitane Ecclesie Labacensis nunc et pro tempore existentes, ac alios, quorum favorem eedem presentes quomodolibet concernunt quandocunque eligenda, concessas et validas fore et esse, suosque plenarios et integros effectus sortiri et obtinere et sic ab omnibus censeri. Et ita et non alias per quoscumque Judices Ordinarios vel Delegatos quavis auctoritate fungentes, etiam Causarum Palatii apostolici Auditores ac sancte Romane Ecclesie Cardinales etiam de Latere Legatos, Vicelegatos, dicteque sedis Nuncios et quoslibet alios quavis prerogativa et Privilegio pariter fungentes, ac honore et Preeminentia fulgentes, sublata eis et eorum cuilibet quavis aliter judicandi et interpretandi facultate et auctoritate in quocunque judicio et quacunque instantia judicari et definiri debere, irritumque decernimus et inane, si secus super his a quoquam quavis auctoritate scienter vel ignoranter contigerit attentari, non obstantibus quatenus opus sit Nostra et Cancellarie Apostolice prelate Regula de Jure quesito non tollendo ac Lateranensis Concilii novissime celebrati Uniones et applicationes perpetuas, nisi in Casibus a jure permissis fieri et ab Ecclesiis) membra dividi aut distingui prohibentis aliisque in Contrarium permissorum etiam in synodalibus, Provincialibus, gene-rabilus universalibusque Conciliis editis vel edendis, specialibus vel generabilus Constitutionibus et Ordinationibus Apostolicis, dicteque Archiepiscopalis Ecclesie Goritiensis, ut prefertur, supprese etiam juramento, Confirmatione Apostolica, vel quavis firmitate alia roboratis
statutis et Consuetudinibus, Privilegiis quoque, Induitis et Litteris apostolicis quibusvis superioribus et Personis sub quibuscumque tenoribus et formis, ac cum quibusvis etiam derogatoriarum derogatoriis, aliisque effica-cioribus, efficacissimis et insolitis Clausulis ac initantibus et aliis decretis in genere vel in specie etiam motu, scientia et potestatis plenitudine similibus pro tempore quomodolibet, etiam consistorialiter, aut alias etiam pluries et iteratis vicibus concessis, approbatis, confirmatis et innovatis, quibus omnibus et singulis, etiam si de illis, eorumque totis tenoribus specialis, specifica, expressa et individua, ac de Verbo ad Verbum, non autem per Clausulas generales idem importantes mentio, seu quevis alia expressio habenda, aut aliqua alia exquisita lorma ad hoc servanda foret, tenores hujusmodi, ac si de verbo ad verbum nihil penitus omisso et forma in illis tradita observata Presentibus inserti forent, eisdem Presentibus pro plene et sufficienter expressis et insertis habentes, illis alias in suo robore permansuris, latissime et plenissime ad premissorum omnium et singulorum validissimum effectum specialiter et expresse, nec non opportune et valide hac vice dumtaxat Motu, scientia et potestatis plenitudine paribus harum serie derogamus ceterisque contrariis quibuscumque.
Volumus autem, quod dicte Metropolitane Ecclesie Labacensis per nos ut prefertur erecte fructus, redditus et proventus ad quingentos florenos auri de more taxari et hujusmodi Taxa in libris Camere Apostolice describi respecti ve debeat, Nos autem per easdem Pre-sentes Nuncium Apostolicum prefatum in dicta Civitate Vienensi Austrie, ut prefertur, commorantem in Exe-quutorem earundem presentium quoad illarum exe-quutionem tantum Apostolica Auctoritate deputamus, eidemque Nuncio Apostolico Vienensi facultatem, ut ipse quamcunque Personam in dignitate Ecclesiastica constitutam pro hujusmodi Exequutionis effectu subde-legare libere possit, Ac tam Nuncio prefato, quam Persone illi per eum sic subdelegande facultatem quoque, ut ipse seu ipsa integram premissorum observantiam sub quibuscunque Sententiis, censuris, et penis Ecclesiasticis precipere ac super quacunque oppositione adversus eadem premissa quomodolibet occurente servatis tamen de Jure servandis definitive pronunciare etiam libere ac licite possit et valeat, dicta apostolica auctoritate pariter respective concedimus atque impartimur.
