GRAFIČAR PRINECT sodobna medmrežna tiskarna Specializacija kot konkurenčna prednost GRAF&PACK 2009 Varnostna zaščita embalaže in etiket Papir in okolje Od gozdov do tiskarn Modificirana metoda mikro-makroporoznosti SO) ■ o îl^ Ico s^f www.graficar.si Le peščica znanih odtisov ni delo podjetja manroland. Že majhne inovacije našega podjetja so predstavljale velike spremembe na področju tiskanja. To velja že več kot 160 let. Danes smo drugi največji proizvajalec tiskarskih sistemov na svetu in vodilno podjetje na svetovnem trgu na področju revijalne in časopisne tehnike. Seveda ne ustvarimo prav vseh tiskovin, vendar pa smo odgovorni, na primer, za vsak tretji časopis. Po vsem svetu. Z drugimi besedami: WE ARE PRINT.® manroland Sašo BENDE Canon Adria, d. o. o. Dunajska cesta 128a 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 530 87 22 faks:+386 (0)1 530 87 45 e-pošta: saso.bende@canon.si www.canon.si CANON BREZBARVNI TONER VIVID - TISK DODANE VREDNOSTI V prejšnji pa tudi tokratni številki revije Grafičar ste lahko opazili, da smo ovitek izdelali s pomočjo digitalne tehnologije proizvajalca Canon. Tako podjetje Canon Adria skuša prikazati dve ključni novosti Canonovih tehnologij: 7 tehnologijo tiska imagePRESS, ki s posebnim Canonovim V-tonerjem (ultra fini delci) in fiksiranjem brez olja postavlja nov standard kakovosti izpisa 7 brezbarvni toner, ki omogoča izdelavo tiskovin dodane vrednosti Trenutno obe tehnološki novosti v enem podpira le imagePRESS C1+. Kar zadeva tehnologijo tiska imagePRESS, smo v prejšnji številki revije Grafičar izpostavili pridobitev certifikata za poskusni izpis ISO/CD 12647-7, ki dejansko dokazuje ponovljivost in kakovost Canonovih digitalnih izpisov. Z drugimi besedami, zagotavlja konsistentni izpis, primerljiv ofsetnemu odtisu, o kakovosti pa seveda lahko presodite sami. V tokratnem članku pa bi radi izpostavili prikaz učinka na novo razvitega brezbarvnega tonerja Vivid, ki tiskarjem omogoča tisk z dodano vrednostjo. Omogoča izdelavo učinkov, kot so vodni znaki, sijajni učinki, brezsijajni učinki na predefiniranih mestih, povratni brezsijajni učinki na predefiniranih mestih sijajnih izpisov višjih optičnih gostot, premazovanje celotne tiskovine za večjo zaščito samega izpisa. Pri tem je pomembna tehnična izvedba nanosa tonerja. Tega nanašamo v enem ali dveh prehodih izdelave tiskovine glede na želeni končni učinek samega brezbarvnega tonerja. En prehod dejansko pomeni petbarvno tehniko tiska (CMYK + brezbarvni toner). Omogoča seveda hitrejšo izdelavo tiskovine in boljše skladje. Pomanjkljivost pa je na žalost zaradi optične gostote barv, večja skupna pokritost barv ob fiksiranju pomeni manjši končni učinek samega brezbarvnega tonerja. Dvojni prehod pomeni, da v prvem koraku natisnemo barvni vtis, v drugem pa še brezbarvnega. Na žalost to pomeni daljši realizacijski čas, vendar pa lahko izvajamo več kot atraktivni omenjeni povratni brezsijajni učinek tudi na pre-definiranih mestih sijajnih izpisov višjih optičnih gostot. Omogoča seveda tudi poznejšo dodelavo preostalih digitalnih izpisov, ki pa po priporočilu proizvajalca ne smejo biti na oljni tonerski osnovi, in tudi ofsetnih. Brezbarvni toner lahko uporabljamo tudi v zaščitne namene, na primer za izdelavo vavčerjev, vstopnic, zaupnih poročil ipd. Če smo vas o atraktivnosti brezbarvnega tonerja prepričali, vam priporočamo, da se obrnete na podjetje Canon Adria, d. o. o., kjer vam bodo predstavili izdelane vzorce in prikazali dejansko realizacijo v svojem promocijskem centru. h uber SS ■ ■ group SMO ZANESLJIV PARTNER ZA: HUBER TISKARSKE BARVE SPANDEX FOLIJE ZA DIGITALNI TISK TORAY TISKARSKE PLOŠČE DANTEX STROJNA OPREMAZAVODNO RAZVIJANJE PAVAN NADOMESTNI DELI SAVA OFSETNE GUME IPAGSA TISKARSKE PLOŠČE prodaja iz skladišča mešamo tiskarske barve zagotavljamo strokoven servis omogočamo izobraževanje vprašajte nas za nasvet 9 PERLA Zastopa in prodaja Perla, d. o. o. Motnica 2,1236 Trzin tel. 01/563 74 26, faks 01/563 74 27 e-pošta: perla@siol.net VSEBINA JUNIJ 03/09 Canon brezbarvni toner Vivid - tisk dodane vrednosti 3 Brezbarvni toner omogoča izdelavo učinkov, kot so vodni znaki, povratni brezsijajni učinki ipd. GRAF&PACK 2009 Obiskali smo sejem Graf&Pack v Celju in bili navzoči na okrogli mizi Tehniški poklici v prihodnosti. 7 PRINECT - barvni sistem - sodobna medmrežna tiskarna Sodoben tiskarski proces mora ustrezati novim merilom. ORIS - InkSaver v akciji Znižujte stroške z barvnim sistemom InkSaver. ................................... 10 Camera - Ja, tako hitri smo! 19 Za zadovoljitev svojih zahtevnih strank razmišljajo digitalno. Ključ do uspeha so tudi pogodbe, kot je XEROX FSMA. Varnostna zaščita embalaže in etiket Pirati blagovnih znamk imajo vse večje dobičke ob zelo majhnem tveganju. ................................. 2/ Specializacija kot konkurenčna prednost 22 Mnogi tiskarji se srečujejo z upadom naročil tiska, zato je ključno oblikovanje ponudbe, ki bo njihov posel spet naredila dobičkonosen. • • • i Interaktivne vsebine na internetu - II. del Izdelava oblikovnih in strukturnih konceptov. 25 Papir in okolje - od gozdov do tiskarn 29 Ko boste naslednjič uporabili papir, pomislite, od kod prihaja in kakšno praznino je pustil v naravnem okolju. Modificirana metoda mikro-makroporoznosti 30 Mikro-makroporoznost skupaj s tiskarsko absorpcijo je ena bistvenih lastnosti papirja, ki vpliva na kakovost tiska. avtor Matic ŠTEFAN UVODNIK GRAFIČNI KADRI!P Ko pregledujem vsebine in pišem o tehnologijah, še več pa o razvoju in idejah, se pogosto sprašujem, kdo je sploh sposoben slediti vsemu temu. Pravzaprav so grafični odjemalci dobri že, če ob kopici tehnoloških ponudb najdejo ustrezno rešitev za realizacijo svojih ali naročnikovih zahtev. Kaj pa se zgodi z obvladovanjem tehnologij za ustrezno kakovostno realizacijo teh aplikacij? Če zanemarimo trend multimodalnosti in se omejimo le na grafična znanja konvencionalnih tehnik, hitro ugotovimo, da je že obseg teh znanj zelo širok za kakovostno zanesljivo delo, še zlasti vedno širši je zaradi hitrega nenehnega napredka, razvoja in digitalizacij tovrstnih tehnologij. Ob tem se mi poraja vprašanje, kje bi ta in druga ustrezna znanja tudi multimedijev sploh lahko pridobili? V tokratni reviji vam s člankom GRAF&PACK 2009 predstavljamo problem, ki je bil izpostavljen na okrogli mizi omenjenega sejma. Ne presenečajo me ugotovitve, da ustreznega strokovnega kadra po končanem študiju dejansko ni. Koncept študija posameznika je navadno učiti se čim dlje in pridobiti čim višji univerzitetni naziv. Vse lepo in prav, vendar praksa ob vsem tem močno trpi. Poleg tega, da se sooča z zahtevnimi vsakodnevnimi posodobitvami in naprednimi razvojnimi rešitvami, se mora spopadati tudi s pomanjkanjem ustrezno kvalificiranega kadra, ki bi tovrstne napredne tehnologije učinkovito kakovostno obvladoval v praksi. Prav zato potrebuje še kako kakovostna in zato dragocena znanja tehničnih poklicev. Tudi po svetu se izobraževalno in gospodarsko področje sooča z vprašanjem neustrezno kvalificiranega kadra. Kako slediti hitremu razvoju in znanju naprednih tehnologij tako skozi teorijo kot v praksi? Osebno menim, da je znanju in novostim mogoče slediti