<0

NADE STAVKUJOCIH ŽELEZNIČARJEV
Stavka železničarjev se vedno bolj širi. — Tovorni vlaki in vlaki, ki transport iraj o premog, ovirani. — Železniška oblast ni imela pravice zmanjšati plače. — Predsednik Jewell je izjavil, da bo v štirinajstih dneh vse narobe.
SCAB'b HOLE SE IMENUJE VHOD, SKOZI KATER EGA,HODIJO SKEBI.
|"	* ^w^^^msmm ............

Washington, D. C., 20. julija. — Predsedniku Hard-inku so sporočili. da so se ravnatelji nekaterih železniških; družb sporazumeli z delavci, ki so zaposleni v železniških' delavnieali.
Ta poroeila so bila preeej ugodna in so vlila nekoliko upanja, da boštrajk knialo končan.
Jutri *«■ ho s**stal kabinet ter sp ho v	ha vil pol
ki j«' na-tal vsled želeimiekrske stavke. N.<jbrž«> bo sklicana v B'»li hiši konffT*'n«-a. katere sp bodo vd*h>ži!i vjdezniskS ravna-f» !ji in zastopniki železničarjev. N'a »a način jim bo dana prilika direktnih jwrajanj.
Na tiso«"e dplavffv. ki so Iii]i zuposljeni v železniških delavni eah. štrajka. Njim .-»o pridružili tudi klorki in razni strojniki. V. eraj železniške direkcije izdale svojo izjavo, na katero so štrajkar.ii hitro odgovorili ter utemeljili svoje stališče.
Odločno so zanikali. da hi bila njihova dolžnost pokoriti se odredbi železniške oblasti glede plar.
Predsednik železničarjev v žo-Iczniških delavnicah, Jewell, j*> po vdarjal. da >c bodo morale že-1 or nice tekom štirinajstih <In i ukl »niti.
Promet bo tako demorali/.iran. da o kaki r^dni vožnji na železnicah ne more biti niti jrovora.
Klerk i in delavci na postajah < h»safwake & Ohio železnice so zastavlnH, vsled Tesar ni mojroT-p P' šil jati [*''im><:a iz neuni.hkih t».irajev West Virtrinije. S t<*in je nadan velik udarec onim tovarnam. ki so bile jrlede premoga od-visne od 1c železnice.
Kljub vsem zatrdilom železni-ških ravnateljstev s<> včeraj raz-ne veletrgovine fn tovarne ko»n-štatirale. da ne morejo r*zpoši-
ljati naročenega blajra. Sedaj o-hratiijoči tovorni vlaki ne morejo zadostiti VKeh zahtevam.
Posebne so Jprizadete mlekarske družbe ter fieneral Electric C o. Za pre vaz Paekard a\1nmn-bilov iz Detroit* v Chicago vza me dva dni več.
Včeraj je prišlo do ponovnih spopadov s stavkokazi.
("ioverner Morrison je poslal včg raj državno milico v Baerdeen. N. C., kjer so baje vrgli z vlaka n**kt'sra inšpektorja.
POSLEDICE ODSTOPA LAŠKEGA KABINETA
Kralj je v veliki stiski. — Ekstremisti so strmogla vili Factovo ministrstvo. Kdo bo naslednik?
Rim, Italija. 20. julija. — Pa dcc kabineta ministrskega predsednika Facte, je povzročila v prvi vrsti ekstremna klerikalna stra nka.
Proti kabinetu so glasovali tudi vodil ni socijalisti. komunisti, fašisti in liberalci.
Kralj Viktor Emanel je v velikih »krbeh. Dosedaj ni še ničesar ukreni! glede sestave novega kabineta.
Za urad ministrskega predsednika prideta v poštev predsednik |K>^lanske zbornice Enrico de Nicola ter bivši ministrski pred- , •»♦•dnik Orlando.
Po mnenju lista ''Giornale d"Italia'T ima Orlando več šans, kot pa de Nicola.
V slučaju imenovanja Orlanda. bo njegov zunanji minister bivši i ministrski predsednik Bonomi.
Včeraj zvečer se je sestal izvr-šcvaini odbor ljudske stranke tor sprejel jrlede politične krize resolucijo. da je dolžnost ljudske stranke. demokratov in reformi->»tov skupaj delovati ter vzdržati notranji mir.
—---I
PETSTO ŽRTEV VTTRIOLA.
Pariz, Francija, 18. julija. — V enem samem dnevu je bila obleka sedmih žensk uničena od vitrioJa, katerega so zlivali nepoznani. med tem ko so se ženske kretale med gnečo. Število takih žrtev tekom enejra tedna znaša nad petsto.
STROJNE RUSKE PROTI PREMOGARJEM
Governer države Pennsylvanije je pozval milico na pomoč. —Lastniki so pripravljeni začeti obratovanjem, — Governer je njim in skebom obljubil svojo velikodušno pomoč. — Strojne puške pripravljene.
Washington, D. C., 20. julija. — Governer države Pennsylvanije. Sproul. je obvestil danes senatorja Pepper ja, da je pozval 108. kavelerijski regiment, oddelek strojnih puškarjev in dva transportna departmenta. naj opravljajo službo V premogarskih okrožjih.
Nadalje je sporočil, da so razni premogarski baroni pripravljeni pričeti z obratovanjem.
Obratovali bodo seveda s skebi. in Sproul jim je obljubil vojaško 7>omo<\
JkeLom je zagotovljeno vse utogočP varsavo. Vojaki jih bodo ščitili z bajeneti in strojnimi puškami. Governer je tudi v posebni proklamaeiji pozvaL državne uradnike, naj zatro "vsako brez-posta vnost
V proklamaeiji je reč ono: Pravica vsakega posameznega držav-ljana l»o zaščitena; vsakdo bo imel priliko. zaslužiti si svoj vsakdanji kruh. Kdor bo kršil postavo, kdor bo državi naspro-: ■ d. b<» najstrožje kaznovan.
Predsednik Harding bo že prihodnje dni imenoval posebno premogovno komisijo.
O tem je namignil v svojem arbitra e i jske m načrtu, katerega je predložil premogarskim baronom in majnarjem.
Kot znano so premogarji in nekateri premogarski baroni njegov načrt zavrnili, kljub temu bo pa imenovana komisija, katere "jalova bo preiskati razmere v premogovni 'Industriji. Dognati bo P' skušala ra vzrok sedanjih diferenc ter si prizadevala dobiti pota in sredstva, da jih bo v bo dočnosti preprečila.
Lansing-, Mieh.. 20. julija. — Governer Aleksander -J. Groes-beek je danes Tiaprosil v j>oseb-ni brzojavki predsednika Hard-inga. naj dovoli državi Michigan obratovati premogovnike. V brzojavki ga nadalje vprašuje, če se lo lahko ztrodi pod nadzorstvom zvezne vlade. Po mnejti go-vemerja bi bilo tako obratovanje mogoče, kajti v državi Michigan ni nobenih posebnih diferenc med premogarji in premogarskim i baroni.
Ce pa ne bo šlo drujraee. namerava poslati v rove vojake, policiste in rovske stražnike.
Baltimore, M d.. 20. julija. — Splošno prevladuje mnenje, da bajoneti i« strojne puške niso najboljša metoda za uravnavo razlik med delavci in delodajalci.
(ioveirner Ritchie je brzojavil da se zaenkrat še ne bo ravnal po predsednikovem nasvetu. Premogarskim baronom bo najprej .dal dovolj časa za premislek, Čehi bilo dobro, takoj začeti z obratovanjem.
Ce se bodo za to odločili bo poslal državno narodno gar io v premogovna okrožja. Predno bo pa to storil, se bo po slu žil vseh zmernejših sredstev.
Država Maryland je borbo za-stran plač še vedno uravnala brez bajonetov in streljanja.
Columbus, O.. 20. julija. — Governor Dawis je^ danes pozval oddelek strojnih puškarjev in tri kom pan i je. naj bodo pripravljene. Xajbrze jih bo poslal v Cadiz in Lancaster. da bodo posejrle vmes. če bi prišlo do kakih nemirov pri rovih.
Tudi oblasti v Harrison okraju so naprosile z a vojaštvo.
Springfield, III.. 20. julija. — X ad o m est u joe i governer Sterling je danes brzojavil predsedrriku Hardingu. da bo dal premolar-skim baronom Čete na razpolago.
nim nastopanjem vsak uspeh haa-ške konference. Pododsek za ruske latinske zadeve je nato takoj sklical polno sejo vseh ne-ruskih zastopnikov, ki so se nato odloČili za sprejem ruskih zahtev.
ZALOGE PREMOGA SE VEDNO MANJŠAJO
V dveh mesecih ga bo popolnoma zmanjkalo. — Iz Anglije ga ne bo mogoče im-portirati.
Prem^crarska stavka je izvedla svoj usodepoln učinek na zaloge premoga v deželi.
Včeraj so izjavili, strokovnjaki. da bo dežela v veliki meri občutila pomanjkanje premoga, magari. da se začne program predsednika takoj izvajali in če se United Mine Workers takoj podajo na delo.
Premogarski in 2eleznlčarski štrajk je povzročil položaj, ki dela posebno ravnateljem velikih tovarn sive lase.
V Hampton Roads se še zdaj nahajajo ladje s praznimi bunkerji Ln čakajo na premog. Skladišča v velikih tovarnah so skoraj izpraznjena.
Cene. katere je ugotovil trgovski tajnik Hoover, so že zdavnaj pozabljene. Ljudje so morali že ta teden plačevati en dolar več pri vsaki toni premoga.
Nihče ne ve, kako visoko bodo prignali cene.
Nekateri upajo, da bo premog mogoče importirati iz Angliji. Tem ho pa kmalo splaval ves up po vodi. kajti angleški premogarji so že zdavnaj sklenili, da ne bodo dovolili takega skebske-ga eksporta.
Izza izbruha stavke je dobila Amerika vsega skupaj samo 70 tisoč ton premoga.
POSLEDICE IZGREDOV V HERRINTJ.
Marion, 111., 19. julija. — Šf ;t tožb naperjenih proti Williamson okraju je bilo vloženih danes, in te tožbe zahtevajo odškodnino v znesku vee kot $217.000 v zvezi z masa krom. ki se j<* dogodil v Hprrimi. Te tožbe so le prve, katere se je vložilo, kajti družine devetnajstih umorjenih še niso vložile tožb za odškodnino.
Največji znesek, več kot 200 tisoč dolarjev. zahteva Southern Illinois Coal Company za škodo. katero so povzročili stavku-joči premogarji tekom svojega napada na skebe.
NOVA MINISTRSKA KRIZA NA POLJSKEM.
Varšava, Poljska. 20. julija. — Predsednik Pilsudski ni hotel danes odobriti kabineta. katerega je stvoril Adalbert Korfantv. V poljskem državnem zboru so to predsednikovo stališče ostro kritizirali.
FRANCIJO ŠE VEDNO ŽEJA PO KRVI.
Pariz, Francija, 20. julija. — Poincare je danes podal delegaciji Lige narodov sledečo izjavo: Francoske čete bodo šele tedaj zapustile nemško zasedeno ozemlje. ko bodo izročeni vsi nemški vojni krivci francoskim sodiščem.
ADVERTISE IN "GLAS M A o n n a «
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI tat ZASEDENEM
OZXHLJU
m potom nAfe banko !*vrtujejo tanertjivo, hitro in po nizkih
xenah.
Ve«raJ w bile naSe cene aledeCe: Jugoslavija:
RarpnAttja c« ae'infe poete In fzpla^nj« "Kr. po^af čekovni urad In "Jatlriinska bonta" » LJaMjani.	Jtenrradn; Kranja. Celja, Ma-
riboru. tmhrovnlkii, SpHta, Karier« rJl drugod, kjer Js pač za hitro [
IzflB^ilo na t orodne j«.	I
300 kron 400 kron 600
RazpoMija sa n Opatiji In Zadrn.
