Leto XVIII. Marijin List. št. 1.-2. jan.-febr. 8.1022.
........................................................
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Prihaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice od 1. 1904. dec. 8., ka je za versko istino raz
glašeno Marijino nevtepeno poprijetje. Vrejfije ga z dovolenjom od vikariata v D. Lendavi pod št. P. H. 48! 1920.
danjm KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Cena: Za naročnike Novin dobrovoljna podpora, za nenaročnike Novin pa 5 din. ali iJO K. na leto. K listi dobijo naročniki za to ceno kalendar Srca jezušovoga.
£	■	==4
pomočnice njem ne menjka,...
Sveti Jožef.
* ♦ *
Čista deva, razodeva Vaj ni zakon pržvi blagor .. . Ar sta oba čista bila' Gda si dala' roke mitma'.. . Čistost srca bož'ga Sina Dala — nam je.
Srčen.
K zaročenji B. D. Marije.
Čista Deva, Tebi speva glasno slavo, srčno vdano k tvoj' mi godi zaročenja, da ne blodi; — brezi greha naj prehodi pot življenja Duša moja.
Čistost Deva, Te odeva ... Čistost sija Njem tud z lica ki v svetišče te pripela Da poišče si zavetja,
Kristusov namestnik Vam to pravijo!
„ Katoličana ešče zmerom ne razmijo pomena časopisja" {novine, štamp, listi). „l\iti verniki, niti diihovniki se ne brigajo za to tak, kak bi se mogli. Stari ljudje večkrat pravijo : časopisje je nova reč i prle smo lehko brez njega tiidi dobri ostali. Prle, prle! Ne pomislijo, da čemer slaboga časopisja prle ne bio tak razširjen kak dnes i da zato proti-čemer, dobro časopisje, ne bio tak potreben. Živerno pač v driigih časih kak prle, i obžaliivanja vredno je dejstvo, da protikrščansko časopisje tak zagifta krščansko ljudstvo. Zaman bodete zidali cerkve, prirejali misijone, nastavljali šole, vsa vaša dobra dela bodo razvržena, če ne bodete tiidi zednim znali obračati obrambnoga i napadalnoga orožja krščan-skoga štampa"Kristušov namestnik, blagoga spomina X. Pij papa, ki so šteli vse prenoviti v Kristusi, so pravili te reči časnikarom, to je onim ki novine ali časopise pišejo.
Ste katoličanci ? Te vam pa sveta more biti reč Kristušovoga namestnika. Razmite od koj guči tu Knstuš po svojem namestniki ? Ka bi dobre novine, liste, pač krščanski štamp podpirali, ar ovak protikrščanski štamp zagifta vašo vero. Znate ka to pomeni? To ka nete prav, nete zdravo vervali i ar to nete, se pogiibite. Samo prava, zdrava Kristušova vera zveliča najmre človeka. Se ščete pogubiti? Jeli ne! Ali ščete ka se drugi pogiibijo ? Jeli da nesmete to! Kak se pa branite .te pogube? Mate vednost? Mate več jezer, več sto-jezer vrednosti, pa iz ste ne voščite svojoj duši i svojega bližnjega duši na zveličanje par koron dariivati na dober tisk ? ! Bi mogoče to bilo ? Bi mogoče bilo da svojoj nebeskoj materi D. Mariji na čast, ka bi se pisao njeni list i v njem širila njena s!ava pa vaša večna sreča po njem, pravim, ka v te namen ne bi meli vi iz vašega bogastva par koron ?
To je ne mogoče. Ne mogoče, ka vi, ki molite njeno čislo, nosite njeni škapnler, vživate presveto Telo njenoga Sina, se imenujete njena deca, ne mogoče, ka bi vi premislili, ka delate gda ne čtete nikaj pobožnoga. Šparate? Od tistih gučimo, kimajo občem pa ne voščijo ne sebi, ne svojoj deci naročiti pobožno čtenje! Te
pitamo : zato škrtlarite, ka se hitrej i ležej pogiibiti i vi i vaša deca ? Sin de vam hodo v grešna društva, postane pijanec i razvuzdanec, at je ne meo kaj dobroga za čteti, ar se je tebi mililo par koron dati na dober list. De boše te ? Keliko sirot bi rado čtelo od Marije i molilo za tebe pa njim ti ne voščiš to i tak odpadneš od dvojnoga haska, ar raj maš penez kak svojo i svojega bližnjega dušo! Mariji na čast ne vupaš daruvati par koron, ka bi si ž njimi kupo nebeško plačo?! O kak žalostno je to. Na slovenskom, gde zdaj živemo, se na den na desetjezere več protikrščanskih časopisov štampa kak krščanskih. I vi, deca Marijina, bi z stišnje-nov pesnicov gledali, kak blatijo tei listi, štere podpirajo velike banke i druga protikrščanska driištva Jezušovo vero! Ne mogoče ! Vi se morete strsnoti! Ve pa hodite k spovedi, hodite k meši, hodite na misijone. Glejte I Vse to minč po vašoj smrti, čenete podpirali dobrih listov, ar slabi vzemejo vero vašoj deci, štera de podirali tisto, ka ste vi zidali i se špotarila z tistoga, ka ste vi z globočine srca častili. Ve mislim to že sami v pamet jemljete ! Dobri listi se pa najbole podpirajo stem, če se naročijo. Naročite si M. List, ki mate zato občem, čtite ga radi i naročite ga tiidi sirotam, štera ga ne morejo plačati, rade bi ga pa čtele. Ljubezen do naše nebeške Matere naj premaga vaš žep. Z a par let mi vsi prav date, gda mo že vsi na svojem računi, ka sam prav meo, gda sam vas oporni no, naj si naročite M. List. O kak velika plača de vas čakala za to v nebi kak zmožen bo Marijin zagovor pri sodi, kak sladka bode vaša smrt. Ali se bojite sada sv. meš, štere do se za vas služile? Dečica Marijina, bogajte sv. očo. rimskoga papo, širite i naročite si dobre liste!
