^ D ^m P Poročil javnih in privatnih ljudskih deželnega stolnega mesta Ljubljane ob konci šolskega lota ' 1889/90. Na svetlo dal o. kr. mestni šolski svet ljubljanski. * ) Uredil prof. Fr. Leveč, vvkr. okrajni šolski nadzornik. V Ljubljani. Založil c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Tiskal It. Milic. tf Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta Ljubljane ob konoi šolskega leta, 1889(90. Na svetlo dal c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. V Ljubljani 1890. Založil c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Tiskal K. Milic. Vs e b i n a. Stran Pripomenek............iv A. C. kr. mestni šolski svet........vn B. Razprave: Ivan Bele: Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo .... 3 Andrej Zumer: Vzgojni pomen deškega ročnega delana ljudski šoli v mestih 11 Evgen Lah: Zgodovina in statistični pregled ljubljanskih ljudskih šol . 17 •v C. Šolska poročila: I. Javne ljudske šole : Prva mestna petrazredna deška ljudska šola......45 Druga mestna petrazredna deška ljudska šola......61 Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola pri sv. Jakopu ... 79 Städtische deutsche zweiclassige Knaben-Volksschule.....93 Städtische deutsche vierclassige Mädchen-Volksschule . . . . 103 Jednorazredna ljudska šola na Barji........113 II. Privatne ljudske šole : Opazke..............120 Osemrazredna (vnanja) dekliška ljudska šola pri Uršulinkah . . . . 121 Achtclassige (innere) Privat-Mädchen-Volksscliule im Ursulinnen-Convente . 121 Dreiclassige Privat-Volksschule der evangelischen Kirchengemeinde . . 121 Dreiclassige Privat-Knaben-Volksschule in der Lehr- und Erziehungsanstalt des Herrn Alois Waldherr.........121 Achtclassige Privat-Mädchen-Volksschule in der Lehr-und Erziehungsanstalt der Fräulein Gabriele und Victorine Hehn......121 Achtclassige Privat-Mädchen-Volksschule in der Lehr- und Erziehungsanstalt des Fräuleins Irma Huth..........121 Trirazredna privatna dekliška ljudska šola v sirotišči baronice Lichtenthurnovke 121 Dvorazredna privatna deška ljudska šola v sirotišči „Gollegium Marianum" 122 Vierclassige Privat-Knaben-Volksschule des Deutschen Schulvoreines . . 122 Važnejši ukazi šolskih oblastev.........122 Začetek novega šolskega leta 1890/91......... 123 Pripomenek. Dveletno uradno poslovanje v Ljubljani je podpisanega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prepričalo, da so javni zastopi, razna oblastva in zlasti posamezniki, ki imajo kaj opraviti z ljudskim šolstvom ljubljanskim, večkrat o pravnem razmerji posameznih tukajšnjih ljudskih šol, o njih notranji uredbi, o številu razredov, učnih močij, šolskih otrok i. dr. t. stv. jako slabo poučeni. .Temu se pa nikakor ni čuditi, ako pomislimo, da se še celo strokovnjak v tem tako mnogovrstnem in mnogoobraznem mestnem ljudskem šolstvu le težko zave in spozna. To me je napotilo, da sem dne 12. aprila t. 1. v seji slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta nasvetoval, naj se izda skupno letno poročilo o vseh javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta. Slavni c. kr. mestni šolski svet je predlog moj soglasno odobril ter mi zajedno naročil, naj uredim to poročilo. Drage volje sem se lotil dela ter prvi mesec letošnjih velikih počitnic porabil v to, da sem sestavil pričujočo knjižico. Ž njo sem hotel na pod-stavi uradnih in zatorej popolnoma zanesljivih podatkov raznim oblastvom, kakor tudi šoli prijaznemu zavednemu stanovništvu ljubljanskemu podati verno sliko o mestnih ljudskih šolah, sliko, iz katere odsevajo mnoge vrline, kakor tudi mnogi nedostatki ljudskega šolstva ljubljanskega. Naj to poročilo pripomore, da se pri našem šolstvu ohrani, kar je dobrega, in odpravi, kar je slabega, sploh pa ljudsko šolstvo ljubljansko izboljša in popolni tako, da bode v vsakem oziru dostojno deželnega stolnega mesta! V Ljubljani, 27. avgusta 1890. Fr. Leveč, c. kr. okrajni šolski nadzornik. A. C. kr. mestni šolski svet. Predsednik: Peter Graselli, župan ljubljanski, deželni poslanec, vitez železne krone III. razreda itd. itd. Predsednikov namestnik: Ivan Vončina, I. magistratni svetnik. Poročevalec: Frančišek Leveč, c. kr. okrajni šolski nadzornik, c. kr. profesor na državni veliki realki. Zastopnik katoliške cerkve: Andrej Zamejec, kanonik stolne cerkve, knezoškofijski komisar za verouk na ljudskih šolah ljubljanskih itd. itd. Zastopnika mestne občine: Feliks Stegnar, učitelj v c. kr. kaznilnici na Gradu, deželni poslanec. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, mestni svetovalec, deželni poslanec itd. itd. Zastopnika učiteljstva: Frančišek Raktelj, nadučitelj na II. mestni petrazredni deški ljudski šoli. Andrej Zumer, učitelj na II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, c. kr. okrajni šolski nadzornik za šolski okraj Kranj. Zapisnikar in poročevalec v gospodarskih in upravnih stvareh: Evgen Lah, magistratni konceptni pristav. ... . ■ . - ... ■ :-. -"v - É . • - ■ ' ■ • . B. Razprave. Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo. Spisal Ivan lielč. ;EZ)oleg vere, ki nam imperativno kaže pot do pravega, imamo še dva načina ■ 1 >' za narodno odgojo v velikem. Prvi nas uči spoznavati človeka in n&-rode ter njih izkušnje v medsebojnem življenji, to je zgodovina. Drugi nas seznanja s prirodo, njeno krasoto ter njenimi človeku prijaznimi ali sovražnimi silami, to je prirodoznanstvo. Zgodovina" ima posebno odgojevalno moč za bojevite narode, ki so zavedno in svobodno sodelovali pri slavnih činih — spoznavanje prirode pa ugaja mladim narodom. Vsakemu ljudstvu je dal Bog učiteljev po njegovih posebnostih in njegovem pomenu za razvoj človeštva. Židom je obujal preroke; Rimljani so imeli Livija in Angleži Shakespearja; Grke je učil Homer; trezni Američani, ki znajo tako čudovito krotiti prirodo, imajo svoje velike mehanike. „Slovenski narod pa je po svoji rahli in blagi čudi vedno nagibal k mirnemu poljedelstvu in pastirstvu, rad je opazoval naravo, zato se je pa tudi ž njo sprijaznil in je ostal naraven". Njegov pravi učitelj je mož, ki je te besede spisal: Fran Erjavec. Vso svojo vednost, svoje blago srce, svojo odgojiteljsko modrost in bogati mu prirojeni dar prave poezije je založil v dveh knjigah: eno je imenoval „črno knjigo" in opisal v nji slovenskemu priprostemu ljudstvu, ki se po svoji ogromni večini živi s poljedelstvom, njegove prave sovražnike, to so »Naše škodljive živali« (1880 — 1882); druga pa so »Domače in tuje živali v podobah« (1868 — 1873), znanstven in odgojevalen umotvor neminljivega pomena. Priroda je studenec vse umetniške lepote, vir zdravja in moči; vesela je z veselimi, tolaži in z nado naudaja žalostne, kajti za nočjo prihaja vselej dan, za dežjem sije solnce, in za mrzlo zimo se vrača vesela pomlad. Nje spoznavanje je za vsacega človeka, posebno pa za poljedelca neobhodno potrebno, zato je prirodoznanstvo predmet šolskega pouka, odkar se pečajo ljudje s spoznavanjem prirode. Ker je pa ljudska šola prva in poleg praktičnega življenja največkrat edina stopinja ljudske izobrazbe, zato so imele učne knjige za njo že davno pred uvedenjem novih šolskih zakonov primeroma veliko prirodoznanskih beril; a od leta 1869. sem so za ta predmet odločene posebne ure. Ker je pa glede na neizkušenost učiteljev v tej stroki bila nevarnost velika, da zabredö v neuspešno sistematično poučevanje, zato je veleval prvi in veleva sedanji učni načrt glede prirodopisa — na kterega se tu edino oziramo — tako-le: Ziel: Weckung und Belebung des Sinnes und der Liebe für die Natur; Bekanntschaft mit den wichtigsten Körpern in den drei Naturreichen mit Rücksicht auf deren praktische Verwendung und deren Bedeutung im Haushalte der Natur. Kenntnis des Wichtigsten über den menschlichen Körper und dessen Pflege.