50 lir .. 100 lir .
300 lir .
$ 1.15
1,000 kron ____ $ 3.50
6,000 kron ____ $17.00
10,000 kron ____ $33.00
Italija kn zasedeno osemlk:
dnje potit« In lrptaCuJe "Jadranska banka"* ▼ Tratn,
^ l .DU
% 1.85
$ 2 00
$ -5.30 $16.00
500 lir 1000 lir
$25.50 $50.00
aH
mUmC Ur
Za poMfotr«. ki prvMfaJ« xn«*k dvajsettiio* Anetjujro« p« mofotoosti ie poeebaJ popust.
Trcdmat kronan, dinarjem in liram seda] nt stalna, menja m reCkrat In nrprttakoruo; is tegm rczloga nam ni mogoče podati natančne <*ne vnaprej. Iti rafunimo po oani onega dne, ko nam dospe poslani
(tour t rote.
Gtošm l^lnf w mmtUMi doUrjih gleJte~j»ssebeo sglms t tm lUtn.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Honey Order all pa Now York Bank Draft.
FRANK'S AXSER^STATE" BANK
SaCsrtlandtStfMt	I	Nsw York, N Y^
fc^r^cl	nT i AS N A T?On A F^ss?7!
I Za pol leta.....$3.00 g	^ JI M A A 1, L J I j % j W I W 1 Issued every day except Sundaya |
Z* New York celo leto - $7.00 |||	^m. * „m .m. W ^V^ X JL* | and legal Holidays. |
i Za inozemstvo celo leto $7.00 Jn	. I 75 000 Readers I
-.-=, n—^	• List slovenskih .delavcev v Ameriki* x ^ ' ^ * _ffi
TELEFON: CORTLAKDT 2876.__________________Entered as Second Claas Matter. SeptemberJl, 1903, at the PostOffice at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. ion. — ŠTEV. 169.	NEW YORK, FRIDAY, JULY 21, 1922. — PETEK, 21. JULIJA, 1922.__VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
«r	' j	"	""*	■——————--- ——	i,.i n ..■m j	■■	------- ————i^————	-	i——	——-	i	i .	.i ■
............ .......................................................~Jt
Slika nam predstavlja vhod v ž,- Wnisko tovarno Burlington v Aurora lit. Tejra vhoda sc poslužujejo samo skebi. vslcd te-a so mu tudi d,lav<-i nadeli ime "Scab's Hole". Samoposebi je umevno, da je vhod do bro zastražen s kompanijŠkimi koza ki.
POSTAVA ZA VARSTVO REPUBLIKE SPREJETA
Nemški državni zbor je sprejel postavo za varstvo republike. — Posledica mo-narhističnih rovarstev.
Berlin, Wm«'ija. 19. julija. — Nemški državni zbor je v svoji včerajšnji seji sprejel celo vrst ) predlog. med katerimi se .j»* nahajala tudi predloga za varstvo republike, nakar se je odgodil do l 17. oktobra tekočega leta. I*r^d-lopra za varstvo republike je bila i sprejeta s sto in tremi glasovi proti 102 ter dobila vsled t»'«ra vee k(»t potrebno dvetretinsko večino, katero je treba za uveljavljen je amendment a k ustavi. To večino se je doseglo s pomočjo obeh so eijalistienih kril ter meščanskih strank isredine, ki so vse glasovale fcot f*n mož za predlogo, t Z odgodenjem parlamenta je parlamentarna kriza v Nemčiji preložena na poznejši čas. vsaj do jeseni. Med tem pa se nudi prilika, da se razjasni eeli politični položaj ter j*1 pričakovati, da se bfldo jeseni vse stranke bolj nepristranski lotile dela reorga-nizaeije. oziroma razširjenja ta-kozvanega vladnega bloka v parlamentu.
Vsa znamenja dažejo, da je o-paziti najboljšo voljo za to na obeh skrajnih krilih, fi meščanske strani se je danes objavilo, da bi imelo približanje strank v prvi vrsti namen pospešiti zakonodajo. Zbližanje med strankami pa je bolj taktičnega kot programskega ali načelnega značaja.
i " ! MADŽARSKE ČETE SO VDRLE V BURGENLAND.
Dimaj, Avstrija. 20. julija. — Sem je dospelo ofieijelno sporočilo, da so madžarske čete. oborožene s strojnimi puškami in ročnimi trranatami, včeraj zvečer napadle mesto Hajrersdorf v Bur-jrenlandu. Avstrijska gamizija ■ ijunaško branila, toda po dveurnem boju se je morala nmak niti. Podrobnosti o tej zadevi še niso znane. Avstrijska vlada se je obrnila na velesile s prošnjo, da bi jo vbodoče ščitile pred podobnimi napadi.
AMKRlfrKI MOBILNI PROCES V IT ALT JI.
Napol j, Italija, 20. julija. — Dne 8. avgusta se bo pričela obravnava proti Venturinu Di Seen-zu. ki je umoril elevelandskega založnika Daniela Kaberja. Gae-tano Romano iz Clevelanda, bo zastopal jclevielandskga državnega pravdnika.
■i
VELIKA NAPETOST MED BAVARSKO IN PRUSIJO
Sprejem predloge glede varstva republike je poostril krizo med obema državama.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — sprejem« p-^dlog«1 za varstvo ropnhlike s p j<- kriza mod Bavarsko in b^rlin-ko vlado še poost rila.
Bavarski p^»slanik v Berlinu je brzojavil svoji vladi, da se je položaj. napram kateremu morajo zavzeti Bavarci svoje stališče, čisto izpremeniL
Bavarski ministrski pre<fr.ednik prrof von Lerehenfeld j.- takoj' sklica', konferenco raznih strankinih voditeljev ter se /.njimi posvetoval. kaj naj stori vlada.
A' Prusiji so že začeli izvajati novo postavo. V svrho republika-eije uprave je notranjo minister kar na svojo i>«*st upokojil sedem vladnih predsednikov.
Vlada je tudi odločno nastopila proti listom in revijam, ki pišejo proti nji.
Sedaj j a zapel mrtvaški zvonec toliko opevani nemški časnikarski svobodi.
Vlada je prepovedala za šest mesecev izhajanje lista "Gevis- j sen"', ki je bil ponatisnil neki članek iz "Cincinnati Freie Presse\
MORILKA PRAVI, DA NI KRIVA.
Los Angeles, Cal.. 20. julija. Mrs. Clara Philips, katero dolže. da je ubila Mrs. Alberto Meadows s kladivom, je izjavila dnnes pred sodiščem, tla ni kriva. Obravnava proti nji se bo začela dne 18. septembra.
MAJNARJI SE BAJE PRI-PRAVJAJO NA NAPAD.
, Cadiz, Ohio, 20. julija. — V bližini Hbpedale in Adene se je zbralo več sto unijskih majnar-jev v namenu, da bodo napadli bližnje rove, kateri obratujejo s skebi. Tozadevno poročilo je podal šerif Martin.
"Kajbrže "ho šp pr^j prišlo do neredev, predno bodo dospele državne čete" — je pristavil.
DELOVANJE SUHAŠKIH AGENTOV.
Atlantic City, X. J.. 20. julija. Včeraj so tukaj suhaški ajrentje zopet aretirali trinajst oseb, ki so prodajale alkoholno pijačo. Sodnik jih ni hotel izpustiti niti napram varščini.
HAAŠKA KONFERENCA SE JE 0D60DILA
Ruska delegacija se je vrni la v Moskvo. — Vršila se bodo posamezna pogajanja namesto splošnih.
Haa^, f{rtlandska. 20. julija. — Konferenca, ki >e j'1 imela pečati / ruskimi za levjimi, te je danes nli polasti h popoldne rn^ršla. Malo f>r< il razii'. >tn sr> se zT>or:»-valci d'»grnvori!i. da se mora rsa ka država obvezati, ''a si ne bo nabavila nobenih onih ruskih koncesij, k i imajo svoj vir v imetju i nože m cev.
Kuska delejraeija je danes naznanila, <la bo jutri odpotovala preko Berlina v JMoskvo.
Prejšnji razvoji na konferenci so bili sledeči:
Haag-, Holandska, 19. julija.— Knsi so izvojevali včeraj popoln#> zrnato ter tlejanski j>otisnili vse svoj nasprotnike v kot. Zmagrali so s svojo zahtevo, da naj se vrši skupna plenarna seja. ki naj bi našla pot. k;iko rešiti konferenco ter nadaljevati podajanji, ko-, jih cilj je zopetna rekonstrukcija Iinsije ter njen vstop v Ligo narodov.
Ruska zmaga je bila dejanski popolna, z izjemo ene točke. Xe-ruski delegati so namreč zahtevali, naj se ruski delegati pri naseldnjih sejah omeje na nove pre<lloge, ki bi npravičevali obnovi jen je pogajanj. Rusi so mirno sprejeli svojo zmago ter niso imeli ničesar proti temu pogoju.
Eden izmed ruskih delegatov je izjavil, da bodo stavili Rusi nove in še bolj temeljite predloge. Rusija bo baje pripravljena nuditi odškodnino xa lastnino, katere ne more dejanski povrniti. Pri tem pa se bo morala seveda prislužiti takozvanega "moratorija". ki je dandanes v ustih vseh politikarjev in politikašev. !M"ora-torij za tozadevno odškodnino naj bi se raztezal na dobo dese-1 tih ali dvajsetih let. Sedanji, položaj. ki prevladuje v Rusiji, ne dopušča nikaka drugega teka.
Ruski zastopniki niso včeraj zjutraj prisostvovali seji podod-seka. ki se peča z vprašanji lastnine inozemcev v Rusiji. Dejstvo, da niso prišli Rusi na sejo, Je povzročilo precej vznemirjenja, .dokler ni dospel odjrovor potom telefona, da je tozadevni odgovor ruske delgacije na poti Sn da bo ta odgovor pojasnil in obrazložil rusko stališče.
Kmalu nato je prišlb sporočilo Litvinova. v katerem se je zahtevalo plenarno sejo ter doliilo neruske delegacije na konferenci, da ogrožajo s svojim diktatorič-
GLAS NARODA. 21. JTTU 1922
derkoli bom hodil, se bom spominjal dobrosrčnih Slovencev.
Da ste mi zdrahi-
C. P. Zalokar.
Lorain, Ohio.
V nedeljo 2-3. julija ob 1. uri Dopoldne ae vrši velik političen shod v Virantovi dvorani, na katerem se bo poudarjala važnost volitev za mesce avgust. Noben slovenski vol«lee ne bi smel izostati od te važne seje. Posebno opozarjamo naše žene in dekleta, da se ranio-tako tudi one vdeleže polnost evil-no shoda.
Kampanja za Slovenski Narodni Dom prične dne oO. julija v naši naselbini. Z zgr.tdnjo pfičnemo takoj, ko se kom"-a kampanja s polnim uspehom. Zato se tem polom prosi vse tukajšnje rojake, da še kolikor mogoče prispevajo v časn kampanje z nakupom delnic,
da pridemo s tem do za£eljenega cilja.
Dire k tori j S. N. Doma priredi piknik dne 30. julija na Pearl Ave. v bližnjem in prijaznem gozdiču blizu slovenske na^jelbine. Ta dan ima, vsak Slovenec priliko, na nas poseti, da užijemo skupaj nekaj veselih uric v hladni senci, da se navžijemo dobrega, čistega, gozdnega zraka, ki nam je često potreben. Za zabavo bo preskrbljenih dosti iznenadenj in raznega okrepčila tudi ne boste pogrešali Za plesalce bo tudi preskrbljeno. Igrala jim bo slovenska '"Victor Band**, da se bodo lažje sukali v parih. Navzočih bo tudi več govornikov.