le s prakso, jih dejansko preizkusiti in vzporedno ubesediti v teoriji. Na žalost to ni možnost za vsakogar, vsebin, znanj pa je iz dneva v dan več in s tem povezanih nejasnosti tudi. Kako jo bosta ob vsem tem odnesli grafična stroka in kakovost medijev (predvsem tiskanih), je vprašanje. Dejstvo je, da bomo za skupno grafično dobro morali narediti več in reči bobu bob. Stroka in njen pravi grafični kader bosta morala v večini primerov s pomočjo kakovostno učinkovite selekcije delodajalcev pa tudi izobraževalnega področja dobiti večjo vrednost in pomen. Matic ŠTEFAN, odgovorni urednik Vse kar potrebujete za visokokvalitetno digitalno barvno produkcijo Xerox 700 Digital Color Press. Xerox 700 Digital Color Press ponuja vse kar potrebujete za izdelavo profesionalnih tiskovin (brošur, letakov, vizitk, direktne pošte itd.). Zagotavljamo vam tudi: produktivnost, visoko kvaliteto odtisa (2.400 x 2.400 dpi), nizko začetno investicijo, zanesljivost, prilagodljivost, odlično tehnično podporo. Izberite perfektni RIP in ustrezite potrebam vaših naročnikov. Izbirate lahko med: Kontak Admir Joldič, vodja programa Xerox Slovenija d.o.o. Bravničarjeva 13,1000 Ljubljana tel. 01 60010 83 gsm. 041 329 826 admir.joldic@xerox.com www.xerox.si xerox Fonnö TQOi UCVÙBflTVO ■ tL®J ■ »■"toč-"' tüpFH-aCH e PLnoHEH Ji.-ï L+.nenil, lüC* , V-r^ . * WÊKMt1 V Celju je bil od 21. do 24. aprila 2009 4. sejem GRAF&PACK - mednarodni sejem grafike in pakiranja, ki poteka vsako drugo leto. Na letošnjem sejmu GRAF&PACK se je predstavilo več kot 40, skupaj z zastopanimi pa več kot 80 razstavljavcev iz 12 držav. Kljub vplivom gospodarske krize si je bilo v nekoliko skromnejšem vzdušju s področja grafike mogoče ogledati kar nekaj strojnih novosti, inovativnih grafičnih aplikacijskih idej, novosti grafičnih materialov in pripomočkov. Prikazanih je bilo tudi nekaj novosti s področja informacijske tehnologije, ki se vse bolj prepleta z grafično industrijo. Področje pakiranja so zaznamovali najnovejši embalažni materiali, novosti na področju tehnologije in tehnike pakiranja ter označevanja in različni pripomočki pakiranja. Dogajanje na GRAF&PACK Novost na letošnjem sejmu je bila predstavitev certifikata PSO (Process Standard Offset), ki ga lahko po novem pridobijo slovenski tiskarji in pomeni nadgradnjo ISO standarda. S podelitvijo priznanja mednarodne kakovosti tiska je njegovim imetnikom omogočen lažji prodor na tuje trge, hkrati pa razrešuje S ) pridobitvijo certifikata PSO tiskarji laže prodrejo na tuje trge. potencialne nesporazume med naročnikom in tiskarjem. Novost nam je predstavil Vito Antešič, direktor podjetja Tavija, ki je pred kratkim postalo partner uglednega nemškega združenja za raziskave v grafični industriji FOGRA. Certifikat poleg reda prinaša tiskarjem možnost pridobivanja boljših poslov, pa tudi prihranke pri materialih. »Prerekanj, ali je tiskovina dobra ali ne, je konec z uvedbo standardov. Vsem, ki uspešno opravijo PSO test, FOGRA in bvdm priznavata, da tiskajo znotraj ISO standarda. To ima težo tudi v tujini in s tem certifikatom je bistveno lažje prodreti na druge trge,« je pojasnil Antešič. Preverjanje pri nemški organizaciji FOGRA so izbrali zato, ker so partnerji njihovih tiskarjev večinoma z avstrijskega in nemškega trga, sicer pa podobna potrdila dajejo tudi v Franciji, Švici, Ameriki ipd. »Ugotavljamo, da veliko naših tiskarjev pristopa do tiska umetniško in ne tehnično. Zadnje zahteva dosledno upoštevanje -----------^ standardov, odpadejo pa tudi nejasnosti o željah in pričakovanjih naročnika,« je poudaril Antešič. Pridobitev tega uglednega certifikata zahteva od zaposlenih v tiskarnah in reprostudiih najprej šolanje, nato pa morajo opraviti predpisano nalogo. Izdelke pošljejo v Nemčijo, kjer jih preverita tako FOGRA kot GRflF&PfiCK ÖPFLIJ-,5 1--2U-2 □ C bvdm. »Če so izdelki znotraj zahtevanih toleranc, pošlje Fogra potrdilo o uspešno opravljenem testu, torej certifikat,« je pojasnil Antešič, ki je prepričan, da se morajo v Sloveniji vsi v verigi kaj naučiti. »Ne le tiskarjem, tudi naročnikom je namreč treba predstaviti, kaj pridobijo s takšnim načinom dela,« je še dejal. Zagovarja tudi, da je treba s certificiranjem narediti red med slovenskimi tiskarji. Dogajanje so poleg že omenjene predstavitve zaznamovala tudi strokovna predavanja s področij grafike in pakiranja, ki so bila za vse poslušalce prav tako brezplačna. Tema je aktualna, saj so po svetu in v Sloveniji pogoste zahteve po umiku blaga, ki jih nekatere države izvajajo bolje, druge pa z večjimi težavami. Način, predvsem pa hitrost umika blaga sta odvisna od označevanja in možnosti sledenja posameznim izdelkom. Predstavljeno je bilo označevanje na različnih stopnjah (transportna, sekundarna embalaža in embalaža izdelka), tehnologije za sledenje posamezni paleti oziroma izdelku, programska oprema, pa tudi zahteve po organizaciji dela znotraj posameznih trgovin in drugih prodajnih mest. Okrogla miza Nadvse zanimiva je bila zagotovo okrogla miza Tehniški poklici v prihodnosti -smeri razvoja in potrebe podjetij, ki jo je organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Celje skupaj z RGZC in ZRSZ OS Celje. Pri kadrih se pojavlja pomembno vprašanje, kakšne bodo zahteve, pričakovanja in možnosti delodajalcev in iskalcev zaposlitve kadrov v bližnji in malo bolj oddaljeni prihodnosti. Srednje- in dolgoročno lahko po mnenju strokovne javnosti pričakujemo razvoj dejavnosti v dveh smereh: 7 komuniciranje (tiskanje oglasov, prospektov, katalogov ipd.) bo postopno prehajalo na interaktivne medije - proces, ki se je že začel in se bo nadaljeval, 7 grafična tehnologija (tiskarstvo) bo prepoznana in priznana kot primerna proizvodna tehnologija za različne izdelke v industriji in za široko uporabo (kodiranje, zaščita pred ponarejanjem, elektronika, fotovoltaika ipd.). ) S certificiranjem nad nered med tiskarji. Ključno vprašanje ob tem je, kdo oz. kako izobražen, motiviran in usposobljen kader se bo spopadel s temi izzivi. Glede na velike strukturne in številčne spremembe pri vpisu na izobraževalne programe na vseh ravneh odgovor ni enostaven, vsekakor pa zahteva resen in temeljit pristop ter pravočasno ukrepanje. Mladi, ki se danes odločajo za šolanje ali študij, se bodo kot novi sodelavci pojavili na »trgu dela« čez več let. S kakšnimi znanji, pričakovanji in kompetencami? Kaj pričakuje grafična in druga industrija? * k •( Ai t y H Predstavniki izobraževalne in gospodarske sfere na okrogli mizi. Organizatorji tovrstnih dogodkov, okroglih miz ipd. se že nekaj let srečujejo s problematiko zaposlovanja v določenih poklicih, z neskladjem na trgu dela, kar posledično vodi presežke v nezaposlenost, ki je družbena težava. Raziskava o potrebah po kadrih pri članih OOZ Celje je že v preteklosti dokazala, da je največje pomanjkanje kadrov na segmentu tehniških poklicev, zato so v letu 2008 izvedli obsežen projekt Promocije poklicev, katerega del je potekal tudi s podporo JAP-TI in MG. Projekt, ki je zajel pet slovenskih regij, 17 dogodkov, 11 šol in 1241 osnovnošolcev in dijakov, je bil uspešno izveden. Na dogodku je sodelovalo sedem ključnih gostov iz gospodarstva in izobraževalnega področja: ^ razvoj izobraževalnih