« Prirodopis ima tedaj buditi v učencih čut in ljubezen do prirode in jih seznanjati z najvažnejšimi prirodnimi telesi s posebnim ozirom na njih pomen v v s a k- danjem življenji in v prirodinem gospodarstvu. Vrhu tega je pa, kakor nazorni nauk sploh, prepomenljiv za znanje učnega jezika in za ustne in pismene jezikovne vaje. Erjavec je nekaj sam, nekaj v zvezi s Tuškom spisal, oziroma poslovenil učne knjige za prirodopis na srednjih šolah in v njih ustanovil terminologijo za to stroko. Glede na jezik so tudi te knjige rabne za nas ljudske učitelje, sicer seveda nas ne brigajo neposredno. Druga pa je z že omenjenima: »Domače in tuje živali« in pa »Naše škodljive živali«. V njih je teoretično kratko obrisal učni namen in način, dejanstveno pa je genijalno naslikal vzor, kako nam je kazati prirodo, da dosežemo gori navedeni smoter. Poglejmo tedaj, kaj je njemu učni namen, na kakšen način poučuje tvarino samo na sebi in glede na praktično korist; opazujmo ga, kako zna buditi ljubezen do prirode, in občudujmo nazadnje njegov nedosežni jezik. »Pravo znanje« — pravi — »bistri sodbo, zatira predsodke in praznoverje in izkorenjuje vraže in sleparije.« Ideal, za katerem Erjavec hrepeni, je kakor vsak drug, paradoksen, pa vzvišen: kmet brez predsodka. Svoj učni način sam določuje tako: »Postopali bodemo od bližnjega do daljnega, od bolj znanega do manj znanega, naposled gremo iz Evrope in poiščemo po drugih delih sveta najimenitnejše čve-teronožce. H koncu pripeljemo v kratkem pregledu še enkrat bralcu pred oči vse opisane sesavce, razvrščene po njih telesnih lastnostih v veča krdela in manjše rodbe.« In drugje: »Po vrsti privedemo žival za živaljo, postavimo jo v podobi in besedi bralcu pred oči, ter povemo o njej ob kratkem vse, kar se nam zdi potrebno.« Razvrstitev njegova je znana: Najprej opisuje domače, potem tuje udomačene čveteronožce, za temi pridejo na vrsto najprvo domače, potem tuje divje živali. Ravno tako je pri pticah: najprej domača perutnina, za njo naše poljske in gozdne, močvirne in povodne ptice in naposled najimenitnejše ptice iz tujih krajev. V tretjem delu opisuje golazen, sicer v sistematičnem redu, vendar pa vselej domačo žival najprej in najtemeljiteje. Ravno tako primerno je, kakor bodemo pozneje videli, razvrščenje »Naših škodljivih živalij«. Vselej si med domačimi ali sploh znanimi poišče tipično žival ter na nji pokaže bistvene znake njenega plemena. Pes je podoba pasjega rodu; na mački si ogledamo vse značilne posebnosti mačjih zverij; ovci pregledamo zobovje in drobovje, da vemo, kakšno je pri prežvekovalcih sploh; konj je vzgled kopitovcev, kunec pa glodavcev; na kuri vidimo, kako se ptice ločijo od drugih živalij i. t. d. Daljno opisovanje je po moči primerjalno, s čimer prihranimo mnogo časa, bistrimo oči v opazovanji in dobimo mnogo preizvrstne snovi za jezikovne vaje. Osla primerja s konjem, kozo z ovco, podgano z mišjo, volka s psom, opico s človekom, papigo z opico, slepca s kačo. Ravno tako dobro ve, da si napravimo najprej in najstalnejši pojem o velikosti ali moči neznane živali, če jo primerimo z znano. Zato pravi: »Hrček je podganine velikosti, samo da je bolj trščatega in postavnega telesa.« — »Rovka v svoji vnanjosti človeka spominja na miš, samo da je mnogo daljša in tanjša ter ima dlakav rep in dolg špičast gobček.« — »Svizec je malo večji od domačega zajca.« — »Kukavica je gibka in tenka ptica grličine velikosti.« Ali pa: »Kit odvaga dvesto pitanih volov. V njegovem žrelu ima prostor ladija s šestimi ljudmi.« Ali tudi: »Volk skoči z ovco v gobci čez plot in noseč jo drži tako visoko, da se mu ne vleče po tleh.« Pri opisovanji živali se ne drži stalnega reda. Kakor je ne premeri po čevljih in palcih, tako je tudi ne popisuje lepo po vrsti od glave do repa. Taki shematični popisi so dobri za ponovilo, pa jalovi za pouk. Najprej jo po umu ali po telesi — rajši prvo nego drugo, zakaj, vidimo pozneje — neprekosno jedernato označi, n. pr. »Ovca je mirna, potrpežljiva, krotka in dobročutna, zraven pa tudi neumna, trapasta, plaha in boječa žival.« — »Mačka je lepa žival, vse na njej je gladko in okroglo.« — »Govedo je nekako okorno, počasno, štorasto in neukretno ali zraven pa zopet silno močno, strpljivo in trpežno pri vsakem delu.« — »Podlasica je najmanjša, najzalša pa tudi najsrboritejša med kunami.« — »Vrabec je lehko-živec, danes z betom, jutri s pesom.« — »Opica je spaka lepega človeškega telesa.« Potem vzame čopič, in v nekoliko mojsterskih potezah nam jo naslika, da jo vidimo, kakeršna je, naenkrat celo pred seboj. »Mišje lepo zalito, zadaj debelejše ali vendar vitko truplo, špičasti gobček, zale nožice, velike črne in svetle oči so gotovo lepe lastnosti, in tudi sivi svilnati kožušček ji kaj lepo pristuje. Samo precej dolgi repek jo malo kazi, ker je skoro popolnoma gol; toda za živalico je imeniten, ker se ž njim oprijemlje, kadar pleza na kako šibko stvar.« Drugi pot nam žival kar živo pripelje, da se giblje in kreta pred nami ter nam razkazuje svoj čudni život. »Sedaj je nekaj zašumelo, iz grmičja se prikaže špičast rilček in precej za njim čudna žival starikavega in nagrbanega lica, kratkega repa, nizkih podplatastih nog in oblega trupla v bodeči suknji. To je jež. Dasi je videti okoren, vendar hlasta semtertja, stika po luknjah, prevrača listje in rije z rilcem kakor svinja.« Da nam vzbudi zanimanje za kako preznano žival — das Alltäglichste ist das Merkwürdigste — jo kar počloveči, n. pr. »Le poglej ga petelina, to je res mogočen, ošaben gospod! Kako gizdavo se vede, kako prestavlja nogo, kakor bi bilo vse njegovo. Rdeč, lepo nazobčan greben mu krasi glavo kakor plamena krona, in rdeči viseči podbradek ni kar si bodi. Živo oko se sveti, kakor bi se iskre v njem utrinjale. Svetlo perje, zlasti ono na vratu in v zavihanem repu mu se kaj lepo spreminja na solnci, posebno mu se pa pristojno vihata dve sabljasto zavihani repni peresi, in da je vitez ves gotov, ima na piščali špičasto ostrogo.