Torej na .svidenje dne 30. julija v gozdičku na levi 36. cesti in Pearl Ave. vsi ob 1. uri popoldne. Ve pozabite!
Poročevalec.
Peter Zgaga
Preiskava se vrši za preiskavo glede premogarskega štrajka. Kaj vendar, zlodja, preiskujejo? Saj je zahteva majnarjev vendar dovolj jasna. Nič več in nič manj ne zahtevajo kot toliko, da bodo mogli živeti.
* * *
Kolo se ne obrača, če ni namazano in če ni dovolj pare v kotlu. Kolesu znajo dati pare in mazila, istočasno so pa prepričani, da se bo na njihovo povelje gibal človeški stroj, ne da bi mu dali stvari, neobhodno potrebnih za življenje.
* * *
Harding je s svojim poveljem, naj majne s skebi obratujejo dosegel rekord.
Zavedni delavci ga proklinjajo. kapitalist i ga pa postavljajo v oltar.
Oltar se bo presneto kmalo zrušil, posledice kletve bodo pa
usodopolne zanj.
# » e
Pred par leti so ljudje mislili, da Skaza ni dober duhovnik.
Sedaj so pa prepričani, da ni.
* * *
Te dni mi je prišlo v roke zanimivo pismo. PisaJa ga je neka .starokrajska učiteljica. (;f>spo-diČna pravi, da bi rada prišla za učiteljico v Ameriko ter upa. da se ji bo to posrečilo, ker zna slovensko in nemško. Nazadnje vpra ■ šuje. koliko penzjona imajo učiteljice v Ameriki.. .
* ^ *
*
Ta punca je ena izmed tistih naših naivnih ljudi, ki niso hodili a* šolo življenja.
* *
¥
O Kristanu se zadnji "-as jako malo sliši. .Tako prav. Saj noče nihče ver ničesar slišati o njem.
Sokoli in Orli — to sta dva poglavitna faktorja v Jugoslaviji.
V sredi med njima so srake.
* *
*
Glavni odborniki -TSK-T. so mi poslali lepo karto iz Minnesote. Hvala jim za pozdrave in vabilo. Toda. žal. n<* morem priti. Daleki so put i . . .
. • •
Boj so ženske, ki govori več jezikov kot enega. Včasih je še
eden preveč.
_ * * •
Po raznih ameriških kopališč-i h je ženska kopalna obleka postavno predpisana. Ženske morajo nositi obleko iz dveh kosov.
Toda ameriška dekleta so moralna. pa imajo smolo. Zadnjič je polieija eno aretirala, dasirav-no je i mola kopalno obleko, se-stoječo iz treh kosov: dveh no-
gavičjih podvez in enega pasu.
*	m
*
— Ituliajo tra pa kuhajo pri
sosedu — se je pritoževal nevoščljivi downtownski rojak. — Neprestano ga kuhajo. Noe in dan. Kadar on vstane, ona leže. To gre
naprej in naprej.
•	* •
Štrajka j. in ves svet bo štrajka 1 s teboj. Delaj, in boš delal sam.
• * •
Danilova piše. da bo prišla a* Ameriko na obisk. Igrala bo v New Yfirku, f'levelandu in Clii-catru igro enodejanko "Žena — vra ir' \
• * «
V Nemčiji v Berlinu imajo posebno šolo za berače. Sola je privatna in .je treba precej plačati, predno se človek izuči za izurjenega berača in fehtarja. Pravijo. . da. kdor to šolo dovrši, lahko na
bere po raznih brtrlinskih kar 'na rji h v enem dnevu do tiso*1 mark. .
Skaza jo je menda dovršil, ker je v tej stroki neprekosljiv.
3Jugnslmtanska
Ustanovljena 1. 1898
Katoi. ifeitanta
Infcorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki.
Predsednik Ftt'DOLPH PERO AN".	K. l&Sth St.. Cleveland. O.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box Pearl Ave.. lx>rain. O. Tajnik: JOSEPH PISHI.ER. Ely. Mtnn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. .Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: John Movern. CZi N. 2nd Ave. W. Da-luth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E Ohio Street. N. T.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakewell Plde.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa_ MOHOR MLADIC. ^603 So. Lawndale Ave.. Chicago. Til. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABOPX1K, Box 4SO. Ely. Minn. GREGOR J. PORKNTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH.	St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 511» Meadow Ave.. Rockdale. Joliet. 111. PAI'LINE ERMENC. 539 — 3rd Street. Li Salle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, I'ueblo. Colo. ANTON CELARC. 7i>6 Market Street. WaukeRan. III.
--Jednotino uradno glasilo: "Clas Naroda*'.	-
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pnšilialve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilja na predsednika i>orotnena odbora- Prošnje za sprej» ru novih članov in bolniSka spičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pnstop. Kdor -eli postati član t»* organiz:.(.:ije. naj se zglasi t i jniku bližnjega druStva. J. s. K. J.	ustanovitev novih društev se p.i obrnite
na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanov« z s člani ali člaat«nmr.
Kaj povzroča in pospešuje nenravnost.
Di*. Franc Ooerstl priobči:je v iistu "Delo*1, sledeči članek:
Le premalo se vpošteva veliko važnost protialkcmolnega gibanja za dvigueiye ljudske morale, le premalo se ceni dejstvo. tla je boj proti alkoholu obenem tudi l>"j proti neuravnosti. In vendar nas < tem poučuje že vsakdanja. kušnja. Alkohol rahlja in odstranjuje zavore, ki .se stavijo v bran n en ravnost i pt i t resale m človeku, alkohol vzbuja .straši i tei dela pijanca pohotnega in nasilnega. saj je obče znano, kako se v pijanski družbi klala, in to ne samo od ne-izobražencev, temveč tudi od m-toligentov, kako se zbijajo surove šale in umazani dovtipi, kak<> s.-pozablja na vse ovire dostojnosti m spodobnosti. Znano je, kako se Bacchu rada pridruži Venera, kako se bas v pijanem stanju največkrat vršč razna spolna n:\sil-stva : kolikokrat >•• ,i<' v takem sta uju izgubila nedolžnost, kolikokrat se je \ njem pokvarilo zdravje. dostikrat usodepolno za vse življenje.
Zelo usodna so plesišča po deželi in po zakotnih mestnih gostilnah, kjer se zbira mladina brez nadzorstva. Ples in pijača ustvarjata razburjenost in n«*tita pože-1 jei; je ter volita pogosto do padca.
Ako tir. I»on ne pravi, da so mu lekont 15 let njeg' ve praks«.- sk«»r<> vse nezakonski- porodnice kot. vzrok padca navedle uživanje pijače. tudi pri nas ne bo dosti drugače nego v severni Nemčiji.
Jn pri moških se razne statistike o spolnem okužen ju vjemajo v tem, da se je to v nad polovični do dvetretjinski večini slučajev pridobilo v slkoholiranem stanju.
Jn ako pomislimo, kako poguben \pliv ima alkohol na družinsko življenje, kako se '»d staričev pijancev otroci ne naueč nič lepega in dobrega, kako se v tem o-zračju že od malega demoralizira-jo, — se bomo li čudili, ako je velika večina prostitutk iz pijanskih rodbin in sama vdana alkoholu '
V kakem razmerju je alkohol do zločinov proti nravnosti, razviti imo najbolje iz obširne statistike prof. Baera v Berlinu. ki je leta 187">. in 187G. v 120 jetnišnieah in kaznilnicah v Nemčiji vršil poiz-vedbe. (><1 posilstev in -polnih zločinov se jih je »zvrnilo 60.2' pod vplivom alkohola. Od teh je bilo B\.2rr- priložnostnih in 3S.8'c, pivcev iz navade. — Od prestopkov proti nravnosti se je izvršilo TTrc .-ml alkoholikov in .sicer od teh 73.priložnostnih in '26 ~c!o pivcev iz navade
In še ena, važna opomba. Znano 'je, da so mnogi slaboumni in mnogi božjastni spolno posebno pohotni, da, tudi druge vrste blaz-niki posrosto za greš e seksualne (spolne) delikte. Ker pa jo znano, kako veliko ulogo igra alkohol .med vzroki blaznosti, kako pogosto imajo alkoholiki slaboumne ali božjastne otroke, uvidimo, da alkohol tudi tu indivektno povzroča od teh umoibokuh povzročene nravstvene delikte.
Ruski humor.
O ruskem narodu se splošno govori, da je brez vsakega humorja Kadar se pojavi stvar, ki je slična humorju, je tako pomešana s patozom. da je podobna smehu, ki zre skozi solnee. V sedanjem času. vspričo trpljenja ter trpke usode ruskega naroda, je le malo prilike zanj. da bi se preiskusil v humorju. Kljub temu pa je najti v Rusiji nekaj ljudi. ki se urijo v satiričnih opazkah. na stroške ostalega sveta. Ruski list "Izvestja". ki je ofi-ctjelni oriran sovjetske vlade je priobčil par povsem primernih komentarjev irlcde genovske kon-fererice fer narodov, zastopanih tam.
Amerika; — Nekoč j<* živel v Evropi ubog. nesrečen človek, ki >t- ji" inu-noval Krištof Kolumb. Kakršnekoli stvari se je lotil, vedno '_ra je zasledovala nesreča. V lo-ki uri obupa se j" sklenil maščevati nad Evropo. Srl je in razkril Amerik •. V Genovi >o postavili spomenik temu strašnemu človeku in da proslavijo ta dogodek. sp je zbrala tam sedanja i konvencija.
Anirlija: — Dežela Shaes pea reja in Lloyd George-a. Prvi je bil igralec in zadnji je tudi. Prvi je bil stvaritelj svetovnih zgodovin-i škili dram in druffi bi bil tudi rad. Prvi je spisal igro: "Veliko hrupa radi ničesar" in zadnji istotako. Prvi je dvignil vprašanje: — To be or not to be? in drugi si je stavil isto. Edina razlika med obema je ta : — Shakespeare si je ustvaril mesto v zgodovini. a Lloyd George ji je ponudil na>ilje.
Zavezniki : — Zarota treh kitov, ki hi raili požrli vsaj enega bolj-ševiškega .fonasa.
Konferenca v Genovi: — Prva I obletnica na bojnem polju po svetovni vojni.
, Mir: — Figovo pero, iz katerega bi si Evropa rada prikrojila obleko.
Nemškn-ruska pogodba ; — Stari Nestor jo je napovedal z naslednjimi besedami.
— Medtem ko so stariši iskali ( moža svojo hčer. jih je slcd-i nja neprijetno presenetila, ko je porodila zdravega fanta.
Novice z Zidanega mosta.
Na tukajšnjem kolodvoru je orožništvo aretiralo nekega Jožefa Orha. ki je v tukajšnji cementni tovarni ukradel različne stvari ter ogoljufal ravnatelja Žižka za '25 dinarjev.
Na progi med Zidanim mostom in Sevnico sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Nekaj voz je bilo pokvarjenih, vendar pa se ni ni-kdo od osebja ponesrečil.
Že te kratke črtice kažejo, da nikar n*1 podcenjujejo A-ažnosti protialkoholnega boja v nravstvenem oziru ^anio trezen narod bo tudi nravstveno zdrav, krepak in čedno.sten — ter samo tak ima vse pogoje za srečno bodočnost. •
Pravijo, da se bo neki slovenski vsenčiliški profesor poročil z mlado tajprajtarieo na ameriškem konzulatu v ^Zagrebu.
Ona ho baje tudi v zakonu o-pravljalo tajprajtar^ko službo.
Ob svojem zaslužku vsenčiliški profesor namreč ne more živeti.
-GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)_i
Own*« and Published by
• ^ ✓ Slovenic Publishing Company	4
(A Corporation)
»•HANK lAKtER, President	LOUIS BEN EDI K, Treasurer
0« ItwiMM of the Corporation and Addremaea of Above Off tear*: *t Certla«»dt fttreet. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA
___________________________(Voice of the People)	___
_______Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
La »•* "»< .....Za New York za celo leto	$7.00
In Canado ........................................»6.00 za pol |eta	$3.50
Tm P*l leta ..........................................S3 or	Za Inozemstvo za celo leto	»7.00
t» I««« ......................$1.50 «a pol teta ................$3.50
Subscription Yearly $6.00 Advertisements on Agreement. _ **Otae Naroda" Izhaja vsa KI dan livtemil nedelj In praznikov.
Joplat brea podplaa In o^baoetl *e ne rrlobCuJeJo. T»enar naj se blagovoli po-mjati po Money Qrtfrr. i'rl sprem^mH kraja naročnikov proBimo, da se.nam tudi prcjlnjo blvaJiftfe naznani. da hitreje najdemo naslovnika. V
GLAS NARODA M Cortland* Street. Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cprtlandt 2876
KAMENJE NAMESTO KRUHA
Borba prn logarski h baronov in njim naklonjenih oblasti, katero vodijo proti stavkiijoeim premogarjem, se bliža svojemu višku.
Kot znano, je predsednik Harding nasvet oval dr-, Kavnim ^overnerjem, naj zavzamejo enostransko stališče, to se pravi, naj se postavijo na stran delodajalcev.
Kot gospodarji državnih milic, naj dajo na razpolago rojaštvo, da se ne bo godila skebom krivica.
Razen ene rastne izjeme, so vsi governerji odobrili to Hardingovo politiku ter so s«1 predsedniku v dolgih pismih prisrčno zahvalili za njegov nasvet in njegovo dovoljenje.
Meščansko časopisje divja samega veselja. Tako naprimer piše "Evening Post":
"Predsednik se je odločil zlomiti štrajk. Ta njegova odločitev je dovolj temeljita, da bo prisilila unije sprejeti razsinliseno uravnavo. < e pa pre-, mogarji ne bodo hoteli sprejeti odloka razsodišča, je predsi'dnikova dolžnost, storiti več kot pa samo apelirati na lastnike rovov in governerje. Xjego-/ va dolžnost je, pozvati zvezno vojaštvo, ki naj zaščiti premogovnike. Uporabiti mora ves svoj upi i v, da dobi dovolj delavcev za kopanje premoga."
V	istem Miiirdu pišeta tudi ••Tribune" in "Times".
Meščansko časopisje ne zahteva od predsednika samo, da bi poslal vojake v boj proti štrajkarjem, pač pa tudi hoče. da bi zvezna vlada ustanovila posebne agen-ture za rekrntiranje skebov.
Predsednik trgovske zbornice Združenih držav je poslal članom okrožnico, v kateri pravi, da mora vsak "vdano podpirati predsednika Hardinga v njegovem stremljenju".
Y	sedanjem času r»i nobena naloga tako važna kot je "ojačenje državne avtoritete".
St raj kujoče rnajnarje hočejo na vsak način prepričati, da je vsa ameriška javnost, vsaka ameriška oblast proti njim, da so državi škodljivi elementi ter da zaslužijo najostrejšo kazen.
Sedaj nastane važno vprašanje: kaj bodo storili delavci M)rjr»iiizirani in neorganizirani delavci.
Oni so na eni strani, dočim tvorijo zvezne oblasti in veliki kapital nasprotno fronto. Ali bodo sprejeli ofenzivo.' Ali bodo plačevali milo za drago.' Znamenja ne obetajo nič kaj prida.
(vospod (»ompers. ki je poosebljena ameriška delavska federacija, zine senipatam katero, ki je pa tako zavita, da človek ne ve. pri čem je. Od njega se ne more veliko pričakovati.
Kriza je dospela do viška. Kdo bo zmagal? To vprašanje je na ustnicah vseli.
Zmagala bo ustrajnost. O sto že toliko časa u-strajali. ustrajajte še malo!
D o p i s i.
I/eli stavke. Potniku se nehote zdi, j da ji» dežela izumrla. Samo dva mala premogovnika sta obratovala ol» železniški progi.
Tako sem se pripeljaal v Penn-
svlvaniio. Bil sem v različnih kra-
i ,*
jili. kakor v Pittshurghu. Moon Knnu in West Xewtomi. -Jako rad hi šel še v drugje na*<t Ibine. ampak /a!. k "r mi čas ni dopuščal.
J\»vs»m1t kjerkoli sem hodil„ sem, videl, «la Slovenci ,jakn iz\Tstno vztrajajo na stavki." čeprav po nekaterih krajih že skoro eno. leto. Tver jen i bodite, da boste zmagali J
Ali nekaj ne smeai pregret:. To je gostoljubnost in postrežljivoat j naš'h Slovencev. Kamorkoli sem prišel. povs<Kl ^o se izkušali, ka-» teri bi mi bolje postregel, kljub slabim razmeram, v katerih se se-<!aj nahajajo. Vel'kokrat .sem slišal, da so Slovenei predobri in o tem sem serin j popolnoma prepričan.
Tem potom se vsem slovenskim družinam v Moon Runu kakor v West Nevtouu najtoplejše zahvalim z.i njih požrtvovalnost in go-, stoljubnost. Uverjeni bodite, kc?
New York City.
Toliko se je že pisalo s potovanja, da je menda vsoka linija v Ameriki popisana in morila š- celo po večkrat. Da pa ost;uie stvar na d n ovne m re<la, s-* naj večkrat
ZapuMivii Texas prve dni julija, sem se voz 1 po južni železnici vSoutlu ni Paeific), katera je p<j mojem mnenju Ie|>4a in priprav-nejsa, kakor pa ona skozi Kansas, Misst>uri. Michigan itd. Vožnja skozi I^oui->iaun je d	prijetna
in ko .se ptjljeič preti Tennessee in Kentucky. p« staja vožnja ne bo!j krasna. Tako sc na primer peljt^» če* reko Mjcsnj-wippi. Tain postavijo ves vlak na prevozni parnik (ferry boat) in tako prepeljejo čez reko.
Skozi Kentucky, v deželi, kjer sta doma tobak in žganje, se pa pogledu potnika nudijo vsakovrstna lep« obdohtna in raze veta-joča se polja. Raznovrstni lepi prizori se tudi nudijo potniku, pelja-jočemn se skozi hribovito deželo Tenneswe.
Dodpevii na tla West Virg-inije, je feilo pa vse nekam mučno, tiho. Opazil sem, da se nahajamo v d©-
Iz Slovenije.
va. Škrjančeva in Mcčnikova lilša, dozidana je Jenke va hiša; ta ko-lunija se utegne ^e povečati.
Ob Oradašci blizu Zel jurske ulice kt>pljejo temelje za Hizovičar-jevo hišn. (.»b Opekai-ski cesti s-graili Dr-vsetova vila. mestna stanovanjska liLša na Prulah se obmetava.
Ob Domobranski cesti je pod streho Barboričeva hiši'., v Koryt-kovi ulki je dogotovljena Pnstova hiša, v Bohoričevi ulici je pod streho Dnkičeva hiša.
Med Streliško ulico in Vojvode _\Iišiča cesto se gradijo tri \ ile in sicer -Tovanova. Prepeluhova in ^mrkoljeva.
Tudi na Ižanski cesti se gradi več hiš. Xa šentpetei-ski cesti je dvignjena Oblatova hiša za eno natlstcopje.
Posloj»je Katoliškega Tiskovnega društva ob Cesti na (Gorenjsko železnico je dospelo do prvega nadstropja. V Spodnji Šiški je (.iregorigova li ob metan a.
Sladarna, ki jo gradi pivovarna "Union" <>1> Ruski cesti, je skoraj dograjena. Strojne tovarne gra-»lijo nov objekt za skladiščem Balkan. raznotako razširja usnjarna Polak svojo tovarno.
Xa šentpeterski costi so začeli tlakovati partijo od Kolodvorske ulice proti Rusije vi eesti. ('est ni valjar je dosedaj utrdil Poljansko cesto od Ambroževega trga do klavnice in Vrhovčevo ulico. Trg Tabor je deloma že urejen in je zasajeno novo drevje. Treba bi bilo, da se Vrhovčeva ulica zveze z Holzapflovo tako, da odpade ozka zagata, ki ju loči.
Razširja se sedaj ozka Linharti ►va ulica na 16 metrov široko cesto, po kateri se bo vrnil glavni promet o priliki vsesokoUkega zle-ta. Telovadišče je splanira.no, postavljena, je zletna pisarna in dvi-<rnje »e tudi že ogrodje za pi-\-o tribuno.
Xa Mir ju so pričeli s i>olaga njeni kanalov po novih ulicah.
Tekom letošnjega leta se obeta še več novih *>t a vb; med drugimi zgradi Mf-st na hranilnica veliko stanovanjsko hišo v Dalmatinovti ulici tik hotela štrukelj.
Nesreča pri premikanju voz.
Družina ključaMiičarja južno železnice Novaka ima zasilno stanovanje v železniških vozovih v Zalogu pri Ljubljani. Ko so hoteli prepeljati nekaj stanovanjskih voz na drudi tir, se je neki voz na križišču prevrnil. V vozu se je nahajala Novakova žena, ki se je pri padcu precej resno poškodovala po hrbtu. Novak ima vrliutegja precejšnjo škodo, ker se mu pokvarilo v vozu pohištvo.
Hugon Windischgratz fcot tihotapec.
Pred kratkim je bil planinski knez Windasehgratz dvakrat obsojen zaradi tihotapstva. Pogranič-na straža je zasledila hlapca Antona Marinška, ki je vozil po stranskih potih in po nalogu dr. Hugona Windischgratza v Italijo neoearinjeno smrekov in o, tri tedne nato pa ga je pogranična straža zalotila, da je preko meje tihotapil konja. Prvič je dobil denarne kazni čez 4000 dinarjev, razen tega se je izrekla pri tihotapstvu zasačena roba za zapadlo Drugič sta bila za kazen konftsei-rana konj hi voz. ki ga je liotei tihotapiti preko meje. Denarne kazni je dobil razen tega okoli 8000 dinarjev. Ker je bil Hugon Win-dischgratz že ponovno obsojen zaradi tihotapstva, je postavljen sedaj pod policijsko nadzorstvo.
Gradbeno gibanje v Ljubljani.
Dočim se je tekom deževne pe-'( :iode v rail o zidarsko delo večino- ' na le v notranjosti raznih stavb je sedaj vremenski preokret vzbu- ' lil gradbeno življenje tudi na zu- • laj. Tekom jeseni in spomladi do- ' sidane stavbe se ometujejo in no- 1 ve se prikazujejo iz temeljev. Tu- 1 It starejše hiše dobivajo novo !i-•e; ta hvalevredni pok ret je opa- : "-iti v vseh mestnih delih. Vršij'» se Jia mnogih krajih razne adaptacije. dozidave in nadzidave, — -•kratka, stavbena obrt je zelo zaposlena, na stavbiščih pa zapaziš ^lavee iz vseh delov Jugoslavije., (Jradbeno gibanje se nahaja letos v-znamenju malih eno- ali dvo-družinskih vil in hiš, poleg tega pa tudi velikih stavb
Dočim se za palačo Delavske za-var« val nice in Okrajne bolniške blagajne dovaža opeka, so pričeli že s kopanjem temeljev za Ljubljanski dvor na vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice. V tem poslopju b<» razen stanovanj in pi-sarni^kib prostorov tudi kinematograf: ta ]>alača bo ena največjih v Ljubljani.