programov na področju tehniških poklicev v sodelovanju z gospodarstvom - Metka Zevnik, direktorica CPI, Urška Maren-tič, področna sekretarka središča za povezovanje izobraževanja in trga dela CPI, in mag. Gorazd Golob, višji predavatelj, predstojnik katedre za informacijsko in grafično tehnologi- v----------- jo NTF; ^ povezava izobraževalnega sistema z gospodarstvom - Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje; ^ načrtovanje razvoja podjetij in razvoja kadrov - Miran Gracer, lastnik > Izšolan kader je pogosto nezaposljiv, ker njihova znanja ne dosegajo zahtevane stopnje hitro razvijajoče tehnologije. in direktor Grafika Gracer, d. o. o., in predsednik OOZ Celje, Marjan Mačk-ošek, direktor Štore Steel, d. o. o., in mag. Stanko Stepišnik, direktor EMO - orodjarna, d. o. o. Kljub navedenemu dejstvu izobraževanega področja, da je izdelanih 109 poklicnih standardov (prenovljenih programov s področja poklicnega izobraževanja), se je spet pojavilo vprašanje, kako promovirati tehnično raven poklicev v prihodnosti še bolj učinkovito. Zaradi premajhnega zanimanja za srednješolske poklicne programe obstaja namreč nevarnost generacijskih »lukenj« v celotni vertikali določene panoge. Dejansko bi bilo treba motivirati in usmerjati že osnovnošolce. Tovrstni poklici imajo ob tako velikem pomanjkanju tehničnega kadra zagotovo visoko vrednost že danes, sploh pa v prihodnosti. Še bolj pa muči gospodarski del, ali ti standardi kakovostno sploh ustrezajo potrebam trga dela. V praksi namreč ugotavljajo, da je dokončno izobražen kader po večini praktično neuporaben. V učnih programih gospodarstvo pogreša vsebine, povezane s spoznavanjem poklicev, medsebojnimi odnosi, komunikacijo in osnovami za samostojno podjetniško pot. Dodatna težava, ki so jo izpostavili gospodarstveniki, je tudi hitro napredna tehnologija, ki iz dneva v dan zahteva nova znanja. Po njihovem mnenju je potrebna večja prilagodljivost in hitrejša nadgradnja šolskega sistema in programov glede na dejanske potrebe gospodarstva. Prekvalifikacija, individualna izobraževanja itn. so prevelik strošek za podjetja, zato iščejo kader, ki po znanju ustreza tehnološkemu napredku. Prav zato ne čudi dejstvo, da nekatera podjetja zaposlujejo ustrezno kvalificiran kader iz tujine. no s Zoisovo štipendijo, ki bi s štipendiranjem podprla manjkajoče profile v družbi, torej na področju naravoslovja. TEiffT 1 > Izobraževalni del si prizadeva sodelovati z gospodarstvom in nasprotno predvsem pri izvajanju daljšega praktičnega usposabljanja in nadgradnje osnovnih teoretičnih znanj v okviru tehnoloških napredkov. Vedno znova se v tem okviru pojavlja dolgoletna problematika štipendiranja. Na tem področju bi bilo treba urediti štipendijsko politiko vključ- Dejstvo je, da slovenskim gospodarstvenikom vedno bolj ustreza tehnološko kvalificiran kader iz tujine. Udeleženci razprave so bili zato enotni, da je treba ukrepe začeti na ravni države takoj in glede na splošno stanje tako v globalni kot slovenski ekonomiji napredno podpreti gospodarstvo na področju človeških virov s sodelovanjem ustreznih institucij, združenj in državno pomočjo. Upamo, da bomo na naslednji okrogli mizi priča rešitvam in napredkom navedenih področij. Flexo CtP ki postavlja nove standarde kvalitete Flexo CTP PlateRite FX1524 je namenjen osvetljevanju plošč (klišejev) za tisk na velikoformatnih tiskarskih strojih za fleksibilno in kartonsko emabalažo. Omogoča izdelavo tudi manjših plošč namenjenih flexo in knjigotiskarskim strojem. Sistem laserskega osvetljevanja in njegova kvaliteta je enaka kot v ostalih produktih PlateRite CTPjev. PlateRite FX1524 omogoča najvišjo možno kvaliteto tiska ob superiorni reprodukciji najbolj finega rastra tako v svetlih kot tudi temnih tonih. PlateRite FX1524 z lahkoto in zanesljivo uporablja različne tipe, velikosti in debeline flexo kot tudi knjigotisk plošč, s tem omogoča večjo efektivnost v proizvodnji kot tudi enakomernejšo kvaliteto osvetljevanja. Nova oblika rastra za flexo tisk Screenov edinstveni na novo razvit raster je optimiziran za reprodukcijo svetlih tonov tako na plošči kot tudi v tisku (substrat in barva). Minimalna tonska vrednost ima z uporabo novega rastra večji premer s pomočjo kotnih podpiral pa je konstantnost odtisa enakomernejša. Najbolj razvidno je to v prehodnih rastrih v svetlih tonih, kjer je do sedaj bila reprodukcija takorekoč nemogoča (1% rasterska tonska vrednost pri 175 lpi na substratu). Generira konstantne pravilne oblike rastra na plošči tako v svetlih kot temnih tonih. PlateRite FX1524 CTP za knjigotisk in flexotisk Generalni zastopnik podjetja Screen za Slovenijo, ^AfcA ^^ Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino Tel. 02 330 14 00 www.mca.si email: info@mca.si Janez LOVŠIN Heidelberg, d. o. o. Tržaška 282, 1000 Ljubljana e-pošta: janez.lovsin@heidelberg.com www.heidelberg.com BARVNI SISTEM - SODOBNA MEDMRE2NA TISKARNA Sodoben tiskarski proces mora ustrezati novim merilom: ^ naraščajoče zahteve po kakovosti ^ hitri proizvodni časi ^ hitra zamenjava naročila - tudi na velikih tiskarskih strojih Vedno bolj jasno je, da je ključ do komercialnega uspeha v sistemu učinkovitega barvnega in procesnega upravljanja. Doseganje učinkovitega barvnega upravljanja ni samoumevno. Kljub popolnoma digitalizirani grafični pripravi ga nekatere tiskarne izvajajo šele na tiskarskih strojih; to pomeni litografski proces na tiskarskih strojih, da bi se odtis ujemal s specifikacijami poskusnega odtisa - če seveda okoliščine to dopuščajo. Poleg tega, da je ta proces časovno in materialno potraten, prinaša tudi drugo, bolj resno težavo: tudi najboljšega odtisa pri ponavljanju naročila ne moremo reproducirati v isti kakovosti z najmanjšimi stroški To ima občuten vpliv na raven učinkovitosti in postavlja tiskarno v slabši položaj v primerjavi s konkurenco. Doseči kakovost v kratkem času ni nemogoče. Prav nasprotno: s sistemom Prinect lahko zagotavljamo vse izdelke, orodja in storitve, ki jih tiskarna potrebuje za to nalogo. Vse komponente omenjenega informacijskega sistema, od priprave tiska do sistema za preverjanje kakovosti, od merilne naprave do programske opreme za barvno upravljanje in procesno kalibracijo, so načrtovane tako, da delujejo kot del usklajenega in koherentnega delovnega sistema. Komunikacija med pripravo in tiskom mora biti zanesljivo usklajena in učinkovita. Prednosti usklajenega barvnega upravljanja s pravimi poskusnimi odtisi se pokažejo tudi v učinkovitosti priprave tiskarskega stroja za naslednje naročilo. Vzemimo na primer novo proizvodno serijo tiskarske barve: brez povezanega barvnega upravljanja je treba prilagajati nastavitve vedno znova. Barvno področje s Prinectom na primer omogoča doseganje predvidljivih rezultatov in ponovljive kakovosti. Heidelberg se rad pohvali, da je edini dobavitelj, ki ponuja integrirano barvno področje delovanja takega standarda. Sodobna tehnologija omogoča povezljivost vseh komponent proizvodnje: upravljanje, priprava tiska, tisk, dodelava. Standardizacija Na barvni rezultat odtisa vplivajo različni dejavniki: 7 na primer nova barva ali količina te lahko vpliva na prirast rastrske tonske vrednosti 7 sprememba tipa papirja, tiskarske