Cena M. Lista je 20 K ali S Din. na leto za tiste, ki si samo toga naročijo. Za to ceno dobijo ešče zraven ka-lerdar Srca Jezušovoga, šteri de če le mogoče pali vekši kak lani. Kj pa so naročeni tudi na Novine ali ki so plačali naprej M. List na deset let, t;sti dajo kakšo dobrovoljno podporo na M. List. K listi tei tudi dobijo vsi kalendar Srca Jezušovoga.
Sirotam pa vse damo brezplačno, kelikim smo to le mogoči včiniti ali pa za falejšo ceno te, če so one mogoče kaj plačati, prosimo je pa, naj se dostakrat
obrnejo z poniznov prošnjov k angelom čuvarom, ka bi tei slab tisk potrli, dobroga pa razširili po sveti, kak • žele to sv. Maticerkev.
V Mariji ljubljeni i pozdravljeni vsi ! Črensovci, Prekmurje, 1922. jan. 8.
KLEKL JOŽEF vp. pleb. urednik M. Lista.
Krščanski navuk.
V Marijinom listi odsegamao bo tudi krščanski navuk. To pa z toga zroka. Maticerkev ostro zapovedava na vsako nedelo i svetek držanje krščanskoga navuka i toga pohajanje. V 1335. kdnoni je to zapovedano: Ne samo starišje i njihovi namestniki, nego ešče gospodarje (vertovje) i botrina so dužni skrbeti, da vsi njihovi pod-ložniki ali njihovoj skrbi izročeni dobijo krščanski navuk. A to zapoved je včasi pri najboljšo j volji ne mogoče spuniti. Slabo vreme, pomenjkanje obuteli, obleke, beteg i sto drugih istinskih od Materecerkve priznanih važnih zrokov večkrat onemogoči poslušanje krščanskoga navuka. Za te duše zato, štere so istinsko zadržane, da ne morejo poslušati krščanskih navukov, ščemo mi čem večkrat par vrstic Kristušovoga navuka objaviti, ka zbudimo v njih prepotrebno vero. I to tem raj včinimo, ar nas na to opomina sama Maticerkev, naj bodemo tak duhovniki, kak svečki ljudje na pomoč tistim ki krščanski navuk razlagajo. Začnemo pa svoje razlaganje z desetimi bo-žimi zapovedami.
Prva izmed deseterih božih zapoved se glasi: Jaz sem Gospod Bog tvoj, ne mej. tujih bogov pred menov, ne napravijo j si zrezanih kepov, ka bi je molo",
Sam Bog je nazvesto 10 zapovedi na gori Sinaj v Arabiji, gda je Izraelce po Mojzesi pelao v Palestino ali „sveto zemljo". Zato se zovejo bože zapovedi. V drugoj knigi Mojzesovoj je te dogodek popisan. Tu se čte zapoved iz viist samoga Boga glašena na Sinaji: Jaz sem Gospod, tvoj Bog. Zviin mene ne smeš meti niednoga tujega boga. (II. Mojzes 20.) To teliko pomeni ka samo ednoga Boga smemo priznati i moliti ne pa več. Sam Kristuš je to zapoved ponovo, gda je šatani, ki ga je skiišavao, naj ga moli, etak odgovoro: „Boga svojega
gospoda moli i samo njemi služi." (Mat. IV. 10.) Kak lepo v srce segajoče se glasi: „samo njerni sliiži." Samo Bogi, ki je najlepši, najbogatejši, najbolši i najsmilenejši. Tomi služi samo, ki je najbolši plačnik, ki te nema za slugo, nego za dete, ar njemi te reči moreš v popolnoj detinskoj ljubeznosti šepetati den za dnevom : Oča naš, ki si vu nebesah . .. Kak veliko odlikuvanje za nas 1 Ne dopusti te dober Oča nebeški, ki bi mi njegova deca častili meso — v nečistosti, penez — bogastvo v sko-posti — čast, lepoto v gizdi. Vse to so minljive, pred njim nikaj vredne reči. Ne. On šče naj samo njega častimo po globokoj, gorečoj molbi, ki je večni i nikdar ne mine. Zdaj odgovori duša moja: Si si ti tak zvolila Boga za svoje kak on tebe ? Ti je on vse ? Ti je on prvi ? Ali ti je mogoče vse driigo ljubljenejše kak on ? Ne pozabi, ka ti on, vsegamogočni grmi : ,.Jaz sem gospo-diti tvoj Bog. Zviitia mene nesmeš meti niednoga tiijega boga."
I, Zapoved.