Ob podaljšani Pražakovi ulici kopljejo t emelje za Tonniesovo hi-šo, ki bo v zvezi z že Obstoječim poslopjem. Na Miklošičevi cesti se delajo temelji za palačo Vzajemne posojilnice, ki bo imela tri nad-stropja iii masardo. Poslopje Cfo-spodai-ske banke ol> Miklošičevi cesti je dograjeno in se obmetuje; načrt je napravil arhitekt Vurnik. Zgradbi "Prometnega zavoda za premog" in "Kreditnega zavoda'* ob podaljšani Miklošičevi cesti se že uporabljata.	*
Palača Kreditne banke se obmetuje in bo do sokolskega zleta v toliko dogotovljeiia, da jo bo možno uporabljati za razne nastanitve. Palača Pr.nnetue banke na Aleksandrovi cesti je pod streho, Palača TrlmveJjske družbe je dospela do zadnjega nadstropja. V Anton Knezovi uLi;-i je velika stanovanjska vila Slov. eskomptne banke dospela, do strehe, poleg nje so pričeli s kopanjem temeljev za Stupicovo vilo.
Na Dunajski cesti je obmetana Pogaenrkova vila in gos^HKlaisiko jvo.-Jopje ter Dularjeva \ iLa ; istotako Bratuževa in Saleharjeva hi-<ša ob Vodovodni cestu. Za Beži-gradom se grad: Senieova hiša. Na križišču Erjavčeve ceste in Levstikove ulice je dospela Poiakova vila do strehe. jK>t>i na Rožnik se gradi Auerspei gova vila in gospodarsko iKisiopje, v bližini so dogo-tovljeni temelji za vilo Ane Kepic. Ob poti v Kožno dolino se gradi inž. Dnkičeva vila.
Na križišču Tržaške in Rimsk--ceste je ena Tribučeva vila že pod -treho. dmga pa je dospela do prvega nadstropja. Proti Mirju ob bodoči Okrožni cesti so izkopani temelji za Sternenovo vilo. Oi> Kmonski cesti je dr. Breeijeva vila i>od streho, iMirju pa so vile, ki so jih zgradili dr. Kasai. dr. Nahtigal, dr. I^apajne, dr. Saimec, dr. Župančič in arhitekt Vurnik, po večmi obmetane. istotako vila dr. Gosarja. Pod streho je Stuci-nova ^"ila, doeim. je inž. Zemane-ikova vila dograjena do visokega parterja. Na Mirju ob I<epi poti je pod streho Mihelčičeva vila, obmetane se na dvojna Konigova hiša ter H u ni ek ova in Brunnterjeva vila. V soseščini teh vil se delajo temelji za'tri nove vile, ki jih sezidajo Ravnikar. 5>topar in Mauser.
M<*d Potjo na Pasji brod in Cesto v Mestni lo<g naMajar nova kolonija. Pod streho so - Breakvarje-
Vladimir Untfk: 1 t
VIŠNJEVA REPATICA.
MLADI POTNIK
AD VERTISEMENTS
Električni likalniki
po prenosnem plačilnem načrtu.
Edisonovi odjemalci kupijo lahko sedaj prvovrstne izdelke električnih likalnikov po prenosnem plačilnem načrtu. Mala svota na račun postavi likalnik v vašo delavnico. ostanek pa plačate z vašimi računi za elektriko v peterih mesečnih obrokih kalnik ne stane več kot če bi pa plačali naenkrat. • Oglejte si te likalnike v naših izložbah.
The N ew York Kdisori Company
,	t Tour Service
General Offices: Irving Tiare and 15th Street
Podružnice, kjer sa razkazuj« ln razstavlja električne priprava udobnost občinstva.
Li-
so Norfolk St 10 Irving Plat e
124 West +2ii St x 5 1 Fast S6th St 1 5 kast 115th St
Fast 14<3th St 5C5 Trcmont Av(
VABILO.
Kdor se hoče v soboto, dne 22. julija dobro zabavati, naj pride k Franku Turašku v Hoboken. 322 Monroe Street. Zabava bo neprisiljena in domača. Vsakovrstne jedi in pijače bo v izobilju. Igrali bedo tamburaši, tako da bo tudi za ples dobro preskrbljeno. Pridite vsi!
lx	Frank Turnšek.
Od zemlje na luno.
_
Neki Esnauld-Pelterie, Član pariškega* Aero-kluba, je izjavil. J da bo s pomočjo intra-atomične eneržije mogoče ljudem v najbliž-nji bodočnosti potovati z zemlje na luno v teku devet in štiridesetih ur.
Prvih enointrideset minut bo zelo prijetnih, a tekom devet in J štiridesetih ur in devet in dvaj-, setih ni in u t nadaljnjega dela po-1 tovanja bo imel človek občutek strašnega padca v praznino.
To spominja človeka na očarljivo povest, katero je povedal Mark Twain :
Nekeira jutra, ko je stal pri oknu. je zapazil človeško telo. ki je padalo skozi zrak.
—	How do you do? — j? vprašal Mark Twain dvorljivo.
—	Dosedaj. — je odvrnil padajoči, — sem allright. Kakorhi-tro pa bom dospel do tal, bo vse narobe.
Za ženske.
"Ali ste že zapazili, da je zemlja v vseh jezikih ženskega spola?"
"Da!"
"Pa veste zakaj ?"
14 Ne!?'
"Zato, ker o zemlji in o ženski nikdar ne vemo, koliko je stara."

Odhod čet iz Santo Domingo.
Posebni senatni komitej. kateremu se je poverilo nalogo, da preišče ameriško okupacijo Ilai-aija in Santo Domingo, je zadržala svoje poročilo <rlcde Santn Dominga. Kot vzrok se je navedlo. da so sknro zaključena posebna pogajanja med amerLškiiji državnim departmentom ter zastopniki dominikanskega naroda. Ta napoved se je sedaj uresničila. Državni tajnik Hughes je objavil ffačrt. na temelju katerega se bo dominikanski vladi kmalu vrnilo polno kontrolo ter obenem tudi umaknilo ameriško posadko. Kora ki, katere bo treba storiti, bodo seveda zahtevali nekaj časa. a obljuba naše vlade je natančna, določna in obvezna in eela zadeva je odvisna sedaj le od dobre v»~ re Dominikaneev. da izvedejo ter prestavijo- v dejstvo dogovor, pod katerega so stavili njih zastopniki v TVashingtonu svoja imena. Na kratko rečeno se hoče seda dati pravno moč' postavam našega začasnega vojašk*»tra governer-ja v Santo Dominiro: zavarovati vse obveznosti in koritrakte. ki so bili sklenjeni ter nadaljevati r. izvrševanjem konvencije iz 1. 1007 dokler se nrt bo plačalo inozemskega dominikanskega dolira ter zagotovilo vsem obveznostim.
Ta primerni in prijateljski dogovor bi moral vsaj nekoliko raz-vedreti mrko razpoloženje senatorja Boraha. V svojem zadnjem srovoru ni videl ničesar drucregn kot namen vlade Združenih Državi, da ostane za vedno v Santn Domingo in da izroči to deželn amerrkitTt bankirjem in zemljiškim špekulantom, da jo po moči izžemajo. On in njegovi kritiki bo do mogoče še vedno rekli, da p*-menja po?oj. katerega je stavil ameriški državni department, kršenje suverenosti Santa Domin ca. Treba pa je misliti o tem po. goju bolj v smislu potrebnega jamstva, proti ponovitvi zle vladf v Santo Dobincru in iz tejra izvirs joči novi zahtevi, naj Amerika zopet poseže vmes.
Cela zadeva je sedaj zopet izročena Dominikancem samim. Č< imajo resen namen iz zmožnosti da ustanovijo stalno vlado, bo go tovo .sledilo popolno izpraznjenjf njih ozemlja od strani ameriški! cet. Dobra volja in nesebični na men nase vlade sta nveljavljenj dejstva vsled programa za San to Domingo, katerega je objavi državni tajnik Hughes.
Italijanske zadeve.
Italijanski zunanji min. Sehan-zen se mudi v Londonu, kjer bo imel važne razgovore v Lloyd Ge-orgeom. Gre v glavnem za Italijanske interese Italije v Orijen-tu. Ker vlada v orijentalskih vpra šanjih precejšnje nesoglasje med
Anglijo in Prane i j o, bo morala Italija po S<-hanzerjevem mnenju svojo tozadevno politiko precej modificirati. Živega interesa za I-talijo so tudi mandati v Palestini in Mezopotamiji ter končna n-reditev kolonijalnega vprašanja, ki vsebuje tudi vorašanje teritorija Gjuba ter določitev mej za Cirenajiko. Italijani pričakujejo zelo ugodnih uspehov za svojo o-rijentalno politiko. Doslej je bilo tako. da so bili po sličnih dogovorih zadovoljni v resnici samo Angleži, ozir. Francozi in so Italijani vsakokrat kmalu uvideli, da služijo v svoji orijentalni politiki le tujim interesom. — Glo-litti stopa zopet na pozorišče! — Govori se dalje časa o parlamentarnem sodelovanju med socialisti in populari. Giolittijvo stremljenje pa jrre za tem, da bi strnil demokratske stranke. V sedanjem političnem metežu ni izključeno, da hoče Giolitti iz teh skupin zvarit i prihodnjo parlamentarno večino.
APVERTISEME N T
Mi vas bomo naučili brivske /vA obrti in manlkuriranja. maga-ujonri, da ste hromi, da. imate na vsaki roki samo tri ptste ter ^ ste brez ene ali obeh nog. MI poutujemo tudi ftenske. Nossokoff«
Internallonal Barber School, 1202 Pano Ave., Pittsburgh. Pa.
Nekaj o Jugoslaviji.
V POJASNILO.
V	New Vorku je dolgo časa stanje Ludvika Podgornika se Imel je neozdravljivo bolezen ter je bil vreden velikega u.siuilje-nja. Njegova edina želja je bila. da bi se podal v domovino, kjer bi preživel pri svojem sinu večer svojega življenja. Možak je bi! star 67 let. Rojakom se je smilil in so sklenili omogočiti 11111 potovanje v domovino. Vsled tega so šli rojaki Ignac Rustja, Jo-seph Pire, John Kuhar in par drugih pobirat zanj. Nabrali so $150,30. (Imena darovalcev z označbo svote, ki so jo darovali sem dal na razpolago uredništvu "(ilas Naroda". Zdravstveno stanje Ludvika Podgornika se je {vi naenkrat poslabšalo. Na prigovor zdravnika smo ga poslali v St] Marks bolnišnico, kjer je pa že pred operacijo umrl. Dr. Michaelu Jafferu smo plačali za zdravniško oskrbo $61.00. Pogrebniku George Ifrantigau smo dali na račun $t>0.00. Fotografije pokojnika na mrtvaškem odru so stale $12.00. Venec $6.00, zavarovalnina $6.00. Če nam bo mogoče dobiti zavarovalnino v znesku $250.00 bomo plačali na-daljne stroške. Če bo ostalo kaj od tega denarja, bodo žujim razpolagali darovalci. Za vse izdane s vote imamo potrdila, ki so vsakemu na ogled. Toliko v pojasnilo.
V	imenu nabiralcev
Ignac Rustja.
OPOMIN.
Vsi oni, ki mi dolgujejo bodisi na hrani, bodisi na stanovanju, naj se v najkrajšem času oglaač. < "e ne bo šlo drugače, jih bom po-i iskal sodnijskim potoni. — Andy I Pirih, R. F. D. 2. Port Allegany, Pa.	(20 22—7)
ADVERTISE IN »GLAS NAROOZ,**.
VABILO!
Društvo sv. Jožefa št. 63 JSKJ. v Little Falls, N. Y.
priredi
PLESNO VESELICO
v soboto, dne 22. julija na 36 Danube Street
Tempotom uljudno vabimo člane in članice tukajšnih slovenskih društev, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke, da se izvolite udeležiti te prireditve.
Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča
Odbor.
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost In dohodek
Vložite Vase prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uiivate to prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge ?ia je sajamčen* ▼ pokritju s najboljšimi ameriškimi bondi, tisti DOHODEK »a iznaša 4% na leto.
.Vloge se lahko začnejo s $5.00. ci**»o »toptvo Frank Sakser State Bank
JADRANSKE BANKE 82 Cortiandt Street	New York City
GLAS NAftOPA. 21. JUL. 1922
(Nadaljevanje.)
"Razum**! sem vas. in vi ste razumeli mene/' je povzel, stopaje dalj*-. "Ali naj povem, kaj sta go vorili najini srcif.... Olovek potrebuj«' »reče in utešenja. da more živeti; in kdor ne vidi izpolnitve v resničnosti, je išče v prav 1 j i v i — v dr/ni, brezumni, po božje nesmiselni!.... Zrak. ki vlada okoli vas j«* strupen nič ki zija pred mano, je blazen; oba sva bolna od tega sveta in žejna pozabe mari ne?"
"Ves čas sem čutila, da ne moreva drug mimo druu^sra...."
»'Dovolj sva osamljena in dovolj izvisoka gledava v njih niža ve. da nama ni treba ugibati, po kakini pra vie i. Ničesar vas ne
\ j>r.t "in. I> ra.	ne ob-
ljubljam; v« m samo. da hočem zamreti v vaši lepoti; da vas lju him 7 edino resnično ljubeznijo — s tisto, ki ne prlrnava zakonov in ne pozna zvestobe."
"Tako »»'in r>*kla, ko sem si i r. praš*-vala vest.** je govorila Do-, ra komaj slišno. s povešeno glavo. • "Mimo vas ne morem; vein pa da i/, bajke ni poti v resničnost.. Ločit'-v. ki mora |>rit I. je ob joka na že naprej; vse čutim, kar mi ulite. grof. Vse." je ponovila. Tn ( njen otožni pogled se je uprl v njegove zrenire * presunljivo jasnostjo. kakor bi hotel reči. "Spo znala s«'in te do dna — ti niti ne slutiš, kako globoko! In vendar sem tvoja...."	j
"Na }»ot tedaj." je 'mrmral »premije v alee s pridušenim glasom. "Kazpniva jadra!"
"ln izročiva se vetrovom, brez cilja in t*est," je dodala ona eu- \ dni iti bleskom v očeh, "Ilirije mi bo dihati, kadar bom nosila v' sreii brezumni spomin o najin« pravljici, grof .... Ah. vi ne veste. kaj j«- to življenje človeku, ki jra zaničuje. Vi ga ne-poznate; Sel mene ne sodite prav! Toda ne de-J lajte mi krivice v svojih mislili: enkrat boste videli da je nisem zaslužila. ... "
"Ne delam vam je; če bi refle-j 1 i. k.iko lepa je moja misel o vas!"
"Samo to?" je ved i gnila flora,
ln kako vas pomilujem.... Vem. ljuba, vi ste nesrečni z rnn-no vred. Ni j«i hujše bolezni —'*
"(Vil studa/* mu je prebila besedo. "Hvala vam! Vi ste ti*ti ki sem ira čakala...."
To rekši j«- krčevito prižela nje gov kom o | f*. ^ seb i; grofu j»'i fctorilo, k .»k ur bi vodil sestro, pa ljubimke. Najrajši bi jo bil odpeljal vstran ter jo pregovori! in obodril s toplimi, hrafovsklmt besedami, nalil ji svetlobe v razdvojeno iri-f; ali čutil je. da ne i najde v -ebi drugega kakor temo in frnev. Premagal se je ter vzel, misli na vajeti, splaval z očesom po n jenih mladih oblikah ter i vzdramil v sebi pagansko natn-ro moža.
"Tola/.ba je samo v radosti,*' je šepnil >premljevali.
"In radost je v pozabi jen ju..."
'' Plamen ček sva v kresu pomla | di; k'» dojroriva. naj pride vesoljni potop...."
Dora je molčala, vprašajnč se s te^obno zavistjo, odkod jemlje grof svoje poetične fraze, ko ven dar ni verjela v globlje čuvstvo ž njegove strani. Nekaj tleviško plahega se je odlašalo globoko v nji ter svarilo; nazaj! Mari ni bila vsa ljubezen namišljena — tu-ti njena? Ničesar ni videla v se. bi razen trezne, škodoželjne v-». Ije. zavreči se. da ne. bi čista uto nila v močvirju; zakaj ni sijala na njenem obneblju vsaj ena ne-odvoraljena zvezda, ki bi ji pokazala drujro pot;
"Tudi to je laž." si je rekla o-btipno. "Povso<l. kamor krenem, zgolj blato in laž. ali ta pomeni vsaj upor in osvobojen je. Yaraj-mo ne dalje, do konea...."
Oblak je bil pokril vse nebo Tn xagmil krajino v prezgodnjt mrak; že so padale prve mlačne kaplje, težke kakor svinčena zrna. Občiniftvo je drlo v resavraci-jo. kjer so prvaki zasedli prihva-njena mesta in z žalostjo opazili, da se je grof irneveril; veselišep je sirotelo, panorama izpraznjenih paviljonov, razgažene trave j in poteptanih evetlio. ki so se valjale med kepicami papirja in o-fiyri mrzlih jedil, je prihajala i
Največ Jugoslovanov pripada Sialkanskeuiu p«i4otoku, ki se raz-prostira med Lgejskim, Jonskim iii Jadranskim morjem in rekama Donavo m Savo. llalkan je turška Kesedu ter pone-ni goro. HitLkanec je tor**j Uro k<-i gorjaittse.
Na najdaljšem koncu znaša dol->.ina Jugoslavije km, največja širina pa 4 !<J km (od Dubrovnika do Subotiee . Najsevernejša meja je severna meja Prek mu rja, najjužnejša j»a pri iSit^Iju naj vzhod nejša izvir liregalnjee in naj«a-(lailuejša lateteko razvodje na Kranjskem. Nu vzhodni meji vzha-ia solnee 36 minut prej kakor na /.apadni meji Kranjske.
Državna meja iLrži ob morju !»t>5 km, po suhem pa ^020 km. Jugoslavija meji na sedem držav, n j»ieer Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Uumunijo, liolgaiijo, G rak o ni Albanijo.
Površina Jugoslavije meri o-kroglo 270.fj00 kvadratnih kilometrov, tako da je Jugoslavija p«, velikosti med evropskimi državami na 1_' mestu.
Prebivalstva Šteje Jugoslavija 12.74'»,000 in je glede njega 13 tržava v Kvropi.
Jugoslovanov je v državi okola s."> .eistotkov, Nomi-w 4 in pol. Madžarov 3 in jh>1 in Anianov 4 n p(»l odstotka: dalje zi in pol od-stotka Cehoslovakov, Rumunov, tvueovlahov, Italjanov, Židov, Ciganov in drugih narodno?4i.
Po veri je 47 odstotkov pravo slavnih, odstotkov rimskih katolikov, 11 odstotkov mohamedan-eev, i odstotki so židov in protestantov. V Prekmurju je okoli 25 tisoč ali 27 odstotkov protestantov. Poudarili je treba, da je nekaj 8rbov katolikov, kakor je tudi nekaj Hrvatov pravoslavne vere, Mohamedanei v Bo*wii pa so, kakor znano, i Srbi i Hrvati.
Jugoslovani imamo tri narečja: 1. kajkavsko narečje (ker ae vpraŠMijejo ljudje z vprašanjem: kaj?) v Sloveniji, Medjimnrju, ae
veruozaj)adni Hrvatski, varaždin-ski, zagrebški in bjelovarski župa-uiji: 2. čakavsko nare«/je (po vprašalniku: ča ?) v severni Dal-maeiji. hrvatskem Primorju in na kvaruerskih otokih; :J. tštukavsko narečje (po vprašalniku.- što.') v Srbiji, < rni gori, Vojvodini, Bosni. Slavoniji, jugovzhodni Hrvatski in velikem delu Dalmacije. (
Naš jezik se deli dalje v ijekav-sko, ekavsko in ikavsko narečje. Na primer: ijekavec pravi: lijepo. bijelo. mlijt ko, dije-te ; ekavee pravi: lepo, belo, mleko, dete; ikavee i/.govarja: lipo, bilo, mJiko, dite. 1 jekavei so Hrvati in Slavcnci,, ki govore štokavsko. Hosanei in Her-c ego ve i, Črnogorci in južni Dal-inatinei. Kkavei so v.si Srl>i, Hrva- j ti kajkavei iu Slovenci. Kkavšči-no, ki se rabi za književni jezik v srbščini jn slovenščini, so že sprejeli ^unogi za podlago skupnemu jeziku. Latiniea v ekavščmi bodi skupen jugoslovanski jezik, je geslo mladine. Ikavščlno govore Bu-njevei v Bački in prebivalci nekaterih krajev v Slavoniji. Bosni in hrvatskem Primorju.
Jugoslovani imamo dvoje pisav: tatinsko in cirilsko. Cirilico rabijo Srbi. latinico pa Hrvati in Slovenci.
V>e te jezikovne razlike pa eo tako malenkostne, da bi se mopli 7. lahkoto sporazumevati, če ne bi imeli v jeziku toliko tujih besed. Tako imajo Srbi v svojem jeziku zelo veliko turških, grških, albanskih in francoskih, Hrvatje, turških, madžarskih, nemških in itas Ijanskih. Slovenci pa nemških, ita-ljanskih in tudi madžarskih besed.
Na i več pismenih ljndi je v Sloveniji, najmanj v Bosni in Heroe-govini. Nepismenost pa ni vedno znak nekulture, temveč najde ae tudi dosti nekulturnih piswnenih in I kulturnih nepismenih ljudi. Nepismenost, ki je vzrok nesvobode, 5 bo v svobodni državi skoraj izginila.
čedalje brezdušnejša, turobnejSa in pustejša. Soparen veter Je pometal ravnico z naraščajočo silo,! kakor jezen gospodar, ki goni pijance iz oskrunjene hiše. Grof je zdajci pote-rnil Doro v temo za govorniškim odrom, da se ogne Pohlinu. ki je dirjal mimo z vih-rajočimi škriei. žalostno iŠ4"'OČ zaščitnika in prepričan, da je odnesel jv-te. Dekle se je nehote naslonilo k njemu : vonj snažne polti in sveže obleke mu je udaril v gla vo kakor omamen val. Privil jo je k sebi ter ji obsul lice. vrat in roke. razgaljene do konmolcev, z i veščimi poljubi;
"O. kako lepa si. Dora.... kako sladka !.... Ljubim te.... zares te ljubim!...."
Tiho se je razmejala pod njego- j vimi ustnicami.	i
"In ti mene Dora* Reci da____j
reci!"
"Kaj vem.... kaj mislim naj to! Pri tebi mi je dobro.... Poljubi me.... še. še! No izprašuj, ne da i mi premišljati, stisni .... poljubi. . . . tako da nir.-em!. . .** ) Njene ustnice so se razklepale ' v strastnem medlenju ; v>«a je drb tela, deviška kri v njenih udih je vrela prvikrat... . Šum kapelj po listju in po deskah je prihajat gostejši : <5te?iep if gorda so zaži- ' vele nd mladine, vračajoče se tu roko v roki. tam naveličano vsak 1 zase nekateri kradoma in potuh- i njeno, drneri naravnost, omamljeni od vina in ljubezni. Z nekak- ' Sno ganjenostjo je pomnil crrof še . 'dol cro borovničje madeže, katere je	pozneje pri luči, na hrb-
tih belih oblek ...