« Sploh Erjavec ne opisuje, on pripoveduje, in to ravno tako oživlja obe njegovi knjigi in njegov poučni način. — Glede na tvarino samo je vse-skoz zanesljiv. Kar se pa tiče topografije in posebe močvirnih in povodnih ptic, je znanstvene vrednosti, ker jih je sam mnogo opazoval, pa od starih krakovskih lovcev, ptičarjev in ribčev zvedel marsikaj, česar bi mu danes nihče več povedati ne vedel. Nam učiteljem pa to bodi migljaj, da še po smrti njegovi ustrežemo njegovi prošnji do vseh prijateljev prirode, naj nabirajo po raznih krajih naše domovine navadna živalska imena, posebno ptičja in ribja, in naj zabeležujejo črtice o redkih živalih. Ge tudi med nami ne vstane noben Erjavec, vendar-le se lahko marsikaj reši, kar bi se sicer izgubilo. »Življenje je boj« - večen boj stvarij med seboj in človeka proti njim vsem. On pa je vendar gospodar na zemlji, on zmaga ali vsaj uslabi vse sovražne sile, če jih prav spozna in svoje umne in telesne moči primerno razvije in porabi. Zato mu daje to spoznanje pravo samozavest, ki je najboljši pripomoček proti širečemu se pesimizmu. Erjavec ne poučuje samo svojega naroda, skuša mu tudi gmotno pomagati, zato se pri vsaki živali ozre na njeno koristnost ali škodljivost za človeka ter mu pove, kako naj jo goji ali pa kako naj se varuje pred njo. Korist domačih živalij je sploh znana; on nas pa seznani tudi z najnevarnejšimi pasjimi, konjskimi, ovčjimi in govejimi boleznimi in našteva pomočke proti njim. Z živo besedo nas opozarja tudi na naše prijatelje in pomočnike med divjimi živalimi ter nam jih priporoča v varstvo, tako netopirja, ježa, krta, vrabca, kanjo, sovo in pred vsemi drugimi ptice pevke. — Zgolj praktični strani prirodopisnega pouka namenjena je knjiga »Naše škodljive živali«. Razdeljena je na osem delov. Zelo pomenljivi so že uvodi k posameznim oddelkom. Oni k drugemu oddelku nam kaže pomen živinoreje in potrebo snage pri živini. Uvod k četrtemu poglavju nam opisuje prav liriškim vzletom gmotni in nravni pomen sadjarstva in navaja v kratkem vsa glavna pravila umne sadjereje. Najpolnejši pa je uvod k sedmemu delu. Tam nam razlaga neizmerno važnost gozda za gospodarstvo, za zdravje človeško in za razvoj podnebja. Pelje nas v kraje, nekdaj rodovitne, ki so danes opustéli, ker so tam gozde posekali, našteje vse pogubne nasledke tega pustošenja in svarilno povzdigne glas, vprašaje : Kaj bo, če pojde tako naprej ? Prvi oddelek je poln higijeniških naukov, kakeršnih učitelj dajaj v šoli: Snaži se, ne boj se mjila in ne jemlji v roke vsake živali in gnusobe, povsod preži nevarnost. S konja lahko dobiš smrkavost, z goveda črmnico, od psa ali človeka pa garje in srbce. Na neoprani salati lahko sneš motilja, ki ti zajde v jetra, s surovim ali samo prekajenim mesom pa trakuljo ali lasnico. Ne legaj v travo, da se te ne prime senenec; ne vlači po rokah netopirjev in golobov, da ne nalezeš stenic; ne spi, ne kopiji se in ne govori pod objedenim hrastom, da ti ne pade v grlo, v dušnik ali v oči kaj sprevodničnih dlačic, ki imajo v sebi hud strup in ti postanejo lahko opasne ! Ogibaj se kačam in ne draži sršenov! Če si pa nalezel katero teh stvaric ali če te je kaj pičilo, Erjavec ti pové vselej pomoček, če je pomoč sploh mogoča. — Drugi oddelek kaže gospodarjem in pastirjem, kje in kakšni zaje da v ci prêté njih živini in kako naj jo varujejo pred njimi. - V tretjem poglavji zvé skrbna pa tudi bodoča gospodinja, kako naj preganja miši, podgane, mokarje, slaninarje, molje, ščurke, vešče, muhe in druge take n a d-1 e ž n i k e. Pred vsem gleda j na snago ! Preimeniten je posebno za selske šole četrti oddelek; kajti v njem spoznamo nekatere neznatno mičkene zlodejce, ki pa v enem letu prizadenejo lahko več škode, kakor vsi medvedje in volkovi, kar jih je v naši deželi, v desetih letih. In ravno tu se je najbolj boriti s predsodki, ki jemljo kmetu veselje do sadjarstva. Cvetje je tako lepo pokazalo, cepiči so odgnali, da še nikdar ne tako; kar popihne »strupena sapa«, cvetje se usuši ter pred časom odpade, kar pa le sadja na drevji ostane, je vse črvivo. Mladike se pobesijo, zvenejo in odpadejo ; listje pobledi in se skrotoviči ali pa začne plesnovati. Kdo more kaj proti vetrovom! Par let se ukvarja, potem pa obupa in vse vkup popusti. Erjavec ga pa prime za roko in pelje k jablani, »Prijatelj, ti praviš, da je vsemu temu kriva sapa. Poglejva, ali je tudi res.« Utrga usahel cvet, načne ga z nožičem in pokaže črvička, ki žedi na dnu, v drugem, v tretjem ravno tako, v četrtem pa še celo najde majhnega ke-berčka, ki se pripravlja, da bi vzletel. »Vidiš ga, to je tvoja sapa, cvetodêr se ji pa pravi, in če se je hočeš varovati, napravi o pravem času pomaze in ne jezi se nad ptiči, če ti brskajo po cvetji!« Gre dalje pa odtrga visečo in vélo mladičico. Na konci, kjer je bila prirasla, najde še ličnega temno modrega rilčkarja, ki jo je ravnokar odžagal. To tedaj je tisti škodljivec, in njegovo ime je omladar. Zdaj pa še pokaže na odjedeni mladiki majhno rjavo pičico, odkrije jo, in glej, pod njo je skrito jajčece. »Če hočeš zatreti tega kvarljivca, pridno pobiraj in sežigaj vse te viseče ali odpadle vršičke — s časom ga bo že zmanjkalo.« — „Tudi ta plesnoba ni plesnoba, le potiplji! Tvoj prst je rdeč, ker si zmastil kupček krvavih ušic. Zdaj pa kar hitro namoči tobaka in dobro jih poškropi s to razmako, če ne, se ti razneso po vrtu in ti zdelajo drevje, da bo vse vprek rakovo!" Dalje gredoč te še opozori zdaj na obroček prstančevih jajec, zdaj na kupček gobarjeve zalege in na sto in sto druzih imenitnih rečij in ti da naposled svet: Uči se spoznavati svoje sovražnike, ne boj se truda pri njih zatiranji, pouči tudi svoje sosede, ker le združeno delo tu kaj izda. Posebno pa varuj ptice svoje pomočnice in pobijaj njih sovražnike: srakoperje, vrane, kragulje in kače! Pomagaj si sam, in vetrovi se bodo kmalu obrnili! - Ravno tako v daljnih štirih oddelkih še zapiše v svoje „črne bukve" živali škodljive zelenjadi, poljščini in senožetim, gozdom in vinogradom. Ta knjiga je učitelju tudi najboljši navod, kako naj si sestavi prirodopisno zbirko. Vmes je pisatelj na kratko vpletel glavne nauke o pogojih živalskega in rastlinskega življenja; zato ne bi bila za berilo v nadaljevalnih šolah nobena knjiga pripravnejša, nego „Naše škodljive živali". Videli smo do zdaj, kako spreten učitelj je Erjavec in kako dobro pozna slabe in dobre strani naših živalij; opazujmo ga zdaj še, kako on kot pravi poet zna vnemati za prirodino lepoto. Res je, da vsak človek nima tega čuta, kakor nima vsak človek posluha za godbene umotvore. Navadno se nam omikancem razvije šele v poznejših letih, kedar pridobljeni estetiški ukus odseva na obdajajočo nas naravo. Od mladih nog ga imajo samo umetniške nravi. Vselej pa je ta čut znamenje blagega in rahločutnega srca. Eschenbach poje o Parciialu, cvetu vsega viteštva, kako mu je otroku pri ptičjem petji kipelo srce, da mu je hotelo prsi razgnati. Tudi pri Erjavci je znala stara mati zgodaj razviti ta vrojeni mu čut, zato nam tako prisrčno zna tolmačiti ptičje pesemce, ki