Dužni smo Boga moliti. Človek v naravi ali na-turi ma že, da čiiti poštiivanje do tistih ki nad njim stojijo. Glej samo dete, kak pazljivo gleda ali posluša starejšega, gda njemi kaj takšega kaže ali pripovedava, ka ono neve. I kak ono tak mi vsi v srci više zdignemo tiste, ki so od nas vučenejši, močnejši popolnejši. A nišče je pa ne tak moder, mogočen, dober, bogat popo-len kak dober Bog. On je nezmeren i neskončen, nezmerno i neskončno poštiivanje njemi zato ide, štero mi zovemo za molbo. Mi moramo zato Boga moliti, ar On nad nas i nad vsako bitje neskončno zvišeno stoji i ar mi i vsako bitje je popolnoma od njega odvisno. Neskončno zvišeno stoji nad nami Bog. Gledaj visoko nebo, prestrano zemljo, z ednov rečjov je to vse stvoro. „Nebesa pripovedavajo božo diko i nebes naznanja moč njegovih rok."' (Ps. 18. 2) pravi sv. Pismo. Od vekomaj jn On, zna vse, vidi vse, modrost ma neskončno, ljubezen brez mere, smilenost brez meje, vse od njega žive, žitek i smrt samo On deli i ne bi ga molili? Neskončni je on, molimo ga, ar ga ne moremo zapopasti, kak nam pravi sv. Gregoz naz: „Boga ljubimo ar ga spoznamo, molimo ga pa zato, dr ga ne moremo zapopasti". Pa kak ga ne bi molili?
Oda je on tak zvišeni smo mi tak jako slabi da brez njega niti ednok si ne moremo odehnoti: „Ali živemo, ali merjemo, vsikdar smo Gospodovi" (Rim. XIV. 8.) pravi sv. Duh Bog po sv. Pavli apostoli. Roke, noge, telo, duša, neba, zemlja, vse je od Njega. On je naše zdravje, on naš blagoslov, po Njem se zori pšenisa na poli i suši krma na travniki, On da zras drevi, po njem diši rožica, on nas varje betegov, on nas pohaja ž njimi, on nam pošlje Angele za čuvare i hude diihe za skušavce, popolnoma smo Njemi podvrženi, vse od njega mamo, samo greh je ne od njega. Pa toga veli-koga Gospoda ki je naš najbolši oča ki nam da vse dobrote na zemlji i nam pripravlja neskončno radost v nebi, ne bi molili dostojno? Bi zevali, dremali, svet pre-mišlavali gda se z njegovim Stvoritelom pogučavamo ? I O posliihnimo glas sv. Duha, molimo vsikdar goreče dobroga Boga i samo njega, i ne nikoga drugoga: ,,Pridite, molimo i vrtimo se natla pred Gospodom, ki nas je stvoro! On je najmre gospod, naš Bog mi pa ljudstvo njegove paše i ovce njegbvih rok.1' (Ps. 94.-7). O dušica, premisli si, kak moliš ti svojega Boga, toga najvekšega Gospoda i najbolšega očo? Premisli kak! Daj odgovor kak! Kak ga moliš?!
Misijonski glasi.
Češko-Slovaška. Na Češkom, kje se je brezver-stvo vživelo v najlepši svet, se Kristušovo kraljestvo jako lepo razvija. Lani poleti so bile tam razne slav-nosti, štere so se obnesle kak je bole ne bilo mogoče želeti in zato mamo trdno viipanje, da bodo rodile obilne sadove na gredaj K/istušove cerkve na Ceškom. Slavnosti so se vršile v takših varašaj, da pravijo, da pred bojom tam zavolo brezbožnih ljudi toga nikak ne bi bilo mogoče napraviti.—Na Češkom se tudi jako močno širi orlovska miseo med katoličanskov mladi nov. Vseh vkup je že nad 100.000 kotrig. Vesela poročila prihajajo od vseh delov sveta. Misijonarje pišejo, da je žetev vsikdi zrela samo delavcov si več želejo. Da bi bober Bog tiidi med Slovenci obudo kak največ misijonskih pozvanj.

Nemčija. V politično ponižano]' Nemčiji (tii ne mislimo Nemške Avstrije) je od dneva do dneva vekše zanimanje ze misijone. Doma majo protestante i človek bi mislo, da komaj doma zmorejo kaj, liki oni pravijo: doma in v zviinešnjih misijonaj! oboje moramo zadoleti, mi smo katoliški (t. j. za celi svet). Poglednimo samo kelko je nabralo za misijone misijonsko — društvo ,,Ludwig-Missionsverein" lani 1. 1921.do 31. marca (vednom leti): 431.419 mark (1. 1920. 358.973 mark); poleg toga so nabrali samo dijaki 25.638 mark (1. 1920. 10.060 mark); (marka je nekaj več vredna kak našivi dve koroni). Naj nam bodo za zgled i nasledujmo je !