Nulli ergo omnino hominum liceat hanc paginam Nostre suppressionis, extinctionis, destitutionis, Constitutionis, reservationis, assignationis, Erectionis, Institutionis, Declarationis, Concessionis, indulti, Dismembrationis, Assignationis, facultatis alterius Concessionis, segregationis, disjunctionis, adjunctionis, constitutionis, alterius assignationis, suppositionis, subjectionis, applicationis, appropriationis, adscriptionis, subrogationis, Mandati, reservationis, Decreti, Derogationis et Voluntationis, ac alterius etiam Concessionis et impartitionis infringere, vel ei ausu temerario contraire. Si quis autem hoc attentare presumpserit, Indignationem Omnipotentis Dei ac beatorum Petri et Pauli Apostolorum ejus se noverit incursurum.
Datum Rome apud Sanctum Petrum anno Incar nationis Dominice Millesimo Septingentesimo octogesimo septimo, octavo Idus Martii, Pontificatus Nostri anno quarto decimo. — Loco f Plumbi.
Quibus litteris visis Ego Notarius publicus infra-scriptus presens Transumptum confeci et subscripsi, ut perinde valeat, ac si essent Littere originales.
Actum Rome ut supra, presentibus D. D. Aloisio Puraye et Bartholomeo Panini testibus. .
Concordat cum OrigJ^ J. Riganti off]^ Dep^?
A. Card. Pirdan
Ita est Joseph Battaglia
Not^f ApH!
Ph. Lanzoni
Praesentem Copiam Suo mihi exhibito Originali legaliter vidimato consonam esse testor. Viennae die 19. mensis Aprilis Anno Domini 1788.
Carolus Joseph Kriegl m./p.
\L.S.\	Secret^l Aulus et Director Registrat<*e_
's""/	Cancellae Caesu_ Regae Boli^ Aust£_ Aidicae.
Dieser Bulle wird auf allerhdchsten Befehl das Placitum Regium, in so weit deren Innhalt den landes-furstlichen Gerechtsamen und Verordnungen nicht ent-gegen stehet, ertheilt.
Per sacram caes£ reg. Mattem Wien den 8. April 788 Fridrich Bischeldorfer m. p.
Slov
Zgodovina cerkljanske fare.
(Nadaljevanje.*)
O Štefancih (str. 14, opomn. 2.), ki so v špitalski cerkvi v Ljubljani raz leco vrgli luteranskega predikanta Jurija Kobilo, se tudi pripoveduje, da so v plačilo za svoje »junaško« delo dobili za čas svojega življenja vsako leto na tisti dan, ko so pokazali v »dejanju« svojo vero, dobro kosilo in lepo darilo v škofiji. Imena teh »junakov«
— bili so trije — so se pozabila, a o napominanem činu se še vedno govori med ljudstvom.
Dalo bi se bilo tudi kaj povedati o lakoti, kije včasih po fari vladala. Huda bila je na pr. 1. 1817. Vsled nje je bila tolika draginja, da je neki gospodar cel gozd na Reki prodal za tri hlebe kruha. Tudi potresi so sem ter tje plašili cerkljanske farane. Bili so večkrat prav močni, tako, da se je mali zvon, »klenkovec«, že v tem stoletju trikrat snel iz svojih tečajev. To se je zgodilo tudi enkrat ravno na dan sv. Lavrencija za časa Trčkovega učiteljevanja.
Ko so leta 1818 in 1819 zgradili sedanji prezbiterij farne cerkve (str. 48), prizidali so tudi zakristiji. Zapisnik tedanjega ključarja in bivšega učitelja Iv. Borštnika poroča: »Im Ein Tausend Achthundert Achtcenten Jahr hat das Volk Zirklacher Pfarr gebaut das Presviterium und Zakristaien beiden zum Gottes ehren und Nach seelen Weide, hat gekostet 4260 Gulden, wurde aufgestellt in Einem Jahre 2 Monaten ohne Schul-den.« — Tega dela ni izvršil Matej Medved, ki je bil tedaj še le začetnik in komaj 22 let star — toraj gotovo ne še tako daleč na okoli znan, kakor pozneje,
— marveč neki Štajerec. Ime njegovo se je pozabilo.
O zvoniku (str. 53) bi bilo omeniti, da je bil krit leta 1805. Letnica je vrezana pod streho. Baker so dobili z Dunaja in je stal 1400 gold., delo samo pa 400 gold.