plošče in seveda tiskarskega stroja > Barvna zanesljivost ob tem pomeni proizvodnjo ponovljive kakovosti in predvidljivih rezultatov, kljub uporabi različnih izpi-snih naprav in materialov. Edina možna pot za doseganje zanesljivega barvnega upravljanja je uporaba standardizirane metode dela. Kateri standard izberete, ni tako pomembno. Zgledujete se lahko po npr. ISO standardu, ki je osnova za regionalne standarde, kot sta nemški Process Standard Offset in ameriški Gracol. Standardizacija vključuje barvne vrednosti natisnjenih polnih in poltonov. Te vrednosti so deklarirane kot referenčne Prvi korak pri implementaciji standarda je uporaba objektivnega merilnega sistema, ki zajame vse parametre za določanje kakovosti. (ciljne) vrednosti. Posebne testne forme, ki vključujejo ustrezne merilne elemente, se natisnejo, izmerjeni rezultate pa se ovrednotijo in primerjajo z referenčnimi. Prvi korak pri implementaciji standarda je uporaba objektivnega merilnega sistema, ki zajame vse parametre za določanje kakovosti. Cilj je pridobiti in primerjati iste barvne vrednosti v celotnem obsegu proizvodnega procesa. Den-zitometrija je neprimerna za primerjavo poskusnih odtisov s tiskom ofsetne-ga tiskarskega stroja, saj se meri samo denziteta in ne spektrofotometrične oziroma barvnoprostor-ske vrednosti. Idealna metoda za to nalogo je kolorimetrija. Prinect Profile tool omogoča izdelavo barvnih opisov za tiskalnike in tiskarske stroje. Pri tem bodo nekateri tiskarji morali spremeniti način razmišljanja. Spek-trofotometer zdaj zamenjuje denzitometer, kar omogoča, da s pridobljenimi natančnimi meritvami sprejmemo pomembne odločitve. Tudi veljavni standardi temeljijo na kolorimetričnih vrednostih L*a*b* barvnega prostora CIELAB za polno polje, Del testne forme za iCC-karakterizacijo, procesno kalibracijo in nadzor. prirast rastrske tonske vrednosti in sivo ravnovesje. Te vrednosti tvorijo osnovo za zagotavljanje konsistentnosti med potrebami kupca in rezultati grafične priprave in tiska. Za tiskarja standardizacija pomeni: 7 povečana produktivnost skozi celoten proizvodni proces 7 natančna kalibracija celotnega procesa, od priprave do tiska 7 povečana zanesljivost proizvodnje 7 ponovljivost, zahvaljujoč sistematičnemu nadzoru nad kakovostjo Cilji integriranega barvnega procesa: 7 enostaven nadzor procesa - v istem hipu Ih * X I* . B K S EM UlJE El 7 7 7 7 hiter odziv na spremembe razmer tiska hitro nabarvanje in manjša makulatura zaradi optimiziranih predna-stavitev barvno identičen poskusni odtis dolgoročna analiza in dokumentiranje rezultatov tiska Preračun ICC-profila v programu Prinect Profile tool. Primerjava barvnih obsegov odtisov z uporabo AM- in FM-rastriranja. ^ zanesljiv in stabilen proizvodni proces Optimalni rezultat poskusnega odtisa, plošče in tiska Za doseganje optimalnih oziroma identičnih rezultatov za poskusni odtis, plošče in tisk mora biti tiskar sposoben hitro doseči rezultat poskusnega tiska, ki ga uporablja kot referenco. Prvi korak barvnega upravljanja je pridobitev natančnih rezultatov, ki jih tiskarski stroj doseže z uporabo potrošnega materiala. To se doseže z uporabo dveh soslednih postopkov: procesne kalibraci-je in profiliranja. Začnimo s procesno kalibracijo. Tu se zajamejo vsi parametri, pomembni za zagotavljanje kakovosti procesa tiska. Procesna kalibracija določa prirast rastrske tonske vrednosti med tiskom pri uporabi določenih tipov papirja, barve in rastrskih sistemov. Optimalne nastavitve se definirajo za nabor različnih razmer tiska. Standard ISO 12647 definira prirast rastrske tonske vrednosti samo za raster z linijaturo 60 linij na centimeter, ob uporabi okrogle rastrske točke. Bolj fine lini-jature ali FM-rastri se samodejno kažejo v višjem prirastu rastrske tonske vrednosti, kar se posledično kaže v spremembi natisnjene slike. Proces je tako treba znova kalibrirati, da se dosežejo želene barvne vrednosti. Avtomatizirani postopki procesne } kalibracije in profiliranja so enostavni in časovno učinkoviti. Sistem Prinect je opremljen s posebnimi orodji, prirejenimi za kalibracijo oziroma umerjanje CTP-sistemov in upravljanje procesne kalibracije. Rastrske tonske vrednosti in prirasti, definirani med kalibracijo, tvorijo osnovo za izdelavo profilov, ki določajo barvni obseg tiskarskega procesa. Izdelan ICC-profil definira soodvisni tiskovni postopek, materiale, tiskovni material, barve in rastrske sisteme, ki so bili uporabljeni v postopku umeritve. Tak profil omogoča tudi simulacijo tiska na napravi za poskusni tisk. Ker te načeloma omogočajo izpis veliko večjega barvnega prostora kot tiskarski stroj, mora profil ustrezati zmožnostim tiskarskega stroja. Z drugimi besedami, ICC-profil omogoča natančno simulacijo in zagotavlja ustrezno reprodukcijo na tiskarskem stroju. Za izdelavo profila je najprej treba natisniti in nato spektrofotometrično izmeriti posebno preizkusno formo. Rezultat se preračuna - in zapiše kot ICC-podat- kovni dokument z orodjem Prinect Profile tool. Kljub temu da se izdelani profil hrani, ga je zaradi zagotavljanja konsistentnosti barvne ustreznosti treba časovno periodično spektrofotometrično preverjati oziroma posodabljati. Če se na primer spremeni proces rastriranja, Pri-nect omogoča enostavno spremembo izpisnega profila. Privzemimo, da želite spremembo na frekvenčno moduliran raster, vendar želite doseči iste barvne rezultate kot s klasičnim, am-plitudno moduliranim rastrom. Na odtisu bi opazili odstopanja v novem barvnem prostoru v primerjavi z amplitudnim, zapisanim v standardnem profilu. Odstopanja se lahko enostavno popravijo v orodju za profiliranje in shranijo kot nov profil. Tako barvno upravljanje vam prihrani čas in stroške - odstopanja se lahko popravijo hitro in enostavno, kar tiskarju zagotavlja pričakovane rezultate. Podatki za prednastavljanje barvnih con se pripravljajo v programu Prinect Prepress Interface. Za pravilno prednastavljanje barvnih con je trebna izbrati ustrezno karakteristično krivuljo. CIP3 podatki z ustrezno informacijo krivuljo določijo samodejno. Zmanjševanje pripravljalnih časov in makulatur Naslednja zahteva za večjo učinkovitost tiska je v čim krajšem času spraviti na papir pravo količino tiskarske barve. S Prinectom se prednastavljanje tiskarskega stroja začne že med pripravo tiska. Rastrski računalnik pošilja informacije, kot so slika za predpregled naročila, velikosti in tip papirja, ter informacijo o seriji tiskarske barve v program Prinect Prepress Interface. Programski vmesnik te podatke uporabi za izračun površine z barvo oslojenega papirja in količine barve, potrebne za to oslojevanje v vsakem delu stroja. Te informacije se v obliki CIP-podpore nato pošljejo proti upravljalni konzoli tiskarskega stroja. Tu se vrednosti samodejno uskladijo, da ustrezajo papirju in barvi v uporabi, končni podobi, se pretvorijo v odprtino barvne cone. V ta namen ima konzola vgrajeno bazo podatkov, ki hrani različne karakteristične krivulje; te so uporabne za pravilno interpretiranje prednastavitvenih podatkov. Krivulja zagotavlja, da na papir pride ustrezna količina barve. Rezultat je viden že pri prvem pregledu pole, ki jo potegnemo iz tiskarskega stroja. V istem času