Indija. V Indiji se dogajajo velke reči na Cerk-venom polji. Ta dežela, štera hrani okoli 500 milijonov prebivalcov (to je skoro edna tretjina vsega človeščanstva) ima okoli tri milijone katoličanov. Indijski prebivalci so jako naobraženi. V bojnom vremeni so prišli v jako tesno zvezo z Evropejci, ar bilo jih je jako dosta na ev-ropskom bojišči. Dozdaj so indijsko cerkev vodili europski misijonari; zdaj je pa čuti od vseh strani Indije glase, šteri izražajo želo, da bi meli svoje domače duhovnike i svoje piišpeke. Majo že lepo število domačih duhovnikov, ki so se vzgajali v domačih semenarijah v Indiji. Leta 1918. je bilo v Indiji 31 seminarskih šol i 1159 bogoslovcov. To število pa vsako leto ešče narašča. — I^atoličanska cerkev je jako dobra mati vsoj svojoj deci po čelom sveti, zato bo tudi ugodila prošnjam indijski] katoličanov kelko de le mogla. Znabiti ne mine 50 let i bo Indija cerkveno ščista neodvisna od evropskih misijonarov in bo mela tudi svoje domače piišpeke. Težave pa bodo, kakpa. Indijsko prebivalstvo je razdeljeno na takzvane kaste, kak so prinas razni stani, samo da se tam tak ločijo med sebom, ka nanč dosta ne gučijo eden z drugim. Pa krščanska vera bo ešče bole zbližala te kaste, ar nas ona vči, da smo vsi ednaki pred Bogom i se moramo vsi med sebom ljubiti.
Družba sv. Petra K'&vera pomaga posebno misijonom v črnoj Afriki. Ima 37 jezero kotrig. V leti 1920. je poslala družba misijonarom v Afriki više edno miljono lir, to je več kak 10 miljonov naših koron.
DrOštvo za razširjanje vere v Rimi je zaključilo račune darov (v penezaj) za misijone. Vsega vkup je prišlo do 20 miljonov francoskih frankov. Amerika sama je polovico darovala. — To je zadnja leta opažati, ka v Ameriki za misijone jako dosta napravijo. Pred kratkim časom so ešče misijonarje hodili v Ameriko kak v misijonsko deželo, zdaj pa le Amerika sama za druge misijone skoro polovico vsega napravi (na podporo gledoč).
Ribe i z Genezareškoga morja. (List ..Jeruzalem" 1913. str. 491). Nadškofi Spaccapietra iz Smirne je bilo izročeno delovanje pri Genezareškom morji kak apoš-tolskomi prefekti. Rad bi staro znamenito svetišče pozi-dao, štero je stalo na kraji, kde je Jezuš Petra povz-digno za poglavara sv. Cerkve. Samo njegova kasa je bila prazna. Nato da naloviti nekaj rib iz Genezareškoga morja, jih dene v špiritus (ka se ne bi pokvarile) pa jih vzeme s sebom v Rim. Z očom papom se je pogučavao od svoje žele 1 Dopovedavao je sv. oči kak velkoga pomena bi bilo takše svetišče ravno za papinstvo — pa ka njemi penezi jako falijo. „Ja, — so pravili dobre vole sv. oča (Pij IX). — ali je ne to bluzi tistoga kraja, kde je Jezuš napravo čudo s tem, da je dao zgrabiti ribo, štera je mela zlat v gobci, da je Peter z njim plačao davek? Napravite tudi vi tak, pa de svetišče včasi plačano." „Sveti oča, — je odgovoro nadškof —, to sam jaz že probao; nalovo sam ribe v Genezareškom morji, samo ka sam v niednoj ne najšeo zlata. Liki Vaša svetost, vi ste naslednik sv. Petra i Jezuša K/istuša, Vam se mora čOda posrečiti." — Pri teh rečeh njim je ponOdo glažovnato posodo z ribami, štero je meo pod plaščom skrito. Pij IX. so se morali srčno nasmejati toj prebrisanosti; odprli so omar i so dali nadškofi telko zlatov, kelko rib je bilo v posodi.
Za stradajočo Rusijo so daruvali papa 1 milijono lir. Vlak (mašin) z nakupljenimi dari za te peneze je že v Rusiji. Zaistino dober pastir so sv. Oča. Njuvo srce bije tudi za zgubljene ovce. Za stradajočo Rusijo so daruvali tudi drugi orsagi; Angleška 50, Francija 15, Švica 1 pa pol, Nemška 1 in strti dao, Danska 4, Švedska 6, Norveška 5 miljonov.
Amerikatiski predsednik Harding je prostozidar, pa je od sv. pisma etak pravo : ,.Jaz sam vsikdar ver-vao, ka. je sv. pismo boža knjiga po šteroj je Bog raz-odeo človeki svojo volo. Preučavanje sv. pisma je naj-bole potrebno preučavanje i te kak što to knjigo razmi, takse je njegovo življenje. Kelko bole što pozna sv. pismo, telko plemenitejše, bose je njegovo življenje, telko plemenitejše je njegovo ravnanje. Preučavao sam sv. pismo i zato pravim, da trdno verjem to od sv. pisma."
Moč bože milošče, Na svojem potiivanji so misijonske sestre (nune), ednok srečali nekoga srmaškoga človeka, šteri je meo jetiko (to je beteg na pliičaj). Bio je pravična dilša, pun dobre vole i je po kratkom spoz-nao istino. Da je čuo, ka nam je gospod zaptisto pomoč, s šterov se grehi zbrišejo, pa ka tisti človek, šteri rabi (nuca) to pomoč i če te včasi merje, pride zraven v nebesa, je on pravo ednoj niini: O! prosim te, pomagaj meni, ka tudi jaz pridem v nebesa! Čiiti bi mogli s kakšov iskrenostjov je to ponavlao: „Moj bog jaz liibim tebe iz celoga srca i te prosim odpuščanja za moje grehe, štere sam včino. Darujem ti svoj žitek. Zemi ga za spravo za moje grehe ! O Jezuš! Milo te prosim, daj mi miloščo, da slobodno postanem tvoje dete!"