*) Med natiskovanjem pričujoče ocene prejeli smo od č. gosp. Mateja Slekovca, župnika pri sv. Marku niže Ptuja, nekaj prav dragocenih drobtinic, katere z veseljem objavimo, dasi moramo poseči nekaj stranij nazaj. Ob jednem vzradostil nas je isti gospod s prijazno ponudbo, za katero smo mu mi in mu bo marsikdo iz srca hvaležen. Piše namreč med drugim: »Zgodovina cerkljanske fare je našla natančnega presojevalca. Ker navaja mnogo dostavkov, blagovolite mu v porabo izročiti še priložene drobtinice iz moje zbirke. Sploh bi sodilo, da gg pisatelje farnih kronik opozorite na mojo veliko zbirko slovenskih duhovnikov. Kdor bi želel kakih podatkov, naj mi dopošlje dotična imena z letnicami in iz srca rad mu vstrežem z vsem, kar imam.« —Tudi č. g. Fr. Pokorn, kapelan v Stari Loki, nam je poslal nekatere podatke.
st v o.
Leonard Volih (str. 81) [Walich] »a Circkl. Acjuil. dioec. habens indultum apostolicum a Rmo patre et dno Petro Paulo Vergerio Legato a latere etc.« posvečen od lavantinskega škofa Filipa na binkoštni ponedeljek (17. maja) 1535 v subdijakona, v torek v dija-kona, v sredo pa v mašnika.19) L. 1546 in 1547 je bil vikarij na Rečici.20!
Matija Brecelj (Brezelius) (str.81) »Crainburgen-sis«, posvečen od ljubljanskega škofa 18. dec. 1620 v subdijakona, 27. marca 1621 v dijakona, obakrat v Gornjem gradu, 10. aprila 1621 pa v Ljubljani v mašnika.21) Omeniti je o njem še tudi, da mu je kranjski meščan Gašpar Zupančič 21. sept. 1. 1643 prodal desetino v Hujah.22) L. 1652, 12. maja, pa se bere o nekem kupnem pismu med opatico škofjeloškega samostana in cerkljanskim župnikom M. Breceljnom, zadevajočem desetino 8 kmetij na Klancu pri Kranju.23)
Župnik Matej Brenk (str. 84) je bil porojen 5. sept. 1. 1766 v Strohinju, fare nakelske, v mašnika posvečen 20. februvarija 1791 ter najprej z dekretom z dne 28. istega meseca poslan za kapelana v Radovljico. Od tod je bil premeščen dne 16. julija 1. 1792 na Jesenice, a z Jesenic je šel 1. julija 1794 kapelanovat v Begunje, kjer je deloval do 1. februvarija 1. 1798, ko se je preselil za kapelana v Bohinjsko Bistrico. Tukaj je pastiroval do 4. sept. 1. 1798, ko se je podal na svojo novo kapelansko službo na Sori. S Sore poslali so ga
8.	novembra 1. 1810 za I. kapelana v Mengeš. — O smrti njegovi bi bilo dostaviti, ozir. popraviti, da ni umrl za mrtvoudom, ampak vsled padca. Šel je namreč brez luči po temnih stopnjicah navzdol, dasi so ga opozorili, naj jo vzame seboj. Zmanjka mu stopinje ter pade tako nesrečno, da trči s čelom ob železo, ki služi za snaženje črevljev, ter se ubije. Pogreb njegov iz Šentjurja v Cerklje je bil velikansk. Vsa fara je za njim bridko plakala, ker bil je pokojni zelo blaga duša.
Andrej Maček (Mazhikh) (str. 86) »Carniolus Zayrensis ad titulum Abb. Sitich, Rhetor« posvečen
22.	marca 1. 1636 v subdijakona.24)
Lavrencij Zavrl (Sauerle) (str. 86) je bil porojen v Cerkljah ter leta 1640 v mašnika posvečen.
I9) Ordinacijski zapisnik lavantinski.
»°) I. Orožen, II., b, 187.
21) Ordinacijski zapisnik ljubljanski.
a',‘) Mitth. d. hist. Ver., 1. 1851, str. 93. — Matice Slovenske »Letopis« 1. 1870, str. 123.
as) Mitth. d. hist. Ver. 1. 1851, str. 93.