poseben programski modul na upravljalni konzoli (Color Assistant) primerja digitalne vrednosti s podatki z nadzorovane pole. Ko je doseženo optimalno obarvanje, se lahko te nastavitve samodejno shranijo v novo karakteristič- no krivuljo za naslednja naročila. Zmožnost »učenja« karakteristične krivulje je ena od edinstvenih lastnosti sistema Prinect. Ne glede na to, ali tiskate folijo, premazni ali nepremazni papir, vam Prinect ponuja možnost izdelave karakteristične krivulje v trenutku. Za povzetek, Prinect prenaša za naročilo pomembne informacije za obarvanje, od sistema za pripravo tiska do upravljalne konzole, kjer se samodejne izbere ustrezna karakteristična krivulja in odpiranje barvnih con. Nadzor nad proizvodnjo Za uspešno barvno upravljanje je treba zagotoviti stabilen in ponovljiv proces tiska. Tiskar mora imeti popoln nadzor nad celotnim procesom tiska, biti mora skladen s standardom in sposoben nadzirati in uravnavati vsako stopnjo proizvodnje. Heidelberg je zato razvil posebne nadzorne oznake Mini Spots, ki omogočajo nadzor in spremembe v trenutku. Mini Spots so majhne, dodatne oznake, ki so poleg vsebine in nadzornega klina odtisnjene na poli. Mini Spots se merijo med proizvodnjo, merjenja se primerjajo z referenčnimi vrednostmi. Za zagotavljanje jasnega pregleda se rezultati izpisujejo v grafični obliki na monitorju. Če so na primer odstopanja prirastka rastrske tonske vrednosti prevelika, se lahko hitro korigira upodabljanje tiskarskih plošč. Vse meritve se lahko tudi dokumentira, te dokumente izpiše in priloži končnemu izdelku kot dokaz, da je proizvodnja ustrezala dogovorjenim standardom. Ustrezna dokumentacija v obliki poročil o doseženi kakovosti vam lahko zagotovi lojalnost kupcev. Oglejmo si podrobneje, kako delujejo Mini Spots. Oznake Mini Spots so iz polnih in poltonskih polj, ki se uporabljajo za nadzor procesa. Programska oprema za zaslonsko montažo Prinect Signa station omogoča pozicioniranje oznak na različna območja tiskarske pole. Pozicija teh oznak je vključena v datoteko, ki potuje proti tiskarskemu stroju tako, da jih lah- Vrednosti iz oznak Mini spot omogočajo hitro korekcijo prekomernega prirastka RTV. I 0 15 50 85 100 14 - GRAFIČAR Oznake Mini spot omogočajo spremljanje različnih barvnih vrednosti skozi časovno enoto (naklada, izmena, dan...). ko sistem za merjenje barve samodejno analizira. Merilna naprava identificira in izmeri natisnjene oznake Mini Spots. Programska oprema za analizo prestreže informacije iz merilne naprave, jih ovrednoti in prikaže, ali je proces korekten ali so morda potrebne spremembe. Če se ugotovijo odstopanja, se lahko rezultati uporabijo za procesno kalibracijo ali modifikacijo profilov. V preteklosti je bila procesna kalibra-cija in korekcija profilov možna samo ob tisku celotnih preizkusnih form, kar je bil časovno in materialno potraten delovni proces. Zdaj lahko tiskar dobi ustrezne informacije o kakovosti tiska sproti oziroma z vsake tiskane pole. To pomeni, da je poskusni odtis in naslednji set plošč možno prilagoditi novim razmeram tiska takoj po eni sami ope- Poročila o merjenju, lahko prilagamo k dobavnici kot dokaz kakovosti. Umeščanje oznak Mini montažo Prinect Signa spot v programu za ekransko station. raciji korekcije, proizvodnja pa se lahko hitro nadaljuje. Če je treba, se podatki lahko shranijo tudi za naslednja naročila. Prinect ne deluje samo iz priprave do tiska, pač pa tudi v nasprotni smeri - iz tiska v grafično pripravo. Hiter pregled prednosti Mini Spots: ^ enostaven ter sproten nadzor procesa ^ hiter odziv na spremenjene razmere tiska ^ kratki pripravljalni časi in manj odpada Prednosti Za konec poglejmo izboljšave kakovosti in barvno upravljanje, ki se ga lahko doseže z uporabo sistema Prinect. Vse izboljšave se lahko merijo oziroma ovrednotijo tudi numerično. Gledano precej konzervativno, tiskarna lahko pridobi zaradi: ^ najmanj 15 % krajšega pripravljalnega časa ^ najmanj 25 % manj makulatur ^ najmanj ene do dveh zaustavitev stroja zaradi preverjanja barve pri vsaki menjavi plošč Torej je možno produktivnost znatno povečati! Vezano na stopnjo izrabe lahko prihranke pretvorimo v povrnitev investicije, kar je pogosto že prej kot v letu dni. K temu je treba dodati koristi, ki vključujejo dramatično izboljšano zanesljivost in konsistentno visoko kakovost tiska, manj odpada in večje zadovoljstvo ter lojalnost kupcev. Povzamemo lahko, da integriran barvni proces, kot je Prinect, omogoča zanesljiv, hiter, stabilen in ponovljiv proces tiska. Seveda je vsaka tiskarna drugačna - vsaka ima svoje specifične zahteve, strojni park in nabor kupcev. Samo vi, na podlagi potreb svoje proizvodnje, se lahko odločite, katera stopnja integracije je najboljša za vašo tiskarno, saj je opisani sistem več kot prilagodljiv. Saša VELJKOVIĆ; MCA, d. o. o.; Tržaška cesta 85; 2000 Maribor gsm: +386 (0)41 238 447; tel.: +386 (0)2 330 14 13; faks:+386 (0)2 330 14 20 e-pošta: sasa@mca.si; www.mca.si »INKSAVER« V AKCIJI! SET,d. o. o., enavečjih slovenskihtiskam,znižujestroške s pomočjo ORIS InkSaverja. ORIS MEDIA FACTORY »INK SAVER« Slika 1:Grafični prikaz znižane porabe barv CMY v %inzvišanja porabe črne v % Cian Magenta ■Brez IgkSaver Rumena Črna ■Z InkSaver SET, d. o. o. v Vevče, rotacijskatiskama, katere osnovna dejavnost ja tisk časopisov, revij in katalogov, znižuje stroške barve tee časa, potrednegt za pripravo strojev za optimalni tiek. S sodelovanjem podjetja MCA, d. o. o., jz Maribtja, generalnega zaetopnika CGj PublisVirrg Tthnolegies, podpiramo in vrdržnjemo Studio Luksuria, d. o. ov Ivi je del tiskarne SET in v katerem smo koncept ORS InkSaver uspešno iategrireli v pripravio tiska. Tiskarna na svojih sedmih rotacijskih tiskarskih strojih (z vročim sudenjem »he-atset« in hladnim sušenjem »coldret«) dnevno stiska več publikacij r velikih nakladah, kar aptavičenost integrucje -tva-stne rešitve še dodaino ponačute. Zahvaljujoč sistrm j ORIS InkcSi^aver in optimizirani reprodukciji s (črno Irarvo smo občutna povečali kvkovosi rlik in grafik. Fotografije so zdaj stiskane z večjim optičnim kontrastom, kar je rrzultat tnižanjj zasičenosa' barv CMY in nadomnščanje teh z deležem črne. Težave časopisne pro-daVcije in doku mentov s čezm erno sku-pra irkkriaostjo barvni-- izvlečkoa nrd 24. oUVtorki (po SIST ISO) 12647-3:2006), ^ed-vsem zaradi neustrezno izdelanih barvno intenzivnih oglasov, so zdaj preteklost. Manjša poraba barv CMYin vva ame je pri peljalo do povprečnega paihra nko do 15-odstotne skupne poratae barv. Gleda na to, da je cena črne barve približno čvvinpolkrat nižja, piieašs to dodatni prihranek. Enostavnost iitegracije in uporabe je še ant vrlika preduost IndSaverja. Omogoča neomejeno itevilo konfigrracij pre-vvrjarj in popravkov durvnij izvlečkov tDF a.i PS. VsaOa omenjena speeifična konfigurscija je raslovljena na specifično ORIS IniSaver - Ataliaa o Katere so modne V naši garderobi imamo vse papirje, ki se trenutno "nosijo" v New Yorku, Parizu ali Milanu. Kot vodilni distributer zagotavljamo celovito ponudbo najboljših evropskih in svetovnih znamk papirja in papir dopolnjujočih proizvodov za grafični in pisarniški trg. Hkrati se odlikujemo po izvrstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki, tel.: 01/546 64 50, info@alpepapir.si, www.alpepapir.si MMR Asistenca vaše kreativnosti Maja Dolgan Valenčič Alpe papir, d. o. o. Letališka c. 16, 1122 Ljubljana tel.: +386 (0)1 546 64 79, faks: +386 (0)1 546 64 98 e-pošta: maja.dolgan-valencic@alpepapir.si www.alpepapir.si Ko boste naslednjič uporabili papir, pomislite, od kod prihaja in kakšno praznino je pustil v naravnem okolju. Vprašanja, ki se pri tem kar sama zastavljajo, so: ^ Je vaš papir okolju prijazen? ^ Ali prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov? ^ Kakšna vlakna so uporabljena pri proizvodnji? Z rastočim prizadevanjem za ohranitev zdravega okolja tudi papirna industrija razvija izdelke, ki so proizvedeni po strogih ekoloških standardih. Ta papir postaja vse bolj cenovno konkurenčen in pomeni pomembno poslovno priložnost. Kako? Že pri tiskarjih, ki so največji porabniki papirja, ugotovimo, da jih s pridobitvijo certifikata FSC (Forest Stewardship Council) vedno več prepoznava okoljske, ekonomske in tržne prednosti FSC-pa-pirja. Tudi v nasprotni smeri tiskarji in grafični oblikovalci dobivajo vse več zahtev od svojih strank, da zagotovijo papir z omenjenim certifikatom. Podjetja na splošno zaznavajo, da je vključenost v FSC CoC (Forest Stewardship Council Chain of Custody) skrbniško verigo in možnost, da ponudijo FSC papir, resnična poslovna priložnost. Poleg tega so tiskarji kot največji porabniki papirja glavni člen v tej skrbniški verigi in to jim zagotavlja posebno poslanstvo za spodbujanje rasti uporabe ekološkega papirja. Kakšne prednosti torej pridobijo tiskarji? S pridobitvijo certifikata FSC tiskarji izvedejo mednarodno shemo certificira-nja, ki varuje gozdove, ohranja naravni življenjski prostor in ščiti pravice lokalnih skupnosti po vsem svetu. Tako izkazujejo proaktiven in inovativen pristop do naravnih virov ter pri uporabnikih spodbujajo uporabo ekološkega papirja. Hkrati pridobijo trdno osnovo za povečanje tržnega deleža ekološkega papirja, krojijo smernice na svojem področju, poskrbijo za dodano vrednost svojega izdelka in pridobijo široko prepoznavnost kot dobavitelj ekološkega produkta. Tudi končni uporabniki lahko z odločitvijo za nakup papirja FSC pomembno prispevajo k varovanju okolja. Politika okoljske in družbene odgovornosti podjetij je temeljni del njihove poslovne strategije. V čedalje večji ozaveščenosti in skrbi za zdravo okolje organizacije iščejo načine, da bi pokazale svoje prizadevanje za zmanjševanje škodljivega vpliva na okolje. S kupovanjem izdelkov FSC torej priznavajo svojo odgovornost do okolja in tako postavljajo nove referenčne okvire za konkurenco, dobavitelje in druge stranke. Letna poročila, brošure, poročila, strateški dokumenti, celo enostavni zapiski - vse to potrebuje papir. In kako bi lahko podjetja bolje prikazala svojo usmerje- nost k trajnostnemu razvoju kot s tem, da pokažejo zaposlenim, kupcem in drugi javnosti, da uporabljajo papirne izdelke, ki so bili certificirani po FSC-standardih? Če se na koncu dotaknemo še oblikovanja: glavna naloga kreativcev je, da svoje stranke čim bolje predstavijo. To je enkratna priložnost, da vplivajo na poslovne miselne vzorce o uporabi papirja. Vedno več oblikovalcev, oglaševalskih agencij in strokovnjakov za tisk priporoča uporabo papirja FSC. Materiali, ki nosijo FSC-logotip, ne samo da kažejo strankino prizadevanje za zmanjšanje svojega negativnega vpliva na okolje, temveč tudi krepijo družbeno odgovorno nabavo in uporabo naravnih surovin. S prizadevanji na tem področju bo trajnostni razvoj tudi tu postal standard. Od gozdarja do končnega uporabnika - vsi smo odgovorni za ohranitev čistega okolja. Imamo moč, da vplivamo na to, kako bomo ravnali z gozdovi ter kako bodo izdelki iz papirja dobavljeni uporabniku. Smo vas prepričali, da je uporaba FSC-papirjev odlična poslovna priložnost, pomembna za vas, za nas, za ves planet? Potem se oglasite v Alpe papirju in predstavili vam bomo svoj pestri program FSC-papirjev ter vam priskrbeli vse potrebne informacije! METODOLOGIJA graf. inž. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 28 62 faks: +386 (0)1 426 56 39 e-pošta: leopold.scheicher@icp-lj.si www.icp-lj.si MODIFICIRANA METODA MIKR0-MAKR0P0R02N0STI Mikro-makroporoznost skupaj s tiskarsko absorpcijo je ena bistvenih lastnosti papirja, ki vpliva na kakovost tiska. Pove, kako so mikro- in makropore razdeljene skozi vso strukturo debeline papirnega medija. Omenjena razdeljenost por je odvisna od vrste papirja in pogojuje tehniko tiska. Dosedanje izkušnje so pokazale, da odčitane vrednosti refleksij pri konstantnih valovnih dolžinah (490 in 570 nm) ne veljajo za vse papirje enako, zato so lahko izračunane vrednosti napačne, če ob vrednotenju MC-odtisa ne izmerimo celotnega spektra (od 360 do 740 nm). Do največjih odstopanj pride predvsem pri premazanem papirju, ker ne moremo natančno določiti, pri katerih valovnih dolžinah vzorec papirja dosega refleksijski minimum in maksimum. Na kakovost odtisa, potiskanega v ofse-tni tehniki tiska, vpliva več različnih dejavnikov, vendar sta med njimi najpomembnejši absorpcija tiskarske barve in vlažilne raztopine ter soodvisna mikro-makroporo-znost papirja. Ta učinkuje že med tiskom, še bolj pa po njem (stabilizacija tiskarske barve, sušenje odtisa in odmazovanje). papirjih dosežena s satiniranjem (strojnim glajenjem), pri premazanih papirjih pa z dodatnim glajenjem na kalandrih. Pomembna je tudi hidrofilnost (absorpcija vode) površine papirja, saj pride papir v ofsetnem tisku najprej v stik z vlažilno raztopino in šele nato s tiskarsko barvo. Pri štiribarvnem ofsetnem tisku je torej zelo pomembno, da papir sprejme vlažilno raztopino s tiskovne forme in se do naslednjega odtisa tiskarske barve čim hitreje posuši. Zato mora imeti določeno hidrofilnost, ki pa ne sme biti prevelika ali premajhna. Papir mora biti za klasični ofsetni tisk (vlažilna raztopina) polno klejen. Za ofsetni tisk naj bi se vsaj 30 odstotkov tiskarske barve absorbiralo v strukturo papirja. površini ali neposredno pod zaprto gladko površino, mikropore pa sestavljajo od 80 do 90 odstotkov preostale debeline papirja. V idealnih razmerah makro- in mikropore ločuje ravna in gladka meja. Če je deformirana, potem lahko pride do težav pri tisku, saj je neenakomeren (tiskovna neenakomernost - motling). Pregled poroznosti glajenega papirja na podlagi prečnega prereza Pri opazovanju prečnega prereza gla-jenega (satiniranega) naravnega in potiskanega papirja skozi mikroskop lahko ugotovimo, da presek papirja sestavljajo tri plasti: ^ zunanje pore ^ notranje pore ^ razdeljene zunanje pore Pri izdelavi papirja določimo površinske lastnosti papirja z različnimi premazi in dodatki, kot so klejiva, smole, optična belila itn. Pri tem je pomembna tudi gladkost površine papirja, ki je pri nepremazanih Intenzivnost barve je odvisna od odprtosti oz. zaprtosti površine papirja, kar najbolje vidimo s prečnim prerezom papirja. Strukturo pri tem sestavljajo mikro- in makropore. Zadnje so samo na Plasti izkazujejo neenakomerno oblikovano razdelitev por med eno in drugo površino. Zunanje pore so v mikroobmo-čju večje v primerjavi z notranjimi porami. Tudi drugi