Kak opominati!
Dostakrat pogled ne pomaga i teda je trebe reči. Trebe opominati, ne včasi kregati i tudi ne trebe včasi šibe z omare vzeti, nego lepo pokazati deteti, da je ne dobro napravilo i njemi trebe povedati, da toga nesme. Vnogi stariši posebno matere nevejo kak bi napravile. Edne napravijo celo predgo, druge pa strašijo deco, da tak ne bodo več toga delali. Nego toje ne dobro. Opomin more biti kratek, nego jedrnati.
Glejte kak dela pametna mati in oča. — Deca so šli iz škole. Mali Jožek je čiio slabo reč i je ne mogeo z glave zbiti, tudi doma jo ešče ponavlo. Mati, ki ga čujejo, stopijo na kii-hinski prag, ga ostro poglednejo i pokarajo: Jožek, te reči naj nigdar več ne čiijem iz tvojih viist Jožek se je prestrašo, nigdar je ,ešče ne vido matere tak resne. Do obeda je premišlavao, ka so njemi veleli. Po obedi njemi pa pravijo : „Jožek odi z menov". Dečka je zaskrbelo, ka bo. Mati ga primejo za roko i ga pelajo pred križ. Tu postojijo i pravijo: „Vidiš Jožek, dnes si razžalo lilboga Boga. Ti šče neveš, ka pomeni tista reč. Pa bi mogeo mene pitati, či je poštena ali ne. Tak sta pa liibi Jezušek i tvoj angel varivač čiila grdo reč iz tvojih viist. Kak si razžalo liiboga
Jezuška. Nesmeš nigdar več! Prosiva liiboga Zveličara odpiiš-čenja i moliva na čast njegovomi presvetomi Srci." — Jožek je prav goreče molo za materjov. Glas njemi je trepetao i se je razjokao. — Tista reč se njemi je pa tak prigrstila, da se je vedno strsno, gda se je spomno na njo. Telko njemi je pomagalo slovesno, resnobno karanje matere.
Matere, kratko naj bo vaše opominanje i karanje, ar samo tak bo melo sad i se bo globoko vtisnilo v srce deteta.
Ne je pa zadosta samo z rečmi opominjati, ar se to hitro pozabi, nego tudi pokazati v djanji. Na primer mati pravi deteti: »Vsako zajtro, gda vstaneš, moreš moliti," nego njemi tudi moreš povedati, ka more moliti, gde more moliti i gda more moliti, se razmi da more tudi vas viditi, da molite. Potem poveš deteti: „To nesmeš delati, ar je to greh," napriliko preklinjati, i tebe pa čiije celi den, da za vsakšo najmenšo stvar preklinjaš i kričiš. Morete znati, da dete živi s tistoga, ka vidi. I če njemi je kaj prepovedanoga, včasi gleda, či tisti, šteri je prepovedo, tudi ne dela to, ka je njemi prepovedo. I če dela tisto, ka prepovedava, dete včasi misli: „Zakaj pa mati lehko to delajo i za njih je ne greh."
Zmirom pa, gda deteti kaj naročite, da naj napravi, pokažite njemi. Napriliko ga opominate, da more lepo jesti i žlico držati, to dete težko napravi. Nego pokažite njemi, da se more žlica tak držati, nož tak itd. i dete si to ležej i hitrej zapomni. I tak v vsem drugom, ka je včite.
Tu posebno vala pregovor: „Reči genejo, zgledi vlečejo." Dete najraj tisto dela, ka vidi. Zato bodi vaša poglavitna naloga, da bodo deca vedno lehko delali tisto, ka pri vas vidijo. Nego to je težko i tu pa trebe božje pomoči. Da, dragi stariši naslanjajte se vedno na božo pomoč pri vzgajanji vaše dece i jih bodete gotovo dobro vzgojili.
Bojan.
Kak Marija svojo deco liibi.
Sveti Bernard je jako lObo Marijo Devico in ne je minola niti ena minuta, da bi ne mislo na Njo. Ednok je klečao pred ednov podobov Matere Bože in pravo: „0 moja luba mati Marija, kak neizrečeno te lubim, jaz tebe bole lubim, kak ti mene." Naednok je postala podoba, kak živa in se je čilo lepi glas, kak nebeška igra: K^aj praviš Bernard? Jaz tebe telko več lubim, kak ti mene, kelko so nebesa više od zemlje.
Dragi čtevec, kak je pa s tebov? Če ti Marijo samo malo lubiš ona te jezerokrat bole ltibi. Ona nemre
vse trpljenje od tebe odstraniti, ar bi mogo potem več v purgatoriumi trpeti in Bog ti šče s trplenjom priliko dati, da si zpsliižiš nebesa. Nego edno ti bo Marija gotovo pridobila, či Njoj ti veren ostaneš, to je „fiebesa." Ne dopusti zato, da bi preišeo šteri den, ka bi ti na čast Materi Božoj kaj ne zmolo.
Oda je sv. Janoš Berchmans na smrtnoj posteli bio in je že v nebesa in v večnost gledao, so ga pitali: Ka more človek delati, da ga Marija v nebesa pomore? Je odgovoro te svetnik: „Če je ešče tak malo, naj samo vsaki den napravi." — Zato molte radi k Mariji Devici. Molte rožni venec. Vsakojački pa molte nekaj vsaki den, na čast D. Mariji. Prizadevajte si pa tudi da bodete zdržavali bože zapovedi, ar ki Boga žali, žali tudi Marijo.