**) Ordinacijski zapisnik lavantinski.
Pastiroval je dve leti v Cerkljah, tri leta v Velesovem, dve leti v Mengšu in tri leta v Cemšeniku. L. 1650 je postal farni vikarij pri sv. Janžu na peči, kjer je služboval do 1. 1652. Cerkvi sv. Janža je volil en vinograd.25)
Matija Modri (str. 87j »Carniolus Zayrensis ann. 24« posvečen od lavantinskega škofa 22. marca 1636 v dijakona.28) Od Jurijevega 1. 1665 je bil vikarij v Žu-semu. Dne 21. avg. t. 1. ima vizitacijski zapisnik o njem: »Mathias Modri patria Carniolus, natus ex parochia Zeyer, aetatis annorum 55, sacerdos annis 29, ordinatus ad titulum Monasterii Sitiensis. Sacerdos factus servivit pro cooperatore in Wodiz annis 5, apud s. Georgium in Campestribus 2 annis, in Zirklach 2 annis et in parochia Jauchen 19 annis. Est hic a festo s. Georgii, excessit a dicta parochia propter furcas Rusticorum, qui grandinem adscribunt Parocho, quasi ipse in suis manibus haberet potestatem illam removendi vel annihilandi.27)
Jurij Brecelj (str. 87) »Crainburgensis«, posvečen od ljubljanskega škofa 17. marca 1628 v sub-dijakona, 8. aprila 1628 v dijakona v Gornjem gradu.28)
Andrej Weniger (str. 87) služboval je od leta 1652 do 1660 kot duhovni pomočnik v Laškem trgu,29) od 1. 1661 do 1667 pa kot kapelan v Hočah.39)
Jakob Hauman (str. 87) »Dioec. Labac.« bil je posvečen v mašnika 18. dec. 1. 1649.31j
Jakob Pintar (str. 88), od 1. 1668 do 1672 župnik in komisarij v Gornjem gradu. Umrl ondi 7. febr. leta 1672. Tamošnja mrtvaška knjiga ima o njem: 7. Februarii 1672 circa 5. pomeridianam, defunctus est Adm. Rev. D. Jacobus Pinter, Mgr. Philosophiae, SS. Theol. Baccalaureus, parochus et Commissarius Oberburgensis provisus sssb poenitentiae et extremae unctionis sacramentis a me And. Navodnik, de ss= Euchar. sacramento in missa, in qua lethaliter tactus apoplexia cecidit, sibi providit.32)
Ivan Dežman (str. 92) — porojen v Lancovem pri Radovljici — je prišel iz Doba za kapelana v Cerklje, ne z Jesenic. Poslali so ga namreč z Jesenic v Dob 10. junija 1. 1811. Od 22. julija 1811 je bil administrator v Dobu; od tod je bil dekretiran 12. februva-rija 1. 1812 (ne 1. 1811) za kapelana v Cerklje.
Andrej Ivastrin (str. 92), ki se je porodil v Šturiji na Vipavskem, kapelanoval je najprej v Selcih
46» I. Orožen, V., 316.
*•) Ordinacijski zapisnik lavantinski. *’) I. Orožen, VI., 561. as) Ordinacijski zapisnik ljubljanski. as) 1. Orožen, IV., b., 149.
80) Matrike.
81) Ordinacijski zapisnik lavantinski. 8a) I. Orožen, II., b., 46.
od 15. septembra 1. 1806 do 5. novembra 1. 1807; potem v Idriji do 29. septembra 1. 1810; na to na Vrhniki do 8. januvarija 1. 1814. V Cerkljah je bil kapelan od 8. januvarija 1. 1814 do 19. novembra 1. 1814, ko se je preselil zarad bolehnosti v začasni pokoj na Vrhniko, kjer je ostal do 24. junija 1. 1815. Tedaj se je podal za kurata na Žalostno goro v preserski fari, kjer je deloval do 8. oktobra 1. 1819 (ne 1820). Postal je namreč farni v ikarij v Planini pri Cirknici ter bil vmeščen
8. okt. 1. 1819. Na Brezovcu ni bil do 1. 1856, ampak le do 23. aprila 1. 1855, ko se je podal v pokoj.
Anton P e stotnik (str. 93) služboval je najprej v Kamniku od 14. januvarija do 21. oktobra 1814. Od tod je šel še le v Ribnico ter deloval ondi do 7. sept. 1. 1816. Ta čas so ga premestili v Cerklje, kjer je deloval do 18. julija leta 1820, ko je postal lokalist na Kopanju.
Ivan Doveč (str. 93) je bil dekretiran 1. 1820, 24. julija, z Vač za kapelana v Cerklje, ne pa 1. 1821.