so mu v mladosti napolnile srce, da je do zadnjega tripa ohranilo svojo otroško odkritost, rahlost in nedolžnost. In Bog ve, da smo v to svrho potrebni Erjavčeve pomoči, kajti z našimi — razven hvalevrednih izjem — v pravilnem pa dolgočasnem jeziku pisanimi berili bomo težko budili in gojili estetiški čut za prirodo. Še celo, kjer so posneta po Erjavci, so navadno odbrana najdaljša, pa tako prečesana ter in usum Del/thim prikrojena, da jih bereš, kakor bi pil vodo, iz strahu pred kolero prekuhano; nevarna res ni več, ukusna pa tudi ne. Ali pa pesemce, ki na pr. „opevajo" pomlad. Puhla rimarija brez vsake lepe podobe, brez vsake čvrste misli. Zdaj pa ž njo navduši otroke za rajsko pomlad! Še lepo brati je ni moči, kakor sploh nobenega berila ne, ki ni spisano v pravem, živem narodovem jeziku. To je delo, kakor bi kuhal klinov močnik: ponev in klin imaš, drugo pa sam prideni! Zdaj pa odpri prvo stran Erjavčevih »Živalij« in beri „Pomladanski dan", in vsa lepota pomlajene prirode se ti razgrne pred očmi! Ali pa preberiva v Erjavci — ne „po Erjavci" — začetek „martinčka": „Po hribih in dolinah še leži sneg, samo na prisojnih gričih, okoli grmov in grobclj in po razhrebanih zidovih starega grada je že skopnel. Med sivim kamenjem in suhim rjavim listjem že bode kaka zelena bilka iz pregrete zemlje, na prekopnjah pa cvete resa in beli talovnik rudeče nadahnjenih lic, rumene trobentice pa trobijo in beli zvončki zvone na čast bližajoče se pomladi." Res podoba pomladi ni še popolna, a to ti že ugreje domišljijo, da sam iz svojega nekoliko prideneš. Ali pa preberi hojo v planine v opisu orla (N. šk. ž.), ali mišjo lov, ali lov na žerjave, ali legendo o lastovici, ali njegovo taščico ali kar si bodi, povsodi čutiš lepoto prirode, ker ti jo oživi in navdahne s svojim pesniškim duhom. Cvet vse knjige pa je sedem uvodnih poglavij k njegovim pticam, k so mu pred vsemi živalimi prirasle na srce. Kakor nam tukaj opeva ptičjo milobo kakor živo nam slika njih brezskrbno, prav otroško veselo življenje, njih ganljivo ljubezen do mladičev, kakor se poslavlja od njih pri odhodu in jih pozdravlja, ko se vračajo domov, kakor gorko nam jih priporoča kot naše dobrotnice, in kakor se mu nazadnje stopi srce v spominu na edino ljubečo in skrbečo dušo, ki jo je poznal kot otrok, na staro mater in na čudovito srčno povestico, s katero mu je vzbudila usmiljenje do nedolžnih ptičkov: to se mora prijeti vsacega čutečega srca, to ni samo najlepša proza v našem jeziku, to je pisal najblažji sin slovenske matere s svojo srčno krvjo. In kar je največ vredno, vse je zdravo, resnično, brez sentimentalnosti, vse prihaja naravnost iz srca, zato pa tudi sega do srca. Erjavec pa ni samo vzoren učitelj, zveden mož in pravi poet, ki nam zna odušiti in priljubiti prirodo, on je tudi globoko nravstven mož in velik učitelj nravnosti. Najbolj razvita je pri njem pravičnost — tudi do živali. Ona njemu ni samo tlačan ali pa sovražnik, da jo človek lahko rabi ali zlorabi, gladi ali muči po svoji volji — njemu je žival stvar božja, sosed in tovariš človekov na. zemlji. In po tem ravnaj ž njo! Če ti je v kvar, ubij jo, pa ne muči je! „Gotova resnica je", — pravi — „kdor ima živali rad, komur se smili uboga živina, temu se bode smilil tudi človek, ta ne bode zaničeval in preganjal svojega bližnjega. Kdor pa z živino grdo ravna, temu bo otrpnilo srce tudi proti ljudem." Sveti ogenj pravice se razvname v njem, kadar ga beseda pripelje na žival po nedolžnem obrekovano in preganjano. „Gorje mu," — vzklikne — „ki je pri ljudeh prišel v zamero, naj bo že po pravici ali po krivem, po tem se dosti ne vpraša. Bodi še tako nedolžen in pošten, v očeh sveta si bil in ostaneš malopridnež." Prav viteški se potegne za tako siroto, bodi grda ali lepa, in z bridko besedo šiba malopridneže in nevedneže, ki tako plačujejo svojim dobrotnikom. Pa kako živo zna uprizoriti svoj zagovor. Netopirja sledi ves večer, gleda kaj lovi, kaj išče v kašči in v dimniku, toliko časa, da nas uveri o njegovi koristnosti. Ježa zasačimo pri njegovem nočnem lovu, zasledujemo ga po njegovih skrivnih potih, dokler se ne prepričamo, da tudi na njem ni krivice. Krta posadi na obtožno klop, našteje nam vse krivice, katere mu očitajo, pelje nas gledat v njegov grad, zapre ga samega z mramorji in z zrnjem, zdaj pa sami sodite, ali ni res nedolžen ! Sovi in kanji prepara želodec, da pogledamo, kaj je v njem: same miši. Tako nas zna prepričati o živahni koristnosti, ob enem pa tudi mogočno vpliva na naš pravedni čut in nas budi k usmiljenju. Ravno tako zna tudi razvijati naše nravstveno spoznanje. Lessing pravi, da basniki zato jemljo navadno živali za delujoče osebe v svojih basnih, ker imajo te stalen in nespremenljiv značaj. Z eno besedo označen nam je človek, kakeršnega si imamo misliti, in nauk se nam kar sam izlušči iz lupine. Erjavec ni basnik, ali on nam ve žival poosebiti in označiti, da si mislimo pod njo podobnega človeka. Že od nekdaj so jemali živali za simbole strastim in krepostim, on pa seže dalje in nam v živalih riše človeške značaje, kakor jih je Theophrast na ljudeh. V živali ugleda človek svojo ali pa svojega bližnjika podobo v posnemo ali pa svarilen vzgled. Ne moreš si misliti lepše podobe krotkosti, kakor je njegova taščica, ali pa materine ljubezni lepše naslikane, kakor v njegovi koklji. Pes in lastavica ti kažeta zvestobo, kameleon (!) odkritosrčnost. Bik je odurna podoba divje togote, puran pa smešne jeznoritosti. Svinja velja od nekdaj za vzgled nemarnosti in požrešnosti; volčja nenasitnost je prišla v pregovor. Kakor petelin predočuje upravičeni ponos, ravno tako predstavlja pav golo neči-mernost in gizdavost. Erjavec pozna veliko umetnost moralistov in kaznuje s smehom. Le preberi, kako v opisu jazbeca neusmiljeno zdeluje dolgočasnega, lenega čmerikavca. To ni več jazbec, to je Jazbec! Erjavec je empiričen moralist, je pa tudi filozof; zato se ne zadovolji s tem, da bi pokazal žival, kakeršna je, temveč pogleda na dno in nam pove, zakaj je taka. Ta stran njegove knjige je posebno pomenljiva za odgo-jevalca. „Ovca je v človeški družbi izgubila vse dobre lastnosti svojih divjih sester; dolga sužnost jo je popolnem utopila in zbebala." »Ce kodra tepeš, bo zmešan in boječ, kakor otrok, ki se s silo uči.« »Resnica je, da se mačk, drži bolj hiše nego gospodarja; ali resnica je tudi, da je človek tega navadna sam kriv. Če se z mačko pečaš, bode te rada imela; če je pa nikdar no pogledaš, morda še celo s kameni od sebe podiš, potem se ne smeš čuditie ako ti ni zvesta. Po letu se tak zaničevan maček tudi rad izgubi od hiše,, potepe se po polji in gozdu in skoro na pol podivja.