Cerkvene novice.
Francoska republika i Cerkev. Za časa, gda je bila Francoska republika ločena od Cerkve, so predsedniki republike na potiivanji duhovnikov ne sprejemali uradno. Od časa pa, gda je francoska vlada pa stopila v zvezo z Rimom, i ima Vatikan (Cerkev) svojega zastopnika g. msgra Cerretija v Parizi, se duhovniki — šterogakoli verospovedanja — opet službeno sprejemajo.
Dominikanski redovniki na Angleškom. Pred več sto leti so dominikanci odišli z Angleškoga. Zdaj so se pa nazaj povrnoli v Oxford. Prvokat so prišli ta že 1. 1221. in so dosta dobroga včinoli na Angleškom.
Katoličani na Českom. S Českoga navadno čti-jemo največ od brezverstva, svobodomiselcov i prosto-zidarov. Kak je istina, tej jako divjajo proti vsemi, ka je pravoga verskoga, posebno katoličanskoga, je pa od driige strani tudi istina, da to zatiranje rodi obilne zdrave sade. Vse ravno je pa tudi ne brezversko. Društvo ka-toličanskih vučitelov ma 2000 kotrig.
Katoličanska vseučelišča. (najvekše škole). Katol. vseučelišč je v Ameriki 15. Posliišalcov (dijakov) je 19.802 od teh 6000 ženskoga spola. V Europi mamo komaj edno tretjino, toje samo 5 univerz, (v Parizi, Louvanji, Fribourgi, Milani, Ljubljini). Te so čista katoliške. Ovači je univerz dosta več. Tudi v Jugoslaviji imamo tri: v Ljubljani, Zagrebi in Belgradi.
Jorgensen Ivan, danski konvertit (spreobrnjenec), znameniti pisateo i velki modrijan je od vučenosti i vore ete reči zapisao: „Če znanosti (vučenosti) i krščanstva ne bi bilo mogoče združite, te bi moralo tak biti, da bi najvekši vučenjaki morali biti najvekši brezverci. Pa kak znano je tomi ne tak. Premnogi so najbouši verniki. Spomnim samo na Nevtona, Niels Stenota, Pascala (vsi velki vučenjaki). Bole znamenitij imen skoro nanč nemrem imeuiivati". — Jorgenson se je rodio 1. 1866 na danskom otoki Tijen. Bio je protestant i v mladosti jako razviizdano živo. Začno je iskati resnico (istino); gda je vido, da istine nega v njegovom življenji, je 1. 1896. prestopo v katol. vero in tii je najšeo istino.
Vmrli so g. Dr. Pavel Albera v 76 leti svojega življenja drugi naslednik čast. Don Boska. Na sprevodi je bilo več jazero ljudi. Tak so Salezijanci zgubili svojega predobrega očo. Bodi njemi blag spomin.
Priporočilo v molitev: V sv. meše na čast sv. Družini so se zročile: V. C. za dravje v velkom betegi. S. za pozvanje v duhovniški stan. N. za mir v družini. St. treznost i čistost slovenske mladine. V molitev se priporačajo naši pokojni duhovniki. K- D. svojega trdo-kornoga moža. C. Č. prosi mir v farnilijiji. J. B. zmago Materecerkvi.
Sedemstoletnico obstanka tretjega reda so obha- / jali tudi pri Sv. Sebeštjani zadje dni pred novin letom. Cerkev je bila lepo obiskana.
Zahvala. Prisrčna hvala Srci Jozušovomi za ozdravljenje Sr. Najponiznejše se zahvalim prebljaženoj Devici Mariji, zdravji betežnikov da je s svojoj mogoč-nov priprošnjov mojoj hčerki v teškom betegi pomagala i njoj zdravje izprosila. G. 1. Petanci.
Zahvala Mariji. Za časa mojega pregnanstva na tiihinskom so mi mati doma nevarno zbetežali. f^ad bi jih še vido živi in poljubo žulnato roko, ki me je telko-krat v življenji blag oslavlala. V toj stiski sam proso Marijo za pomoč, da mi mati ozdravijo. Milostno meje posliihnola i zato se Njoj po toj poti javmo zahvaljujem pa izpovem moje trdno prepričanje, da Marija je in bo pomagala.	-	Marijin.
Kak kregati.
Vnogi mislijo, da kreganje v tom obstoji če prav močno kričijo in pa prav dosta, Ravno naopak. Dete resan trepeče pred vami, nego čaka pa tudi da bi hitro končali. I potem se vam smeje i ide naprej svojo pot. Drugi pa ne samo da dosta kričijo, nego davajo deci priimke i ka je šče slabše, je preklinjajo.
Če dete več nika ne da na vaše opomine, ga morete kregati. Nego kak naj to napravite ? Vekši deo izmed vas, ki to štete, delate na poli. Jeli ka dešČ, ki se močno levle in celo z vetrom pride, nika ne hasni, nego "škodi, Ar zapoka njive, povali žitna polja i tak dale. — Ravnotak napravi kričanje pri kreganji. — K^a pa šče da se začne bliskati, grmeti in celo toča pride ? Jeli te se vam začnejo skoziti oči. Zakaj ? Ar bo toča vse pokončala. Vi ste se mantrali cele mesece i vsi vaši trudi so pokončani v par minutah. Tak se pa zgodi tam, gde stariši davajo pri kreganji vsefele imena deci i celo je preklinjajo. Vse ka so prle posejali, vse vničijo v par minutah i to oni sami.