"Da. da." je šepetal mladenki. , "I.iubrti. toniti v tvoji sladkosti 1 - do *mrti, do pozahljenja !... . Ob i eri fe tako tesno, da uirasne -ves svet ofcoli naju!"	^
Ali p? oh a ie pridrevila. širok blisk je onliznil nebo in zemljo.
in komaj je potihnil srrnm, sta za-	f
<*ula klicanje Dorine matere, te-	e
sno drusr od drngem sta pribeža-	i
/ala v vežo. razstala ee z vročim	/
stiskom rok in se pojavila vsak	j / druire strani med družbo, ki je
skrivala svoje mnenje za vse pre-	1
V'1" nevednimi obra7rf.	1
Obširna zgradba je škripala od	<
<mrtnonevarne gneče, tresla se od	s
vpitja in puhala prah iz vseh od- j prtin. Prostori so bili nabiti, u j ; dobneje si se gibal komaj v dveh boljših sobah, ki jih smatra občinstvo od nekdaj za last imenit- j ne gospode. Samo tu so nosili n» mizo; drugod si dobil, kar si sam uplenil v točilnici. Vsak se je vpraševal natihem, česa išče v tem peklu, in vendar je vse čaka-lo. kakor da pride nekaj česar ne sme zamuditi.
Grof se je brezvoljno izročil i Pohlinu. ki ga je prestregel na pragu, ter mu sledil v advokatski kot. k veliki mizi. kamor je bil odvetnik pripusti! radi Egona tudi Orabunčeve in grofu na ljubo profesorja z ženo in Vido. Mladi S muči ki as se je majal med Gra-bunko in Nino, preoblečen in o-1 krasen z novim monokljem. do-čim je bil Košmelj sramežljivej-ši ter je rajši ostal doma. Treznih je bilo malo v družbi; govorili so fflasno in bolj po domače, kar je občutil tudi grof. Kdor ni pil. je plesal, zakaj godba je še vedno ubirala s*"?*? polke in val-i čke; videč po Dorinih očeh. da ne želi tekmovati s prezirann j družbo, je tislišal Nino ki je najbolj snubila s pogledom in na-migljaji; i ž njenih rok sta ga pre-1 vzeli po vrsti irospa Antoinetta -n j mati Grabnnka. obe z namerom. da bi pomeknili svoje ficrure naprej. C.rof je imel za sleherno žarek upanja in besedo izpodbnde; nato ce je vrnil v družbo, kjer je ca ro val a Dora hladno in nezav t zetno med svojo pijano gospodo.
{Dalje prihodnjič).
Pred okraino sodni jo v Logatcu
se je vršila obravnava proti A. Rtstiču. hivšemu državnemu uprn- i vitel in na posestvu Hugona Win-disf-hsrratza na Planini. Tonila »ta ga uslužbenca H. Windisehgratzn j iti/. HotTmann in upravnik Korbl j zaradi žalienia časti, češ, da jima i je isti očital, da sta kradla. Ob- ' ravnava, kat.-ra je bila že dvakrat ( preložena, je končala s popolno ! oprostitvijo Rističa, nas]»rotna j stranka mora plačati vse stroške. :
Slika nam kaže ^Irs. Cyril Carin iehael in njenega sina Thomasa. Sinček, dasiravno je star še le dve in pol leta. je bi4 že štirikrat v Evropi. Njegova mati pravi, da mu je morska bolezen neznana stvar.

GLASNABODA. 21. JUL 1922
ČUDNA ZAPUŠČINA
Soman. — Francoski spisal L. B.
Poslovenil G. P.
Ameriško blago Amerikao-cem.
Kretanje parnikov - Shipping News
tJT
(Nadaljevanje.) Drugo poglavje.
CORRIDA DE T0R06.
Pred kratkim je eden najglasnejših senatorjev ki jim ni všeč zakonska tarifna osnova, razlo-; žil podrobno in površno, kako da bo nova tarifna postava obdačila vse. staro in mlado, vse od zibelke do groba. Naši očetje bi vživali, ko bi jo poslušali, zakaj, bila bi jim nekaj povsem nove-[ ga. Sprejeli bi jo s primerno j strpnostjo, ali sedaj, ko je preložena nam njih potomcem, ima malo preveč pohlevnega duha.
Vsakomur je znano sedaj, da je tisto, kar je resnice v njej, tako staro kakor vlada sama. Vlada mors biti plačana, pa naj sestoji iu saritih demagogov, ali pa naj jo vodi in upravlja ljudstvo namo. Plačuje jo narod z davki, ki prihajajo po zadnji analizi iz vsega, karkoli uporablja ljudstvo. V splošnem uravnavanju vrednosti in ljudskih bremen so celo predmeti, ki so sicer izvzeti in prosti colnine ali^ davkov v drugi obliki, obdačeni. Sedanja tarifna postava (Underwoodova postava) obdaeuje vsako reč od
Na splošno željo smo izdali natis slavnega dela
BERTE pl. SUTTNER-JEVE
po-
ADVERTISEM ENTS
Pozor!
STRAHOTE VOJNE
--DOLI Z OROŽJEM---
| Sorodnike in znance jt sopet mogoče dobiti iz staroga kraja,
f ker jo bila dosedanja postava I (triprocentna kvota) podaljšana i za nadaljni dve leti. Dobiti sorod-jaike in znance iz kraja imajo i prednost ameriški državljuni in j oni, ki imajo prvi papir. Kdoi že-•i dobiti koga iz starega kraja, I naj nam piše za pojasnilo; točna I ?n solidna postrežba jamčena. •
(FRANK SAKSER STATE BANK i 32 Cortlandt Street t : New York
direktni in edini parni k ZA
DUBROVNIK
ITALIA - -12. avg.
V devetih dneh v Jugoslaviji.
Fotujte na enem izmed Ir^h mor«kih velikanov, ki odplujejo vsakega torka iz New Tc.i ka. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinaii.
MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA
preke Cherbourga.
Za karte in navodila vpraSajta najbližjega. aceRta v va£em mestu ali okolici.
Drugi prenovljeni natis.
Spisala BERTA pl. SUTTNER
Priredil J. T.
PONATIS IZ "GLAS NARODA'
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY __New York
Ta knjiga je povzročila silno senzacijo po vsem civiliziranem svetu.
Najbcljši dokaz, da je delo res nekaj posebnega, je tay ker Je dobila pisateljica Noblovo nagrado, katere so deležni le največji znanstveniki, pesniki in pisatelji.
Qena, skoraj tristo strani obsegajoči knjigi, je samo 50c
s poštnino vred.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
1 Po novi odredbi finančnega minister-itva v Jugoslaviji i« bankam tam sedaj prepovedano »plačevanje čekov ali drugih nakazil v tuilh valutah. A ko toraj joiljete denar v amerikanski veljavi, bo-lisi potom čeka ali nakazila, ga Danka ! v Jugoslaviji ne sme izplačati v do. larjih. temve£ po dnevnem tečaju v domači valuti, to je v kronah oziroma j dinarjih
H sreči se Je pa pri sestavi omenjene odredbe vpoštevala potreba iz--eljeneev v toliko, da zamoremo za stran ke, ki imajo potovati v Amerf'-o. Izvršiti še vedno Izplačila v ameriških do-
•	larjih, vendar pa nakazilo ne sme pre-j teqatl zneska $250.— za vsakega posa-i -nežnega potnika. Do te svote pa lahko | izplačamo poljubne zneske. Ameriški denar se Izplača le proti predložitvi potne-
I ga lista v uradu Jadranske banke v ; LJubljani aH Zagrebu.
V AVSTRIJI. ITALIJ' in ZASEDE. I NEM OZEMLJU pa še vedno Iciiho brez ! ovtr Izvršujemo izplačila v am^riSklh do-! 1«r||h._
Na nakaznici ali "aroSilnem listu naj bo vidno ožičen«, da se Ima izvršiti izplačilo V ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki na| se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati »udi za poštnino in druge stroške kakor 4ledf •
Za izplačilo do $ 10.— po 50 centov, za Izplačila od S 10.— do t 50.— po t 1-—• za Izplačila, ki presegajo znesek
•	SO.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po f 2.— od sto.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New k Sank Draft.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York. N. Y.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA**.
SireAebJioe
Hitra služba v Jugoslavijo.
FRANCE ............ 26. julija
PARIS .............. 2. avgusta
LA SAVOlE ..........12. avgusta
ROUSSILLON ........14. avgusta
Izborne udobnosti — kabine za dve, štiri In šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino in pivo brezplačrs. godba, ples. Postrežniki govore slovensko in srbsko.
Najstarejša kompanija, ki prevala jugoslovanske potnike.
Posebni parniški vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta aii Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslav! |o |e kompanijskl tolmač, ki aovorl vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtliaai In v drugih stvareh.
Za navodila se oglasite pri lokalnem Frencrt Line agentu ali v
KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešare k
NEW YORK, N. Y.
in 16. ceato )
70 — 9th AVE.,
inied 15.
pošilja denar v Jugoslavijo, Italilo itd.
—	prodaja vozne listke za vse važnejše črte: — izvršuje notarske posle, ki so v zvezi s starim krajem. .
—	. Cene vedno med najnižjimi. —
Telefon Watkins 7522.

NAK0ČILMI UST.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York
1 I I
I
L

Priloženo dobite 50 centov, zakar Vas prosim, da mi po-*	"STRAHOTE VOJNE" - Doli z orožjem.
sijete knjigo Ime . Naslov
J
(Dalje prihodnjič.)
Pošljite gorqji kupon ie danes ter priložite zahtevano svoto. Ko boste prečitali, boste rekli: "Kaj takega ie nisem Stal".
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA
■•ovrad, MJ«, Cavtat. Dubrovnik. Ercognovl, Jsisa. Korčula. Kot**, Kranj. LjuMjan*. Marfeari Mat hov*. Sarajevo. Spil«. Slbenlk. Za«rab.
ITALIJA Tre*. Opatija. later.
NEMŠKA AVSTRUA Dunaj.
uraftuJEMO httn in p*r jd fauna lipbtfil* t Jftr*eterljL ttattjt, ta NmNd Avafartii ter UHjmmm Me v kr—h. Urah ir driarJOl ptetiJIje^BS vpocM pri Mnaufci banki ta nek a|nta £
"MAJAMO parahroAna te McanKce vsane Me na vaa kraje te sa ne «rte. (Vidi »*sraj kratenje pv&tker.) Kadar ae na pate v stara docaavtae in n nahajate v New Yorira. se Yam U te plačate, ake m iglasite gleda vreditve Valih dinsuift sader pri ravnateljstvu nate banke v prvem nadstropja brea azirn na te, Utatek pri bm aH ste ga aistda kwpUi to^ja. Pri	bankt Uvanredn
ki kade idftt kartetl sa vaa ana, Id se te aH s«

Frank Sakser State Bank

j.
- 's.
Naslednjega jutra si je vsakdo v Buenos Aires prizadeval dobi- j ti vstopnice za predstavo. Blagajna je bila naravnost oblegana.; Bankir je moral .skrbeti za štiri sedeže, namreč zase, za svojo ženo, dokier I ^enoir-ja in nekega mladega nečaka, ki se je mudil pri njem j na obisku.
Žena bankirja je bila namreč Francozinja, kojc brat je stano-,val v Limi. glavnem mestu republike Peru. Pisal se je Dabot ter; imel dva sina, katerima naj bi pozneje pripadla dedščina bankirja, ki ni imel lastnih otrok. Vsled tega je slednji želel, dn ol prišel eden teh bratov za dalj rasa k njemu in tako je prišel mlajši brat Anton. Šestnajstletni deč^li je i^ipravil potovanje po morju, krog rta Horn * ter bil deležen zelo nesrečnega prevoza. Vsled tega se je hotel iz-; ogniti nadaljnjemu potovanju po mor.j<t ter se vrniti domov po kop- j nem, preko And. Treba je bilo seveda najti primerno priliko zato. Potovanje preko Južne Amerike je spojeno z neobičajnimi nevar- j nostmi in te/.ko<"anii in v>ak sendadero ni mož, kateremu bi bilo mo-• goče zaupati upapolnega dečka.