« Postavi tukaj in marsikje drugod samo besedo človek namestu maček! H koncu še nekoliko besed o njegovem jeziku. Spodnje Poljane so, ali bolj prav: so bile, kakor Krakovo, nekako na meji med mestom in deželo. Eno oko je gledalo v božji svet, drugo pa proti mestni izobraženosti. Seljak, ki živi vedno v naravi in je tudi tako rekoč zrastel ž njo, je ne bo nikdar tako natančno opazoval, kakor tak predmeščan; tudi ne išče v nji nikoli lepote, temveč gleda samo na škodo ali korist. — Predmeščani pa so se tudi radi malo odmikali pravim meščanom; zato so si ohranili jezik nepo-pačen, pomnožili ga pa vsled svojih bolj zapletenih razmer z mnogimi novoskovanimi izrazi in zasolili ga s tisto presekanostjo in zbodljivostjo, ki znači govorico nižjih plastij mestnega prebivalstva. Če hočeš spoznati ta jezik, zmeni se s sivolasimi možmi stare korenine, ki so se na domu rodili in so na domu ostali. - Kakor je vplivala ta okolica na razvoj Erjavčevih umnih zmožnostij in nagnenj, ravno tako je vtisnila tudi njegovemu slogu svoj značaj. Njegov jezik je živ, kakor ga narod res govori, bujen in poln podob, in ta jezik se razločuje od umetno zvrtanega in zmodrovanega jezika kakor živa studenica od mrtve vode, in bodi ta še tako čista in mrzla. Kakor pa zajde v studenec časi kak pupek, ki bi nežljavcu pristudil vodo, narod pa pravi, da ji daje šele pravi ukus, tako tudi našemu pisatelju uide semtertja kaka beseda, ki se nam na prvi pogled malo čudna zdi. Mačkon, pujsek, butica, zafrknen, komedija, čenčarija, lačenbergar — to so besede, katere bi se marsikdo pomišljal zapisati, on jih pa le, ker so značilne. On imenuje vse s pravim imenom. Kar diši, diši, kar smrdi, pa smrdi. Tak jezik govori veliki modrijan Sancho Pansa, v takem jeziku sta napisala brata Grimm svoje pravljice, z jezikom vred zajete iz priprostega naroda samega. Ta čisto naravni, po gozdu in živali dišeči jezik je pa tudi najprimernejši ravno za tvarino, katero si je Erjavec izbral. Beseda je neločljivo s snovjo spojena; vse prilike, vse podobe so vzete iz tvarine same, in čestokrat se nam pokaže izraz v svojem prvotnem tropičnem pomenu. Zato posebno so „Živali v podobah" umotvor brez tekmeca. Francozje bero še danes čez sto let Buffona, dasi nima več najmanjše znanstvene vrednosti, ker slovi zarad vzornega soglasja med jezikom, slogom in tvarino, in zarad načina, kako je znal odušiti prirodo. V istini pa se zadovolji s priležnimi izrazi, katere je poznal kot lovec, zvedel od logarjev in druzih strokovnjakov in vpletel v racijonalistično trezni jezik minolega veka. In vendar sta si še Erjavec in Buffon najbolj podobna; kajti vse druge knjige, s katerimi ga primerjajo, so ali popularno vednostne brez ozira na etiko, ali pa, kakor Michelet, fantastične in sentimentalne v svoji naravni fdozofiji. — Erjavčeve „Živali" so kakor znano, tudi pravi besedni zaklad slovenskega naroda. Preštel sem in našel v opisu jazbeca 152 raznih samostalnikov, 95 pridevnikov in 136 glagolov, tedaj 383 samo raznih imen - pa kakšnih! Take besede poznajo samo še stari možje, ki jih jernljo drugo za drugo s seboj v tihi grob. Zarad primere sem preštel tudi v Buffonovern opisu kukavice, ki je pa za petino daljši od „Jazbeca", dotične besedo in naštel 162 samostalnikov, ki pa deloma pojmovno spadajo k svojim glagolom, 52 pridevnikov in 94 glagolov, skupaj 308 raznih imen, gotovo tudi lepo število — naj te številke govore. Videli smo zdaj, kako je Erjavec poznal značaj in potrebe svojega naroda, kakšen je namen njegovima knjigama, kako temeljito in ob enem mikavno zna učiti, kako se zmerom ozira na vsakdanje potrebe, kako zna vnemati za lepoto v naravi in zajemati iz nje zlatih nravstvenih naukov, in v kako plastičnem jeziku je vse to spisal. Vzgledov smo naveli samo za neobhodno potrebo, sicer bi bili morali prepisati obe knjigi, kajti v nju ni ne enega stavka odveč. Lahko iz tega sprevidimo neizmerni pomen, ki ga ima Erjavec za našo narodno odgojo sploh in za ljudsko šolo posebe. »Slovenski mladini v pouk in kratek čas« posvetil je Erjavec svoje »Živali v podobah«. Poprimimo se jih temeljito, prebirajmo jih sami, poslužujmo se jih pri prirodopisnem pouku v šoli, posojujmo*) jih bolj zrelim učencem domov, odraslim pa kažimo v šolskem vrtu in drugod, da ima on zmerom prav, naglašajmo njegovo vrednost in budimo vero vanj, kakor je on budil vero v nas! Bilo je nekaj tednov po Erjavčevi smrti. Brali smo v petem razredu iz „Ptic" uvodni članek: „Ne preganjajte ptičev!" Ko prebere učenec besede: „Največ pa boste opravili vi iskreni prijatelji mladine, vi učitelji, duhovni in svetni, vi boclete najlaže dopovetlali mladini, kako potrebne so nam ptice, vi boste znali v mehkih mladih srcih vzbuditi ljubezen in milosrčnost do živali sploh, do ptičev pa še posebno. Vem, da za to od mene ne potrebujete nauka, saj vam vaše srce samo pravi, kako morate govoriti, da v srcih udane vam mladine zanetite čutje usmiljenja ..." umolkne in sveta tišina nastane v šoli. Nisem sicer prav nič spiritist, pa takrat sem se vendar stresnil in bilo mi je, kakor bi njegov duh plaval nad nami. Tovariši, storimo po njegovi besedi! *) Slavna družba sv. Mohorja bi si pridobila veliko zaslugo, ako bi v ceni izdavi dala zopet na dan „Domače, in tuje živali" in „Naše škodljive živali". Dobro bi pa bilo, da izbere manjšo obliko in pa manjši obseg zvezkom, kakor je to storila pri drugi izdavi „Čvetero-nožcev", ker tako obilne knjige prerade zapeljejo mladino, da jih površno bere. Dobro bi bilo tudi, da bi dala zbrati ali pa vsaj komu dovolila, naj zbere mnoge lepe povestice in mične popise druzih pisateljev, ki so zasuti v njenih starih „Večernicah" in „Koledarčkih," v majhne zvezke za šolske knjižnice. Tudi slavna „Matica Slovenska" bi lahko izdala Erjavčeve mladini primerne pripovedne spise: „Hudo brezno", „Ni vse zlato, kar se sveti" in „Kitico Andersenovili pravljic" v posebni izdavi. Mnogo se pri nas popirja potiska, pa imamo mladini vendar neverjetno malo dobrih, to je razvedrilnih, mikavnih in poučnih pa v lepem jeziku pisanih knjig dati v roko. Otroci nas prosijo kruha, mi jim pa nimamo dajati ko kamenja! Vzgojni pomen deškega ročnega dela na ljudski šoli v mestih. Spisal Andrej Ž um er, c. kr. okr. šolski nadzornik. I, Sedanje stanje ljudsko-šolske vzgoje. Mens sana in corpore sano. ftvarnik je človeka postavil gospodarja na zemlji. Dal mu je dušo in telo. Človeka si torej ne moremo misliti ne brez duše in ne brez telesa. ^ Dokler človek biva, spojena sta neločljivo. Jeden del vpliva na druzega, jeden podpira druzega, vedno sta v medsebojnem občevanji. Telo nehote podpira duševno, duh pa telesno delo. Otrok n. pr. ni zadovoljen, da si kak predmet le ogleda in spozna (duševno delo); on hoče tudi vedeti, kaj je v tem predmetu ali kakšen je znotraj; zatorej ga, če je mogoče, razkroji (telesno delo). Nasprotno pa želi tudi utelesiti, upodobiti (telesno delo), kar si misli (duševno delo). Če mu je na mislih hiša, upodobiti si jo hoče iz ilovice ali iz lesenih kocek. Kadar igra, mora zraven peti ali govoriti. Kadar pa poje, mora si z roko ali nogo takt dajati. Kadar stoje bere, guga s telesom ali z nogo. Kadar se uči na pamet, hodi po sobi gori in doli. Tega medsebojnega