Kak se pa veseli polodelavec, gda po siiši se lepo pokrije nebo z oblaki i lepo mirno deži. Cvetlice najmre povesijo svoje glavice, da je potem tem lepše pa nazaj vzdignejo. Dežč ide globoko notri v zemlo i pomaga rastlinam, da lepše rastejo. Vse se je poživilo, zrak se je očisto, z ednov rečjov vse je pomlajeno. Takse more biti kreganje. Mirno. Morete pokazati v vašem obnašanji da to ne delate radi, nego zato ar je za njega potrebno. Resno njemi pokažte da ne dela dobro i da ne sme več to napraviti, da se more pobogšati, ar če ne, bo kaštigan. I tak ne bodete deteta razdražili i bo potem premislilo i sprevidlo, da ste meli vi prav i se bo potrudilo da se pobogša. Oda pa obliibite kaštigo, morete prle premisliti, če jo bodete mogli dati. Ne kak ništerne nespametne fhatere: „Bujem te, vse Čonte ti spoterem", »i ednako. Dete zna, da toga ne bodete nig-dar napravili i zato se vas tiidi ne boji. Nego obliibite njemi kaštigo, štero bodete lehko zvršili, i če obliibite, morete tiidi zvršiti. Ar če dete zapazi, da samo obliiblate i nigdar ne zvršite, se vam bo smejalo i bo naprej šlo po svojoj poti misleč: Vej mi oča ali mati samo zmirom obJDbijo da bom kaštigan, za tem me pa izda ne kaštigajo.
V čem naj obstoji teda kreganje ? Vkričanji ali celo preklinjanji ? Gotovo da ne i to zdnje sploh nigdar ne. Nego v tom, da pokažete deteti' da ste nikak ne za-dovolni z njegovim obnašanjom, da tak nesme več biti i da če ne bo inači, bo kaštigan.
Da bodete pa to dobro zvršili, nikdar ne kregajte gda ste čemerni, nego počakajte gda se malo pomirite. I gda ste mirni, teda pozovte dete k sebi i njemi povejte mirno, ka njemi morete povedati. Nego ne pozabite pa nigdar, da brez bože pomoči nika ne opravite.
Bojan.
Kak je Bog Minkici potnagao.
Pustimo naj Minkica, ki je zdaj že Minka postala, sama pripovedava kak se je to zgodilo. PoslOšajmo !
„Jaz kak 10 let stara deklica sem že mogla iti k tujim liidem služit. Eden večer gda je že mračno postajalo, so me poslali v sosedno ves štera je bila tak eno fertao viire daleč, nekaj kupOvat. V te namen sem dobila štiri krone. Da bi prle kak bi čisto tmica postala domo prišla, sem šla, kak najhitrej sem mogla, po ed-noj meji. Gda sem prišla v ves, sem zapazila, da sem zgubila edno krono. Si lehko mislite kakši strah me je obišeo, ar morete znati da takše sliižečke deklice so za vsako najmenšo stvar kaznuvane, i temveč da sem telko penez zgubila. Vseedno sem šla v baoto i k sreči so mi pravli, da toga blaga nega več. Tak daleč je že dobro, nego ka bodem povedala doma, či do me pitali gde mam peneze, štere sem dobila. Iskati sem več ne mogla ar je že preveč temno bilo.
Teda sem se spomnila ka mi je večkrat edna stara ženica pravla, da naj vsikdar iščgm v molitvi pomoč. Te sem šče bila luteranska i sem nikaj ne znala od ltibe Matere bože in od angela varivača. Zato sem molila samo „Oča naš in potem : O lubi Bog v nebesah, Ti znaš, da sem jaz zapuščena sirota. Pomagaj mi, ve sem pa jaz tudi tvoje dete, pomagaj mi, da najdem nazaj peneze. In sem tak molila da mi je vroče bilo. S kakšim strahom sem prišla domo. Vsaki hip sem se bo-jala, ka de me što pito za peneze. Nego vsi so pozabli
~ H -
na to. Jaz pa kak najhitrej sem mogla sem šla spat i sem molila dokeč sem ne zaspala. In ka se je zgodilo! — V noči se mi je senjalo, da tista krona leži v travi pri ednom grmiči, ta eno sto stopajov od vesi. — Oda sem vstanola, sem hitro šla na tisto mesto, štero sem v sneh vidla. I glejte krona je ravno tam ležala. Veselo sem pobrala krono in se zahvalila Bogi in sem tudi tistoj dobroj ženici povedala ka se je zgodilo. Ona me je batrivala da naj vsikdar iščem pomoč v molitvi i jaz sem jo vbogala. —
Od toga, vremena ka se je to zgodilo, je že preči let, i jaz sem nigdar ne zanemarila molitve in zato sem šče našla nekaj bolšega, to je, sem postala katoličanka. Če ravno sem ostala sirota sliižečka dekla, sem li bogata, ar zdaj ne samo da mam nebeskoga Očo, nego poznam i mam tiido ta najbolšo Mater, Marijo, k šteroj se jaz vsikdar obračam v vseh mojih potrebčinah.