testi potrjujejo, da so na Slika 1: Gladka in ravna površina papr a z gladko me'o med zunanjimi in notranjimi porami. Slika 2: Hrapava površina naravnega papirja z gladko mejo med zunanjimi in notranjimi porami. površini zunanje pore večje kot v njihovi notranjosti ne le pri neglajenih papirjih, temveč tudi pri glajenih. Zunanje, makropore (x) so torej samo na površini ali neposredno pod njo, notranje, mikropore (y) pa sestavljajo od 80 do 90 odstotkov debeline papirja. V slikah 1, 2 in 3 so grafično prikazane posamezne plasti por, in sicer večji krogi pomenijo zunanje pore, manjši pa notranje. Tiskarska barva pronica skozi pore in večje ko so zunanje pore, bolj se bo tiskarska barva lahko navzela. Pri naravnem papirju ustrezajo zunanje pore po velikosti tiskovnim namenom, vendar je ustrezna namembnost dosežena z večjo hrapavostjo površine papirja, kot kaže slika 2. Kot smo že omenili, le v idealnih razmerah zunanje in notranje pore ločuje ravna in gladka meja. Ravno površino najdemo po pravilu le v manj kot desetini debeline papirja in v manjšem območju velikih por, da se pri postopku tiskanja tiskarska barva lahko dobro navzame. Notranje pore sprejemajo tekočo fazo tiskarske barve, torej veziva. Te pore lahko izboljšajo stabilizacijo tiskarske barve, zmanjšujejo njeno navzemanje in preprečujejo njeno prebijanje in filtracijo. Notranje pore zmanjšujejo tudi stisljivost papirja in tako vplivajo na enakomernost odtisa. Velikost zunanjih por je 2 ^m in več. Te sprejemajo trdno fazo v tiskarski barvi, torej barvne pigmente. Makropore pri tem opredeljujejo stisljivost papirja, ki je boljša, če je makropor več. Prav zato Tudi druge oblike in še posebno drugačne zgradbe mej med velikimi in malimi porami so lahko pri naravnih papirjih zanimive. Površina, kot je razvidna na sliki 2, izkazuje hrapavo površino z gladko mejo med porami. Pri visokem tisku se izkazuje zunanja površina hrapave plasti (plast velikih por) kot stisljiva. Zato in predvsem zaradi gladke notranje meje lahko pri ustrezni linijaturi rastra pričakujemo dobro kakovost odtisa. Kot naslednji ekstremni primer razdelitve por kaže slika 3. Papir se izkazuje z gladko površino na zunanji strani, toda meja med velikimi in malimi porami je neenakomerna, kar je lahko vzrok za ne- enakomeren odtis. Oblika por pri naravnem papirju ni krožna ali polkrožna. Pri papirju, ki vsebuje le dobro ohranjena vlakna, vemo, da prevladujejo z ekstremno podolgovatimi raznovrstnimi porami v obliki črke V in s spreminjajočimi prostimi prerezi, tako da se lahko razširijo ali pa hitro usmerijo k robu papirnega. Prav zato imajo ta vlakna nekaj prednosti, ker že ležijo v smeri teka vlaken. To pa omogoča večjo absorpcijo vpojne plasti, hkrati pa tudi večji dotok zraka. Pravokotno na normalno ravno površino lista je absorpcija za vodo, črnila, barve, pa seveda tudi za zrak v veliko primerih majhna. Na podlagi tega je razvidno, da v lesovinski osnovi naravnega papirja za tiskarske namene ni veliko finih snovi. Velike pore lahko sprejmejo pigmentne delce v tiskarski barvi, kot to pri naravnem papirju delajo zunanje pore. To pomeni, da jih lahko najdemo pri naravnem papirju, ki je izdelan brez napak, nadalje tudi _ pri mat premaza nem papirju in npr. pri papirju s soro dnimi površinami. Velikost zunanjih por je 2 ^m in več. Velike so kot majh ne papirne pore, ki niso nikoli zaprte, in se lahko pri dodatni površinski obdelavi zmanjšujejo. Majhne pore, ki po tisku kot premične komponente penetrirajo v tiskarsko barvo, tvorijo pri naravnem papirju večje delce, kot so papirni delci v papirju. Od tu naprej so torej notranje pore. Struktura papirja z majhnimi porami - predpostavimo, da je zgradba materiala enaka - izkazuje majhno stislji-vost, skupaj z velikimi porami pa dobro potiskljivost. Microcontour (MC) -mikrokonturni test Med aktivnostjo malih in velikih por obstaja razlika, na podlagi katere delu- je MC-test. Francoska beseda contour pomeni obris (kontura). Za omenjeni test uporabljamo laboratorijsko testno barvo oznake Blau-violet Micro Contour test št. 3811, ki jo pustimo učinkovati na površini papirja dve minuti. V tem času testna barva prodira skozi fine pore, nato presežek barve odmažemo s pomočjo aparata GFL za odmazovanje in s tem je test končan. Če test izvajamo za tiskovni papir, vemo, da se testne površine lahko zelo različno obarvajo. V normalnem primeru, torej pri dobrem papirju, je površina enakomerno nanesena pa tudi enakomerno obarvana. Odtis merimo takoj po izdelavi, tako da je vrstni red merjenja enak vrstnemu redu izdelave. Vrednotenje MC-odtisa na osnovi barvnih krivulj v diagramu Pri navajanju merskih števil za velike in male pore moramo biti popolnoma prepričani, pri katerih valovnih dolžinah je barvni odtenek v maksimumu in minimu- Slika 4: Aparat za odmazovanje odtisov GFL K&N tester, LetW Code 249. Slika 3: Gladka p. papirja z neenakomerno mejo med zunanjimi in notranjimi porami. Vzorec: rotopapir Vzorec: pisarniški papir Vzorec: nepremazan glajen papir 4H % H '("J H« ttt P M um Roto MC Rotopapir Slika 5: Barvne krivulje rotopapirja v MC-diagramu s pripadajočim odtisom. ♦ Pisarniški papir MC ■ Pisarniški papir Slika 6: Barvne krivulje običajnega pisarniškega papirja v MC-diagramu s pripadajočim odtisom. ♦ Nepremazan glajen MC ■ Nepremazan glajen papir Slika 7: Barvne krivulje nepremazanega glajenega papirja v MC-diagramu s pripadajočim odtisom. mu. Če uporabljamo za merjenje spektro-fotometer, ki ima vgrajene ustrezne filtre (filtre za nastavitev komplementarnih barv), potem merimo samo pri 490 nm za mikropore in 570 nm za makropore in pri tem uporabljamo komplementarni rumen filter (komplementarna vijoličasti je rumena barva). Novorazvita metoda za vrednotenje mikro- in makroporoznosti papirja Dosedanje izkušnje so pokazale, da so lahko izračunane vrednosti za mikro- in makropore pri različnih vrstah papirjev napačne, če ne izmerimo celotnega spektra pri barvnometričnem vrednotenju odtisa. Do največjih odstopanj pride predvsem pri premazanih papirjih, ker ne moremo natančno določiti, pri katerih valovnih dolžinah vzorec papirja dosega minimum in maksimum refleksije. S premazom dosežemo zaprtost površine papirja, kar pomeni, da papir vsebuje manj makropor in veliko več mikropor. Zaradi tega pride bolj do izraza osnova papirja, ki pri merjenju vpliva na premike maksimuma in minimuma valovnih dolžin reflektirane svetlobe MC-odtisa, to pa posledično na spremembo izračunanega razmerja mikro-makroporoznosti. Izračun mikro-makroporoznosti za premazani papir (primer) Iz diagramov 2, 3, 4 in 5 je razvidno, da se barvne krivulje papirjev kot MC-od-tisov zelo spreminjajo glede na različno vrsto papirja in soodvisnosti njihove površinske obdelave. Prav tako se barvno spreminjajo pripadajoči MC-odtisi. Bolj ko je papir površinsko obdelan (glajen) in premazan, tem manjše so razlike med krivuljami (min. in maks.), pri tem pa MC-odtis postaja svetlejši. Najprej moramo določiti valovno dolžino A oziroma pri kateri dosega vzorec minimume in maksimume refleksije tako za papir kot odtis (Excel). Iz navedenega primera je razvidno, da glajen naravni papir dosega minimum pri 490 nm in maksimum pri 570 nm. Za izračun