vpliva pa ne opazujemo samo pri otrocih, nego tudi pri odraslih. Skladatelj, v svojo idejo vtopljen, nehote igra s prsti o miznem robu kakor na glasovirji, pesnik si na prstih šteje jambe in daktile. Nasprotno predica pri svojem delu prepeva, krojač pa žvižga. Vsega tega ne moremo imenovati razvade, ampak nam je le dokaz, da duh hoče podpirati telesno delo, telo pa duševno delo. Na podstavi tega prirojenega razmerja se mora tudi otroška vzgoja ozirati na dušo in telo. Najznamenitejši pedagogi smatrajo vsled tega telesno ali ročno delo za neogibno potrebno vzgojilo. Montaine pravi: „Wir erziehen nicht die Seele und nicht den Körper, sondern den Menschen." Ali pa je naša ljudsko - šolska vzgoja po tem načelu urejena ? To vprašanje moramo zanikati. Ker je duša znamenitejši del človeka, upravičeno je popolnoma, da se po naši šolski uredbi v prvi vrsti gleda na duševni razvoj, na duševno vzgojo, ali telesne vzgoje ne smemo pozabiti. Telesna vzgoja okrepčuje telo, le v zdravem telesi pa je tudi duh zdrav. Telesna vzgoja pa tudi podeli duševni vzgoji bolj praktičen značaj. Po naših učnih črtežih je telovadba obvezen predmet. S telovadbo se skrbi za gibčnost in zdravje telesa. Poleg telovadbe so za deklice obvezen predmet ženska ročna dela. S temi dobi vsa šolska vzgoja bolj praktičen značaj. Vsaka razumna mati-gospodinja ve ceniti važnost tega pouka za družinsko življenje. Žal, da se za razvoj tega predmeta po selskih šolah še premalo skrbi. Z ženskimi ročnimi deli se pa za pravo šolsko vzgojo skrbi le pri deklicah. Kaj pa z dečki? Od dečkov, ki jih v ljudski šoli poučujemo in vzgajamo, mora jih 90"/o v življenji si kruha služiti z delom svojih rok. Ali ni torej zahteva popolnoma upravičena, da šola istotako skrbi za praktično vzgojo dečkov, kakor skrbi za deklice? V to svrho pa je treba, da se v naše šole uvede deško ročno delo. II. Črtice iz zgodovine in sedanja razširjenost deškega ročnega dela. Prvi pedagog, ki je na podstavi po vsem pedagogično premišljenega sistema dokazal vzgojno važnost ročnega dela, bil je Ceh Amos Komen-sky. Že v „materini šoli" je zahteval, da se otroci privadijo delu, katero delo naj se v „ljudski šoli" nadaljuje. Tridesetletna vojska pa mu je preprečila vse prizadevanje tako, da s svojimi reformami ni mogel koristiti svoji domovini. Po svojih spisih je bil že v inozemstvu znan, zatorej so ga pozvali na Angleško, kjer so pa nastale notranje vojske. Viharno politično gibanje ga je tudi tukaj prepodilo, zatorej je odšel na poziv švedskih stanov v Švedi jo, kjer je našel za svoje delovanje ugodna tla. Da ima Švedija najbolje razvito ljudsko šolstvo, to je kolikor toliko zasluga Komenskega. Izven Finlandije je bila to prva država, ki je uvedla šolske delarne in kjer je ročno delo najbolj razvito. Vlada zelo podpira stvar. Čez 700 šol je, kjer je uveden „slöjd", t. j. ročno delo v lesu. Ker je tam 60°/o površine po-gozdenih in je les skoraj izključljiva tvarina za domačo obrtnost, se tudi v šoli le les obdeluje („švedski sistem"). Za povzdigo tega pouka je v Nääsu poseben seminar za učitelje, katerega je tudi že več avstrijskih učiteljev obiskovalo. Prvoboritelj za ročno delo v Nemčiji je bil Avgust H. Franke, ki je v svojih zavodih v Haiti praktično uvedel ročno delo. J. Basedow je ročno delo vpeljal v „filantropinu" v Dessavi, S al z mann pa v svojem zavodu v Schnepfenthalu po načelu „Lerne deine Hände gebrauchen (lep-ljenstvo, mizarstvo, strugarstvo, pletarstvo). Za to stvar so dalje delovali J. It. Campe, posebno pa J. H. Pestalozzi in Fr. Fröbel, ki je nameraval ročno delo najbolj sistematično razviti ter začel z delom v otroškem vrtci („predmet spoznanja je predmet hotenja"), katero naj bi se nadaljevalo v ljudski šoli. Sedanje gibanje v Nemčiji je najbolj provzročil dunajski gimnazijalni ravnatelj dr. Erazem Schwab s svojim spisom „Die Arbeitsschule als organischer Bestandtheil der Volkschule" (1873.), za dejansko uvedenje ročnega dela v Nemčiji pa je največ storil danski stotnik Clauson Kaas. Društva in občinski zastopi so ga poživljali v deželo, da je na mnogih krajih predaval o ročnem delu in razkazoval izdelke, ki jih je prinesel iz Kodanja. Sedaj je v nemških deželah že mnogo nad 200 šolskih delarn. Za vso Nemčijo se je osnoval osrednji odbor v pospeševanje ročnegadela, ki izdaje svoj list „Nordwest." Na Francoskem je ročno delo (travail manuel) od leta 1882. v učiteljskih seminarih in v ljudski šoli (celo v Algeriji v Afriki) obvezen predmet. V Parizu je osrednji seminar za učitelje ročnega dela. V Belgiji se na vsakem učiteljišči pripravniki poučujejo v ročnem delu in ko postanejo učitelji, poučujejo ročno delo v svojih službah. Na Danskem se je ročno delo po stotniku Kaasu zelo razširilo. Isto tako je ta stotnik vplival na razvoj ročnega dela na Nižezemskem. Tudi na Ruskem, v Švici, v Italiji, v Španiji, na Angleškem se ta pouk vedno bolj razširja. Šolski svet v Novem Torku je dovolil 50.000 dolarjev za nakup orodja, tvarine in za plačo učiteljem ročnega dela. Kaj pa v Avstriji? Da vidimo, kolik vpliv ima ročno delo na ljudsko blagostanje, stopimo za dobro stoletje nazaj. Za cesarice Marije Terezije je bil v Kaplici na Češkem župnik Ferdinand Kindermann (pozneje škof litomeriški), ki je bil posebno nadarjen in dobro izobražen pedagog in je imel tudi srce za svoje ljudstvo. Spoznavši slabo stanje ljudske šole, sklenil je mladi, za mladino in šolo vneti župnik, da hoče šolo popolnoma preosno-vati. Začel je sam poučevati otroke in učitelja in kmalu je postala njegova šola vzorna šola. Da bi ljudstvo bolj vnel za šolo, uvedel je ročno delo na ta način, da je z ljudsko šolo združil obrtno šolo (Industrieschule). On sam pravi: „V šoli se otroci ravno v tem, kar bi vse življenje potrebovali, najmanj, in še to po napačnem poti poučujejo. Vtem sem spoznal vir lenobe, ubožnosti, prosjaštva. mlačnosti v izpolnovanji verskih zapovedij in drugih razvad . . . Otroci se morajo delu privaditi, da postane delavnost in obrt-nost splošna, narodna. Najdelavnejši ljudje so bili pri vseh narodih vedno tudi najbolj moralni. Z delavnostjo se greh in zlo zabranjuje in ljudska blaginja pospešuje ..." Njegovi nazori so vedno bolj prodirali in kmalu je bil pozvan v nadzorništvo šol na Češkem. Šolstvo je vrlo napredovalo. Kmalu je bilo 200 obrtnih šol z ljudsko šolo združenih. S tem se je povzdignilo šolsko obiskovanje in pod cesarjem Jožefom II. je bilo šolstvo na Češkem na taki stopinji, kakor v nobeni avstrijski deželi in Helfert trdi, da sedanje odlično stanje češke dežele glede obrtnosti izvira iz delovanja Ferd. Kindermannovega. Poznejši časi, posebno v začetku našega stoletja, bili so razvitju šolstva sploh neugodni. Šele v poslednjih desetletjih se je začelo razvijati in s tem tudi ročno delo uvajati. Najbolj razširjeno je sedaj ročno delo na Dunaji. Tam so tudi že več let sem učiteljski tečaji, na katerih se učitelji iz raznih dežel uče ročnega dela. Na učiteljskem tečaji v VII. dunajskem okraji se poučuje po takozvanem dunajskem (lepljenstvo, mizarstvo, rezbarstvo, modeliranje), v Neulerchenfeldu pa po švedskem sistemu (lesno delo). Izučeni učitelji uvajajo potem ročno delo v svojih šolah. Tako je že več šolskih delarn na Češkem, v Šleziji, na Moravskem, v Galiciji, na Nižeavstrijskem. Na Kranjskem so šolske delarne na II. mestni deški šoli v Ljubljani, v Dolenjem Logatci in v Šmartinem pri Litiji. V učiteljskem tečaji na Dunaji sta bila iz Kranjskega 1. 