Bikoborba naj bi se pričela točno ob eni. Plaza de toros pa je' bila že dve uri poprej polna ljudi. Prazne so bile le še lože predsednika ter najvišjih uradnikov republike.
Na velikanskih lepakih je človek lahko čital celi program. Igra- j lo je več godb. ki so se izmenjavale. Uslužbenci so uravnali pesek 1 na areni in sempatain se je poka/al pri vratih tudi kak bikoborec j v pestri obleki, ki je šel nato od važno preko arene ter se dal obču- j dovati od ljudi.
Arena je bila ločena od prostora za gledalce z ograjo iz desk,j ki je bila dosti močna, da je vzdržala sunke bika, a ne tako visoka,! da bi ne mogel skočiti preko nje bikoborec, ki bi prišel v nevarnost. Spredaj sa bila vraTa, skozi katere naj bi prišli biki in zadaj ona. za katerimi je bil zaprt jaguar.
Pripovedovalo se je. da je bilo treba odrediti posebne varnostne odredbe za ameriškega bizona, katerega sicer ni bilo vidti, pač | pa se je <"u!o njegovo tulenje, ki je kazalo, da se ne bo dal umoriti j brez odpora.
Oni sedeži, ki so se nahajali tik za to leseno steno, so bili naj-j cenejši. Tam je sedel tudi Peterček, ki je dobil vstopnico od svojega novega gospodarja. Višje ležeči prostori so bili Uaatno dražji, j Tam so sedeli bogati ljudje, med njimi tudi bankir in njegovo sprem- j tstvo. Slu' aj je hotel, da je sedel belobradi človek, ki se je prejšnjega dne imenoval v kavarni Ivanov, poleg banki.ja in njegovih1 spremljevalcev. Sedel je poleg-doktor Lenoirja. ki je Skušal na vse mogoče načine dokazati svojemu mlademu tovarišu iz Peru nedo- j •tojnost bikoborb.
—	Ali ste že kedaj videli tako borbo, moj dragi mladi senjorTj -— je vprašal Antona Dabot.
Slednji je odkimal.
—	Potem vam moram reči, da ni to mučenje živ*ii nič novega. ! Bikohorbe >«-' vršile že pri starih Grkih, posebno v Tusaliji in pri j Rimljanih za časa cesarjev. Ti ljudje pa so bili pogavi ter jim lahko • oprostimo Mi pa-smo kristjani ter bi morali opustiti take krvoloč- j nosti. i
—	Senjor, vi ste vendar tudi prišli, da si ogledate borbo? —j je rekel mladi človek.
Ta pripomba dečka je spravila učenjaka oči vidno v zadrego. I Rešil pa se je z naslednjim odgovorom:	>
—	Ali bi bila borba odpovedana, če bi me ne bilo tukaj T
—	Gotovo ne.
—	Potem si nimam kaj očitati. Razventega pa sem prišel, da študiram in to je nadaljno opravičilo. Jaz sem zoolog in to bo zoolo-! Kka predstava. Seveda bi mi bilo ljubše, če bi našel par predpotop- j nih kosti.
—	A!i so se vršile bikoborbe že v predpotopnih časih? — je vprašal Anton, ki ni mogel pri tem zatreti porogljivega smehljaja. :
Doktor se je postrani obrnil na svojega spremljevalca ter rekel:
—	Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enostavnim da 1 ■li ne.
Učenjaki govore o predpotopnih in celo še starejših ljudeh. Če1 šo živeli ljudje v onem času, so bili brez dvoma na zelo nizki stop- f nji omike ter mogoče tudi ščuvali eno žival proti drugi.
Njegov govor je prekinila godba, ki je zaigrala takozvani tuš. f Predsednik republike je namreč stopil v svojo ložo ter dal z roka' znamenje, naj se igra prične. Nastala je velika, tišina. Zopetni mi- j gljaj vsemogočnega gospoda in odprla so se vrata, skozi katera so , prišli najprvo pikadorji. Jahali so slabe, stare kouje. Ker nočejo1 izpostaviti dobrih konj rogovom bikov. Njim so sledili peš tako-i zvani pikadorji in **pade ter napravili obhod krog ai»ene. Nato soj se postavili pikadorji t sredino arene ter nasproti vratom, skozi t katere naj bi spustili bike. Bandariljerji in espade so se umaknili j za stebre nn posebne kotičke, nalašč napravljene v ta namen. Pred-! sednik je dal tretje znamenje z roko in spustili so noter prvega bika.
Bila je to lepa žival, z ostrimi, naprej obrnjenimi rogovi. Naenkrat
oproščena je pridirjala z velikimi skoki proti sredini arene, j Tedaj pa je bik zapazil pdkadorje, obstal za trenutek ter nato zdir-jal naravnost proti njim. Jezdeci so se razkropili, a eden med njimi oi bil dosti uren in bik je ubogemu konju takoj razparal trebuh. Jezdec je hotel skočiti s konja, a ena noga mu je obvisela v stremenu in vsled tega je padel s konjem vred na tla. Vse je kazalo, da je izgubljen, kajti bik je že povesil svojo glavo, a v istem trenutku so priskočili na pomoč bandariljerji. Vrgli so biku z bliskovito naglico tri ali štari pestrobojne šerpe krog oči in rogov. Pikador se* je med tem časom rešil, a konj je obležal, z razparanim trebuhom. '
Vse to se je zgodilo tako naglo, da je človek komaj zasledoval | dogodke, ki so «e za vršili, Pikadorji so bili opravljeni v starošpan-ako vitežko obleko, dočim so nosili bandarilierji moderno špansko narodno nošo.
Črni bik je zmajal z glavo, da se oprosti serp in Ser se mu to nj posrečilo v prvem trenutku, je pričel tuliti od jeze. Vsakdo je »sprevidel, da bo njegov naslednji naskok silnejši in nevarnejši. Te-|< daj pa je zadonel za bandariljerji neki glas:	i
—	Proč z vami. Pustite mene blizu!
(Ameriško blago Američanom, .i. '
1 zibelke do groba — predmeti nSt1. prosti listi niso izvzeti — in tak<> bo tudi, če bo sprejeta nova t»- f rifna postava.	/
I
! Glavno vprašanje, ki ga je p i j alabamski senator nalašč preživi, :
; je pa to. ali je določitii in naLo- 5 žiti carine tako, da ostane ameriško delo za ameriškega delavce, ali pa jih uravnati tako, da honao dajali ameriško delo delavcean drugih dežel. Velikanski uvozni predmeti tujega fabrikata dokazujejo, da je sedanja tarifna postava naklonjena tujemu delaven na rovaš ameriškega na tem ameriškem trgu. Glavna svrha sedanje tarifne predloge je postaviti Američane v položaj, da bodo gospodarji na svojem lastnem trgu ter tudi Živeli kakor se Američa- ' nom spodobi in kakor tudi ho-čejo živeti. "	'
je omenjeni govornik menil reči, da se prodajna cena tega ali onega predmeta veča in viša v sorazmerju s carino, je bila njegova izjava napačna v mnogih smereh. Glede na predmete, ki niso izdelani v tej deželi, je na , splošno carina pridodana prodaj- j ni ceni. ali carine niso naložene l na takšne predmete za zaščito, s
.nego le za dohodke. Odjemalci ! majo koristi od nizkih cen tuje- j ■ ga uvoza. Vrhtega, da kupujejo j uvozniki tuje blago jako ceno, računajo ljudem vse, kar zahteva izdatkov kupčije, ter delajo i ogromne dobičke, v nekaterih slučajih 2000 odstotkov in še več. Posledica: Delo je izgubljeno za Američane; dobiček za ameriškega odjemalca je ničen; uvoznik pobasa vse koristi v svoj žep. Dobro urejena zaščita ustvarja stalnost in varnost v ameriškem de-lu in izdelovanju, kar podžiga domačo kompeticijo ter tako drži j cene k tlom. Še vsi se prav dobro j spominjamo, da so bili mnogi! predmeti pod prejšnjimi republi-i kanskimi tarifnimi določbami na trgu v tej deželi po manjši ceni.' .kakor pa je znašala carina, nalo-i 5ena na takšen uvoz. Ob novi zaščitni tarifi se nam zopet povrnejo takšni časi v tem oziru.
Palača francoskega poslaništva v i Beogradu.
Francosko poslaništvo v Beogradu se pogaja z občino glede na-! kupa zemljišča pri Kalimegdanu,; kjer se je nahajalo bogoslovje in se zgradi moderna palača.
22. julija:
LaploJid. Cherbourg; Homeric. Cherbourg; Andania. Cherbourg; Lafayette, Havre; Rotterdam. Boulogne; Oropesa. Hamburg; Hudson. Bremen.
25.	Julija:
Resolute. Hamburg.	v
26.	Julija
France. Havre; Mongolia. Hamburg; President Van Buren. Bremen. 29. julija:
Caronia. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Vandyck. Hamburg; America. Cherbourg; Ryndam. Boulogne.
1.	avgusta •
Aquitania. Cherbourg; Samland. Hamburg.
2.	avgusta:
3*aris, Havre; Torek. Bremen;. Minne-kahda. Hamburg; President Polk. Cher- i bcurg. a. avgusta:
Saxonia. Hamburg; Finland. Cherbourg , Orbita. Hamburg.
8 avgusta:
Berengaria, Cherbourg; President Gar-fifld. Cherbourg; Relinace. Hamburg
9.	avgusta: Manchuria. Hamburg.
10.	avgusta:
Conte Rosso, Genoa. 12. avgusta:
La. Savoie, Ham: Zeeland. Havre; President Harding. Bremen: Olympic. Cherbourg; Orduna. Hamburg.
15.	avgusta •
Belvedere. Trst; Mauretania, Cherbourg.
16.	avgusta:
Seydlitz. Bremen: St. Paul. Bremen; President Monroe, Cherbourg. 19. avgusta:
Homeric. Cherbourg; La/ayette. Havre; Kroonland. Cherbourg; Noordam. Boulogne.
22. avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Resolute. Hamburg.
22.	avgista:
President Wilson. Trst; LaplaJid. Cherbourg.
23 avgusta:
Paris. Havre: President Adams. Bremen.
26. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Andania. Cherbourg: Oropesa. Hamburg; Rotterdam. Boulogne.
29.	avgusta:
Berengaria. Gherbourg: Arabic. Genoa.
30.	avgusta*
France, Havre: Hanover. Bremen; Mongolia. Hamburg; President Van Buren, Bremen.
2.	septembra:
O'yrppic. Cherbourg; Ryndam. Boulogne; ^rr.erica. Bremen. 5. septembra:
Reliance. Hamburg; Mfccretanic, Cherbourg.
3.	rer'.embra:
Mi.inekahda. Hamburg 9. septembra:
T.a Savoie. Havre: Finland. Cherbourg: Orbita. Hamburg: Homeric. Cherbourg.
13.	septembra:
Paris. H vre; Torek. Bremen; Manchuria. Hamburg.
14.	septembra: Rochambeau. Havre.
16. septembra:
I-a Lorraint. Havre; Malestic. Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Orduna. Hamburg.
19.	septembra • Resolute. Han.burg.
20.	septembra: France, Havre.
23.	septembra:
George Washington. Cherbourg. Noordam. Boulogne: Kroonlard. Cherbourg. 26 septembra:
Seydlitz, Bremen -30. septembra:
Rottr-rdnm. Boulogne.