Na Marijin List so dariivali v Sodišinci:
Puvar Jožef 16, Dšuban Terezija 6, Dšuban Janez 6, Lejko Jožef 4, KMnfar Jožef 4, Pollak Janez 16, Kpus Alois 4, Šinko Jožef 8, Pajzlar Ivan 4, Šoštarec Jožef 4, Podlesek Kata 6, Hegeduš Matija 8, Domjan Jožef 6 koron, vkiiper 92 koron.
Žalost i radost Matere cerkve.
t Veliki papa mirii, XV. Benedikt so vmrli. Dva tjedna je Maticercekev bila brez pastira. A prve dni februara so radostno zapopevali rimski zvonovje, zlata papova korona se je položila novorni Kristušovomi namestniki na glavo XI. Piji. Gda to vest, štero so Novine obširno popisale, naznanimo našim čtevcom, včinimo to zato, da je oprosimo, naj dosta i predosta molijo za sv. očo Pija XI., za f pape dušo pa darujejo edno sv. prečiščavanje. Ne je dober katoličanec, kijne ljubi tistoga, koga je Kr>stuš mesto sebe pusto na sveti, papo.
Na vodavanje „M. Lista" so daruvali v koronaj:
Sobočan Štefan M. N e d e 1 j a 20, Črensovci, naročniki Golinar Lovrenca 505, Sodišinci, naročniki 124, Kapistran Geci, Čakovec 120, Nedelica, naročniki 376, N. N. 1200, Šalamenci, naročniki 180, O. Bernardin Šalamon kaplan Podlehnik 10, Erna Razlag, učiteljica Ptuj 12, Šatahovci, naročniki 280, D. Lendava gore, naročniki 70, Tropovci, naročniki 148, Bratonci, naročniki 500, Kustec Jožef, G. Bistrica 10, Mataj Magda 4, GjorkOš Marija, M, Poiana 10, D Bistrica, Gyorek Marija 10, Adrijanci, Kreps Anton 10, Mujdrica Martin 10, Hozjan M^r^o 10, Markoja Štefan 10, Kociper Ana 6, RenkDvci, N. 10, Beltinci, Slavič Janoš 10, Baligač Ivan 10, Cačovič Jožef 4, Gal Jožef 6, Ros Andraš 6, Bakan Janoš 6. Turnišče, N.N. 6, Renkovci naročniki 454, Tumišče, naročniki 500, Žižki, Prša Marija 10, Zenkovci, naročniki 40, Mart-janci, naročniki 780, Sr. Bistrica, naročniki 64, H >tiza, Ritlop Janoš 6. V. Poiana Balažek Ana 4, Ižekovci, naročniki 606, Hotiza, naročniki 133, Trnje, naročniki 384, D. Bistrica naročniki 304, Trnje, Sobočan Martin (20 na novine) 40, Črensovci, Mataič Ana 40, Nuskova, naročniki 410, Bogojina, naročniki 1001), Sv. Bistrica, Horvat Ana 4, G. Bistrica, Tkalec Marija 2, Nedelica, naročniki 24, Eletzgraben, Kuhar Mihal 10, G. Bistrica, Jakšič Ana 8, Črensovci, Cačič Jožef, pleb. 200, Fifonja Jožef, Brezovica 4, Brezovica, Raščan Ana 10, Van-ča\es, naročniki 72, Nedelica, Zver Jožef 10, Cankova, naročniki 493, Berkovci| Lebar Roza 8, Celje, Nerat Marija 20, Žižki, naročniki Prša Janoša 104, Pe-tanci, Kofjač.Franc 40, Šumeč Bara 40, Krog, Senčar Jožef, Veindorfer Vinci, Bejek Franc, Domjan Janoš po 10, M. Sobota Mataj Jai;oš črevljar 10, Krog, Žitek Ignac 4, Centiba Zorko Jožef 10, Lipovci, naročniki 400, Kobilje naročniki, 36. Horvat Marko, Bratonci 10, Erjavec Martin 4, G. Bistrica, Tkalec Marija i Kata 10, Tkalec Matjaš 10, Raj Štefan 6, Sv. Jetena Benko Štefan 10. Čontola Janoš 6, Vogrinčič Leopold 6, Kolmanko Jožef 4, Forjanič Matjaš 10, Lang Janoš 4, Gomboc Leopold 10, Donša Koloinan 4, Dolnji Slaveči, Gomboc Anton 10, Bakovci, naročniki !40, M. Poiana naročniki 300, Črensovci, Kanič Matjaš 20, Sv. Martin, Kovacič Martin 8, Perčič Bolta 20, Oletič Matjaš 100, Kapela, Martin Maško župnik svetnik 8, Korovci, Janoš Rojko 8.
Hotiški darovniki so eti: Horvat Števan 10, Stuhec Anton, Kotjek, Martin, Farkaš Manka pO 8, Farkaš jožef, Utroša Števan, Horvat Manka, Krampač Kata po 6, Žižek Matjaš, Kotjek Ivan, Nčmet Peter, Kiric Kata, Horvat Ivaji, Horvat Andraš, Ftičar Imri, Lackovič Mihael, Zver Janoš, Boh-nec Jožef, Ftijčar Ivan, Kelenc Štefan, Hožjan Štefan, Makuter Ignac, Zver Jožef po 4, Vuk Jožef, Sobočan Jožef, Balažic Manka, Kustec Manka po 2 K. Ti dari so vsi ešče za lansko leto 1921.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.