1888. dva učitelja, 1. 1889. jih je bilo pet in letos jih je petnajst, kateri so dobili podpore od vis. deželnega odbora in od slavne kranjske hranilnice. III. Pomen deškega ročnega dela, osobito za mestno šolsko mladino. Deško ročno delo ima namero: 1) da popolni teljsno vzgojo z ozirom na potrebe vpraktičnem življenji stem, da dečkom podeli potrebne ročnosti, ne da bi se oziralo na kak določen obrt; 2) da v mladini vzbuja in utrjuje veselje do dela, ji čisti ukus in jo napeljuje k samostojnosti; 3) da s pridobljeno delavnostjo mladino posredno obvaruje razvad, pregreh in moralnega propada. Dečki v mestnih ljudskih šolah so v ogromni večini otroci rokodelcev ali obrtnikov sploh. Večina izmed njih se bode tudi izučila za obrtnike in jim bode v šolski delarni pridobljena ročnost pozneje kaj dobro služila. V šolski delarni se jim je pa tudi vzbudilo veselje do dela in zadovoljstvo in radost o svojeročnih, samostojnih izdelkih. Ako s temi svojstvi prestopijo iz ljudske šole v obrtni stan, gotovo bodo kot rokodelski učenci dobro napredovali ter postali dobri, delavni, značajni in zadovoljni obrtniki, ki se bodo rajši bavili v delarni s svojim delom, nego v javnosti s socialističnimi vprašanji in socijalističnim gibanjem; kdor je s svojim stanom zadovoljen, ta je tudi srečen. Še imenitnejšega pomena pa je ročno delo za mestno ljudsko šolsko mladino z moralnega stališča. Koliko imamo v mestnih ljudskih šolah otrok takih delavcev in obrtnikov, kateri zbog svoje službe ne morejo svojih otrok v prostem času zadostno ali prav nič nadzorovati. Ti otroci so čez dan sami sebi prepuščeni, nihče se ne zmeni zanje. Po ulicah in cestah postopajo, nadlegujejo ljudi, navadijo se nedelavnosti, lenobe, katera je vir in podstava vsem nravstvenim napakam in pregreham, začetek moralnega propada. Taki otroci pokvarjajo v šoli in na poti še druge nedolžne in nepokvarjene otroke in na vse mogočne načine obtežujejo učitelju uspešno delovanje. Roditelji pa, ki svoje otroke strogo nadzorujejo, so pri takih razmerah v vednih skrbeh zanje. Da se tak moralni propad pri mestnih otrocih kolikor mogoče zabrani, ni ga boljšega sredstva nego šolske delarne, ako so tako urejene, da se osobito dečki, ki doma nimajo zadostnega nadzorstva, v prostem času pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom bavijo z delom. Koliko otrok bi se na ta način rešilo! IV. Kako bi se v Ljubljani deško ročno delo najlaže v tolikem obsegu uvedlo, kakor zahtevajo socijalne razmere. Doslej se je dve leti sem deško ročno delo v Ljubljani poučevalo na drugi mestni deški šoli. Prvo leto se je 24 dečkov vadilo v lepljenstvu, drugo leto pa 24 dečkov v lepljenstvu in G dečkov v mizarstvu. Za vzdrževanje te delarne, za napravo orodja in tvarine je mestni zastop vsako leto dovolil 160 gld. podpore, s katero vsoto se je izhajalo, ker so gg. učitelji poučevali brezplačno. V tem obsegu pa šolska delarna še za jedno šolo ne zadostuje. Da delarna svoj vzgojni namen popolnem doseže, ozirati se je treba na to, da se v njo vzprejmo posebno taki mestni otroci, ki imajo doma premalo nadzorstva ter da bi se ti vsak dan bavili z delom, recimo po popoludanskem šolskem pouku. Nekoliko časa bi se porabilo v to, da otroci svoje naloge spišejo ali se jih nauče, potem pa bi delali. Seveda bi se jim moralo po sklepu šolskega pouka tudi kaj malega jesti dati. Ker je pa vse to delo za učitelja, ki je že ves dan v šoli poučeval, precej mučno, zato se od njega pač ne more zahtevati, da bi vse to brezplačno opravljal. Učiteljev trud naj bi se torej tudi primerno plačal. Taka šolska delarna naj bi se s časom uvedla na vseh mestnih deških šolah. „Koliko pa bo vse to stalo!" utegnil bi kdo ugovarjati. Res je, da bi uravnava in vzdrževanje šolskih delarn posebno v začetku precej stalo, ali ti stroški niso v nikakem razmerji z dobičkom, ki ga bodo donašale delarne. Koliko vidimo v mestu po vseh kotih mladih posto-pačev, ki ne umejo druzega, nego Bogu čas krasti in občinstvo na vse mogoče načine nadlegovati. Dela niso vajeni in se ga tudi z vsemi štirimi branijo. Ne zaslužijo torej ničesa; da se morejo preživiti, so v nadlogo svojim itak ubogim roditeljem, ali pa si iščejo potrebnega živeža na razne načine, samo po poštenem poti ne! Lahko torej rečemo, da mora te postopače prerediti občinstvo. Od kod pa se rekrutirajo ti postopači? Učitelji, ki že več let služimo v mestu, poznamo skoraj vse. Mestne ljudske šole so obiskovali, ali kako? Doma brez nadzorstva, dohajali so v šolo le učitelja dražit in druge otroke pohujševat. Dovršivši šolsko dobo, izpustili so s6 iz šolske dolžnosti, ker so roditelji obljubili, da jih spravijo h kakemu rokodelstvu, in da bodo obiskovali še obrtno šolo. K rokodelstvu so morda tudi vstopili, ali delo jim ni dišalo; pustili so rokodelstvo ali sami ali pa jih je gospodar spodil zaradi nagajivosti in lenobe. Če bi se bili v šolski dobi tudi izven šolskih ur bavili z delom, bili bi dobili veselje do dela in se odvadili postopanja, ter bi bili ostali pri rokodelstvu. Sedaj pa jih mora občinstvo rediti. To so menda mnogo večji stroški, nego bi bili stroški za šolsko delamo. In kaj ima občinstvo od teh neprostovoljnih stroškov? Te barabe zapeljujejo tudi mlajše dečke k takemu življenju in tako skrbe za narastaj. Iver se ne zmenijo ne za božje, ne za državne zakone, postanejo podstava socijalizmu in anarhizmu. Ne trdimo, da bodo šolske delarne vse to zlo odpravile — za posebno spridene učence treba še posebnega zavetišča (Rettungshaus), kakor jih imajo po drugih mestih — ali mnogo zapuščenih in zanemarjenih otrok bi se rešilo moralnega pogina. Kjer roditelji nečejo ali ne morejo svojih otrok ustrahovati, mislimo da morajo za to skrbeti oblastva, ker malopridnež pozneje ne škoduje le družini, ampak človeštvu sploh. S tega stališča bi torej občina ali občinstvo sploh se moralo zanimati za ustanovitev šolskih delarn. Ker pa mestna občina za šolstvo brez tega mnogo žrtuje, ne moglo bi se zahtevati, da bi oskrbovanje šolskih delarn povsem sama prevzela. Občinstvo samo bi moralo stvar v roke vzeti. To pa bi se najlaže izvršilo, ako bi se ustanovilo posebno društvo. Zopet novo društvo!! Res, društev imamo mnogo, ali malokatero je za občno blaginjo tako potrebno, kakor bi bilo to društvo. Ono bi prevzelo v oskrbo šolske delarne, stroške pa bi plačevalo iz malih letnih doneskov svojih udov in iz letnih podpor dežele, občine, hranilnice, zasob-nikov itd., kakor je na priliko osnovano na Dunaji društvo „Verein zur Gründung und Erhaltung unentgeltlicher Knabenbeschät'tigungsanstalten." Znano je, da premožnejše občinstvo v Ljubljani rado podpira ubožce, posebno ubogo ndadino. Najubožnejša pa je tista mestna mladina, katera zaradi zanikarnosti ali nezmožnosti roditeljev nima zadostne domače vzgoje in zadostnega nadzorstva. Nedolžna stvar, kali za vse dobro in plemenito spe v tvojem srci! Ali sami sebi prepuščeno dobi te v pest hudoben postopač ter v tebi kakor strupena slana uniči vse te kali. Ali nisi usmiljenja vredna? Plemeniti dobrotniki in prijatelji nedolžne mladine, tu je še dosti posla! Zgodovina in statistični pregled ljubljanskih ljudskih šol. Sestavil Evgen Lah, magistratni konceptni pristav. 