Frančišek Teuschel (str. 93), porojen dne 31. marca (ne maja) 1. 1793, je kapelanoval najprej v Smledniku, kamor je bil poslan z dekretom z dne 10. aprila leta 1816; od tod je bil dne 15. decembra 1. 1817 premeščen na Rako in potem še le na Ig dne
23. decembra 1. 1818. Na Igu je bil do 24. julija 1820, ko so ga poslali v Cerklje, kjer je prav marljivo deloval dobrih 7 let ter zlasti pospeševal nedeljsko šolo. Leta 1827, 11. septembra, ga pošljejo v Polje, kjer je služboval do sv. Jurja 1. 1828 (ne pa 1829), ko je nastopil farni vikarijat Lipoglav, na katerega je bil vmeščen
9. aprila istega leta.
Gregor Šraj (str. 94) je zagledal svet v Hotavljah, v tratarski fari. Kapelanoval je od 26. novembra 1. 1814 do 2. decembra 1815 na Jesenicah; od 2. dec. 1815 do 31. maja 1. 1816 v Srednji vasi v Bohinju, kjer je bil kratek čas tudi administrator; od 3. junija 1. 1816 do 3. junija 1. 1817 v Gradu (Bled); od 3. jun. leta 1817 do 4. maja 1. 1821 v Kamniku; od 6. maja 1. 1821 do 23. oktobra 1. 1822 v Cerkljah; od 25. okt. 1. 1822 do 7. marca 1. 1824 v Šenčurju; od 9. marca 1. 1824 do 4. marca 1. 1826 v Stari Loki; od 7. marca do 9. novembra 1. 1826 v Škofji Loki; od II. nov. 1. 1826 do 15. marca 1. 1828 v Smledniku; od 18. marca leta 1828 do 30. avgusta 1. 1829 v Zatičini; potem v Čemšeniku do 18. septembra 1. 1830, ko se je preselil v Spodnji Tuhinj, kjer je kmalu umrl.
Josip Hafner (str. 94| služboval je, predno je prišel v Križevo pri Kostanjevici, najprej v Polju od
24. sept. 1. 1816 do 15. oktobra 1817; potem je bil kapelan v Mokronogu do 28. novembra 1. 1818; od tod še le je šel v Križevo pri Kostanjevici ter je pastiroval
tu do 9. aprila 1. 1821; potem je kapelanoval v Poljanah nad Loko do 1. oktobra 1. 1822, od koder je šel naravnost v Cerklje ter deloval ondi do 1. sept. 1. 1826. Tedaj podal se je zarad bolehnosti na Šmarno goro, kjer je počival do 5. avgusta 1. 1827, ko je bil naslednji dan vmeščen na lokalijo Dražgoše.
Frančišek Kozoglav (str. 95) se je porodil v Dolenji težki vodi v stopiški fari.
Ignacij Valenčič (str. 95) bil je provizor v Banji Loki do 1. 1829 (ne 1830), ker že prve dni meseca decembra 1. 1829 je prišel kot kapelan v Cerklje.
Karol Leben (str. 96) je bil v mašnika posvečen
9.	novembra 1. 1823.
Matija Polec (str. 98) — porojen v vasi Grabce št. 3, gorjanske fare — ni bil tri leta kapelan v Polhovem Gradcu, ampak le poldrugo, namreč od 4. okt. 1. 1826 do 22. aprila 1. 1828. Od tod pa je šel kape-lanovat v Gorje — ne naravnost v Kranjsko goro — in je bil v Gorjah do 16. septembra 1. 1828, ko je bil dekretiran v Kranjsko goro.
Jakob K lobu s (str. 98) je bil poslan kapelanovat v Sorico 6. oktobra 1. 1820, od tod 5. aprila 1. 1821 v Selca, kjer je deloval do 28. marca 1. 1824 (ne 1. 1825), ko je bil dekretiran v Smlednik, od koder so ga premestili 20. oktobra 1. 1825 (ne 1. 1826) v Šmartin pri Kranju in od tod v Tržič dne 22. nov. 1. 1827 (ne 1. 1828).
Anton Goleč (str. 99) je že 1. 1849 prišel kot kapelan v Cerklje.
Jurij Konig (str. 104) se ni porodil v Starem trgu, ampak v Starem logu pri Kočevju.
Josip Žalostnik (str. 106) je bržkone ena in ista oseba z onim Josipom Žalostnikom, ki se omenja na str. 107. Identičen s tema dvema je menda tudi Krištof Josip Žalostnik, ki je od meseca maja 1. 1715 do maja 1. 1717 kapelanoval na Jesenicah. Škofijstvo ni bilo preveč zadovoljno z njegovim obnašanjem, ker mu v dekretu z dne 9. julija 1. 1718 ni dovolilo nastaniti se na Savi, kakor je nameraval, ampak je moral še celo škofijo zapustiti.