uporabimo naslednjo enačbo: ^ AR -AR „ kot mersko število za 570 490 zunanje makropore (x) in ^ AR „ kot mersko število za notra- 490 nje mikropore (y) Za druge vrste papirja moramo najprej izmeriti refleksijo (R) nepotiskanega papirja in nato še refleksijo MC-odtisa v barvnem spektru od 360 do 740 nm ter ga okarakterizirati z barvnima krivuljama v diagramu MC-testa. Za merjenje lahko uporabimo vsak spektrofotometer, ki omogoča merjenje refleksije (R) po navedenih valovnih dolžinah v koraku po 10 nm. IZRAČUN (meritve iz tabele 1.) Odtisi = 58.75 Papiri = 79.29 Odtis2 = 13.58 Papir2 = 74.01 Notranje mikropore y delta R1 450 = papir 1 - odtis 1 20,54 delta R2 600 delta R2 600 = papir 2 - odtis 2 60,43 Zunanje makropore x delta R2 - delta R1(notranje pore y) 39,89 32 - GRAFIČAR Vzorec: premazan glajen papir Vzorec 1 Zgoraj (A) Premazan glajen MC Premazan glajen papir Meritev papirja MC odtis Slika 8: Barvne krivulje premazanega glajenega papirja s pripadajočim odtisom. preprečujejo njeno prebijanje in filtracijo. Mikropore zmanjšujejo stisljivost papirja in tako vplivajo na enakomernost odtisa. Nova, modificirana metoda za določanje mikro- in makroporoznosti je zagotovo bolj natančna kot dosedanja, ko smo minimume in maksimume refleksij merili Slika 9: Grafični prikaz meritev tabele 1. hrvatske; Ljubljana: Inštitut za celulozo in papir, 2005. - ISBN 953-96020-4-1., str. 285-288. 2. Dr. George Vamos*, Klara Helyes**, Dr. Hannah Mattyus***: Investigations on the pore structure of coated papers, Conf. Coating for the 80S held19-20, November 1980 3. Dr. Erhard Liebert: Bedruckbarkeits - Teste gestern, heute, morgen, Wochenblatt fuer Papierfabrikation 20-1976 ^ A Sklep Makropore so samo na površini ali neposredno pod zaprto gladko površino, pri čemer pa mikropore sestavljajo od 80 do 90 odstotkov preostale debeline papirja. V idealnih razmerah ločuje makro- in mikropore ravna in gladka meja. Če je ta deformirana, potem lahko pride do težav pri tisku, saj je neenakomeren (tiskarska neenakomernost - motling). Velikost makropor (x) je 2 ^m in več. Makropore sprejemajo trdno fazo v tiskarski barvi, torej barvne pigmente, opredeljujejo tudi stisljivost papirja, ki je boljša, če je makropor več. Glede na to želimo, da je na površini ali neposredno pod njo čim več makropor. Če jih je preveč, tudi ni dobro, ker prihaja do filtracije pigmenta, slabe stabilizacije in prevelikega navzemanja in celo prebijanja tiskarske barve. Mikropore (y) sprejemajo tekočo fazo tiskarske barve, torej veziva. Mikropore lahko izboljšajo stabilizacijo tiskarske barve, zmanjšujejo njeno navzemanje in pri vsem papirju in istih valovnih dolžinah. Mikro-makroporoznosti ne moremo izračunati pri vsem papirju enako. To velja še zlasti za premazane, glajene papirje, pri katerih je odstopanje največje. Za vsako vrsto papirja moramo najprej izmeriti barvno refleksijo (R) papirja in MC-odti-sa, in sicer od 360 do 740 nm. Na podlagi tega določimo, pri kateri valovni dolžini vzorec papirja dosega svoj maksimum in minimum refleksije papirja in MC-odtisa. Dobljene številčne vrednosti vnesemo v enačbo in izračunamo mikro- (y) in makro- (x) poroznost. Mikro-makroporoznost je torej razmerje med mikro- in makroporami v papirju, ki morajo biti v ustreznem ravnotežju glede na tehniko tiska. Kolikšno je to razmerje, pa je odvisno tudi od vrste papirja in tehnike tiska. Literatura: 1. Marjeta Černič, Leopold Scheicher: Micromacro porosity of printing paper - Mikromakro poroznost papira za tisak, Zbornik radova/9. međunarodno savjetovanje tiskarstva, dizajna i grafičkih komunikacija, Blaž Baromić, Lovran, Hrvatska/Croatia, 15.-16. rujna 2005. - Zagreb: Grafički fakultet, Sveučilišta; Senj: Ogranak Matice Val. dolžina Meritev papirja MC-odtis Tabela 1: Meritve primera izračuna. barvni geslovnik Marko KUMAR tipografski geslovnik Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani GRAFIČAR GESLOVNIK Revija Grafičar že nekaj časa spletno ponuja barvni in tipografski geslovnik z namenom definirati slovensko strokovno izrazoslovje grafične dejavnosti. Ponujamo ga tudi v tiskanem delu. Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednica upravnega odbora DELO, d. d. Andrijana STARINA KOSEM Glavni in odgovorni urednik Matic ŠTEFAN Lektorica Zala BUDKOVIČ Uredniški odbor Bogdan ROMIH Gregor FRANKEN Klementina MOŽINA Iva MOLEK Leopold SCHEICHER Igor GLIHA Naslov uredništva DELO - Grafičar Dunajska cesta 5, SI-1509 Ljubljana Slovenija tel. +386 (0)1 47 37 424 splet: www.graficar.si Grafična podoba in priprava Matic ŠTEFAN Fotografija (naslovnica) Matic ŠTEFAN Oglasno trženje Barbara CENCELJ tel. +386 (0)1 47 37 538 Tisk ovitka DEMAT, d. o. o. Tisk in vezava DELO Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR je možno naročiti na naslovu uredništva. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v reviji Grafičar, so družba DELO, d. d. ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo DELO, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami ter vsebino v objavljenih prispevkih. www.graficar.si -GRAFIČAR SKUPINRKRRT6R Kako premagati razliko med digitalnim in ofsetnim klasičnim tiskom? .::PRESSTEK • IIII A SMARTER WAY TO PRINT Presstek 52DI Rešitev vam ponujamo z digitalnimi ofsetnimi tiskarskimi stroji Presstek Dl. Presstek 34DI Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ATÉCÉ (FIBERWEB) cevne navleke in krpe za čiščenje ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številčenje BLUPRINT (Super Blue) mrežice za tisk brez madežev BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL (VARN PRODUCTS COMPANY) ofsetne gume, poliester podloge in pomožna sredstva za tisk DERPROSA folija za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji ECRM CTP oprema EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FLINT GROUP (ANI PRINTING INKS, K+E, XSYS) barve za tisk na pole FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž KODAK GCG ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije CTP oprema in materiali za analogni in digitalni poskusni odtis KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PAVAN potrošni in nadomestni deli PRESSTEK Dl digitalni ofset tiskarski stroji PRÖLL barve za sitotisk SERICOL sitotiskarske barve, barve flexo za tisk etiket TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo Grafik d. o. o., Letališka cesta 32,1000 Ljubljana, t: tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, f: tajništvo 01 548 32 10, e: grafik@grafik.si, www.grafik.si KBA akcidenčni ofsetni tisk Zanesljiva kot ura: KBA Rapida 105 Vas zanimajo fleksibilnost, zanesljivost in učinkovitost? Vas zanima prilagodljivost del in tisk najvišje kakovosti? Potrebuje vaše podjetje sodobni tisk, vendar ne z vsemi dragimi avtomatiziranimi funkcijami? Predlagamo, da si pobliže ogledate Rapido 105: deluje z urarsko natančnostjo. Je zelo močna, prilagodljiva in izjemno produktivna na vseh vrstah papirja in kartona. Njena hitrost tiska vam omogoča vse do 15.000 pol na uro v 3B-formatu. Vaš zanesljivi spremljevalec skozi tiskovine vseh vrst. Imate še kakšno vprašanje? Pokličite nas! Alois Carmine KG Fon +43 1 982 0151-0, office@carmine.at, www.kba.com Qq. KBA Koenig & Bauer AG