Jakob Strupi (str. 107) je služboval razun v Cerkljah tudi v Kamniku 4 leta kot subsidijarij, dalje na Trebelnem, v Kostanjevici in v Komendi.
Jurij Zupanec (str. 108), porojen v fari šen-čurski pri Kranju, posvečen v duhovnika 1. 1774 (ad titulum patrimonii), se nahaja 1. 1788 kot subsidijarij v Ihanu. Služboval je tudi v Šmartinu pri Kranju in na Dovjem, kjer je umrl dne 17. junija 1. 1798.
Josip Majer (str. 108) porojen v šenčurski fari pri Kranju, je bil v mašnika posvečen 1. 1772 v Gorici, torej 1. 1771 še ni mogel biti subsidijarij v Cerkljah. Služboval je pa kot subsidijarij v Cerkljah, v Kamniku
in v Spodnjem Tuhinju, potem je bil več let kapelan v Nevljah.
Dominik Plaveč (pisal se je Plauz ali Plautz) (str. 108) se je porodil v Železnikih okoli 1. 1751, v mašnika so ga posvetili 26. marca 1. 1775. Pastiroval je v Cerkljah eno leto kot subsidijarij. V hrenoviški fari, pripadajoči tedaj tržaški škofiji, tudi 'eno leto kot subsidijarij, ravno tam poldrugo leto kot kapelan. V Železnikih kurat čez eno leto, v Kranju subsidijarij tri mesece, potem pa provizor beneficija v Kropi do 3. julija 1. 1793,	ko	je bil poslan za kapelana	v Staro	Loko
(torej ne še	le	1. 1795). Tu je deloval do	konca 1.	1796,
(ne pa do 1799), ker 7. decembra 1. 1796 je bil imenovan lokalnim kapelanom v Dražgošah. L. 1816 pa je postal župnik v Železnikih ter bil vmeščen 10. junija istega leta.
Med subsidijarije (str. 108) mora se tudi šteti VrbanKnez, porojen v fari Vače. — Naš gosp. pisatelj ga omenja na strani 116 med duhovniki v Zalogu. — Leta 1788	se	čita o njem, da je bil	star 67	let, v
mašnika so	ga	posvetili kvaterno soboto	jeseni 1.	1752.
Bogoslovja se je učil v Ljubljani. Pastiroval je pa 2 2/s leta kot vikarij na Krki; kot kapelan 2% leta na Vačah, 5 let v Dolu, 3 leta v Škocijanu, 5 let na Raki, 5 let kot substitut beneficijata sv. groba v Litiji, 5 let subsidijarij v Cerkljah in potem kurat v Šmartinu pri Litiji. Zadnja leta ga nahajamo kurata v Kandršah, v vaški fari, kjer je tudi umrl začetkom 1. 1797.
Istotako pogrešamo med cerkljanskimi subsidijariji tudi Jurija Gabra, ki je bil 23. januvarija 1. 1795 poslan za subsidijarija župniku in dekanu v Cerklje. Prišel je iz Loke, kamor se je vrnil še isto leto meseca julija. V mašnika je bil posvečen dne 20. sept. 1. 1771. Moralo je dovršil v Ljubljani, dogmatiko pa je slušal 3 leta na Dunaju. Leta 1788 je bil star 43 let in 6 let v pastirstvu. Leta 1789 ga nahajamo kapelana v Veleso vem. Kasneje je živel več let v Loki.
Slična nesreča kakor pri Martinu Kagnus-u (str. 91) pripetila se je.g. pisatelju tudi pri Mateju Boštijan-čiču (str. 108). Prilastuje mu čast poddekana v Radovljici, dasi nikdar ni tako visoko priplezal in tudi nikdar ni služboval v Radovljici. Njegovo delovanje je zamešamo z onim njegovega sorodnika Jarneja Bošti-jančiča, ki je zares postal dekan gorjanskega okraja.
V nastopnem zabeležimo črtice, kolikor nam jih je znanih o teh dveh možeh, da se jasneje razvidi istinitost naše trditve.	(Nadaljevanje prih.)
TTnphinn Diplomatarij: 16. Bulla papeža Pija VI., s ka-
V UUUllldi tero zatare nadškofijo goriško ter povzdigne ljubljansko škofijo v nadškofijo. (Konec). —Slovstvo: Zgodovina cerkljanske fare. (Nadaljevanje.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna < v Ljubljani.