5 jjTŽ®jubljana ima vseh skupaj 17 ljudskih sol; izmed teh sta 2 državni, 1 y 6 je mestnih, 9 pa privatnih s pravico javnosti. Državni sta s tukajšnjima c. kr. učiteljiščema združeni vadnici, jedna za dečke, druga za deklice, obe s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Mestne so: Prva in druga petrazredna deška ljudska šola s slovenskim učnim jezikom, sedemrazredna dekliška šola pri sv. Jakopu s slovenskim učnim jezikom, štirirazredna dekliška šola z nemškim učnim jezikom, dvorazredna deška šola z nemškim učnim jezikom, jednorazredna deška in dekliška šola na Barji s slovenskim učnim jezikom. Privatne šole so in pravico javnosti imajo: Vnanja osemrazredna dekliška šola pri Uršulinkah s slovenskim in notranja osemrazredna dekliška ljudska šola z nemškim učnim jezikom; trirazredna dekliška šola v Lichten-thurnovem sirotišči s slovenskim učnim jezikom; dvorazredna evangeljska deška in dekliška šola z nemškim učnim jezikom; dvorazredna deška šola v sirotišči „Collegium Marianum" s slovenskim učnim jezikom; osemrazrednici v Huthovem in Rehnovem dekliškem vzgajališči z nemškim učnim jezikom; štirirazredna deška šola v Waldherrjevem vzgajališči in štirirazredna deška šola nemškega šolskega društva — obe z nemškim učnim jezikom. Po svoji starosti se dado te šole tako razvrstiti: 1.) in 2.) Obe (vnanja in notranja) sedaj osemrazredni dekliški šoli pri Uršulinkah. Šoli obstojita tu, odkar obstoji v Ljubljani red Uršulink, to je od 3. julija 1. 1703., skoz celih 170 let jedini dekliški šoli ljubljanski. Vsled vis. c. kr. min. razpisa z dne 22. decembra 1871. sta dobili pravico javnosti. Vnanjo šolo je obiskovalo v različnih letih po 600 — 1000, notranjo pa po 150 - 300 učenk. Vsled osnove drugih dekliških šol se je obiskovanje vnanje šole v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo. Od šolskega leta 1887/88. je z vnanjo šolo združen tudi otroški vrtec, z dvema učiteljicama in kakimi 60 otroki. Vnanja šola je postala z letom 1874/75. pet-, z letom 1879/80. šest-, z letom i882/83. sedem- in z letom 1883/84. osemrazredna; notranja je bila pa do leta 1872/73. pet-, do leta 1877/78. šest-, do leta 1882/83. sedem-, od tu dalje pa osemrazredna. 3.) G. kr. d e š k a v a d n i c a pod različnimi imeni: od osnovnega leta (1773) „nemški glavni elementarni zavod", od leta 1775. „c. kr. normalna šola." Bila je obvezna šola za Ljubljano in zategadelj tako močno obiskovana, da je dobila paralelke. Z razpisom visoke c. kr. dež. vlade z dne 31. marcija 1866. št. 1520, bila je preosnovana kot vzgojna šola za učitelje in so jo imenovali tudi „vzorno glavno šolo" (Musterhauptschule) z nalogo, vzgajati učitelje. Vsled razpisa vis. c. kr. min. za uk in bogočastje z dne 2. septembra 1870. št. 3412 in vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. septembra 1870. št. 43. bila je vnovič preosnovana kot vadnica, sukcesivno s štirimi razredi, in združena s takrat na novo osnovanim c. kr. učiteljiščem. Kot normalna in vzgojna šola za učitelje je imela po 700 — 800, kot c. kr. vadnica ima pa po 120— 180 učencev. Od šolskega leta 1874/75. sem je štiri-razrednica. 4.) Evangeljska deška in dekliška šola, od 22. maja 1. 1855. prvotno enorazredna z dvema oddelkoma, pozneje dvorazredna s štirimi oddelki, še pozneje s pravico javnosti. Obiskovalo jo je po 15 — 40 dečkov in po 25 — 50 deklic. Z letošnjim letom ima zavod prenehati, ker mu primanjkuje sredstev za vzdržavanje. 5.) Prva mestna petrazredna deška ljudska šola v Poljskih ulicah. Nastala je vsled razpisa vis. c. kr. dež. vlade z dne 11. septembra 1855. št. 2017 iz paralelk c. kr. normalne šole, postala 1. oktobra 1857. dvo-, 1. oktobra 1858. tri-, 1. oktobra 1861. štiri- in 16. septembra 1876. petrazredna do leta 1872/73. s štirimi, do 1. 1874/75. s petimi, do 1. 1881/82. s šestimi, od zadnjega šolskega leta s osmimi oddelki. Šolo je obiskovalo po 269 (1. 1865.) do 510 (1. 1887.) dečkov. Število je v zadnjih letih za spoznanje palo; vzroka nam je iskati v osnovanji, oziroma razširjenji drugih šol. 6.) Privatna štirirazrednica v Waldherrjevem učiliščiin vzgajališči, osnovana oktobra 1856. leta, vsled razpisa vis. c. kr. min. z dne 30. novembra 1868. št. 10.376 s pravico javnosti, od leta 1877/78. v svojem poslopji. Obiskovalo jo je po 33 (1. 1890.) do 82 (1. 1870.) učencev. 7.) Privatna osemrazrednica v Rehnovem učilišči in vzgajališči (prvotno Petritschev zavod), od 1. oktobra 1856.; od oktobra 1867. je zavod v rokah sedanjih lastnic, od 26. marcija 1870. ima pravico javnosti in pa pravico učiteljice vzgajati. Te pravice se pa lastnici nista nikoli posluževali, ker se je skoro ob istem času osnovalo državno učiteljišče za učiteljice. Šola je od' leta 1869/70. šest-, od 1. 1881/82. sedem - in od 1. 1884/85. osemrazredna. Z osmim razredom je od 1. 1886/87. združen tudi nadaljevalni tečaj. Od šolskega leta 1870/71. se nahaja v zavodu tudi otroški vrtec, čegar dela so bila 1. 1873. razstavljena na Dunaji in jim pripoznana diploma. Šolo je obiskovalo po 31 (1. 1880.) do 62 (1. 1887.)' gojenk. 8.) Osemrazredna dekliška šola v Huthovem učilišči in vzgajališči; od 1. oktobra 1867. 1., s pravico javnosti od 9. januvarija 1873.; od leta 1869/70. pet-, od 1. 1873/74. šest-, od 1. 1877/78. sedem-, od leta 1882/83. osemrazrednica. Šolo je obiskovalo po 36 (1. 1870.) do 71 (1 1885. in 1889.) učenk. Notranja osnova šole je podobna prej omenjeni. 9.) Druga mestna petrazredna deška ljudskašolanaCoj-zovi cesti, na novo osnovana kot samostojna šola iz paralelk učiteljske vzgojnice vsled razpisa vis. c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko z dne 16. septembra 1870. št. 62; do 1. 1873/74. sukcesivno petrazredna, od 1. 1874/75. z osmimi, od 1. 1882/83. z devetimi, od 1. 1886/87. z desetimi oddelki. Zavod je obiskovalo po 571 (1. 1890.) do 751 (1. 1885.) dečkov. Vsled novih druzih zavodov se je število v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo. 10.) G. kr. vadnica za deklice, združena s c. kr. učiteljiščem za učiteljice, otvorjena 1. oktobra I. 1872. kot jednorazrednica, z letom 1875/76. sukcesivno štirirazrednica; pohajalo jo je po 67 (1875) do 126 (1886 in 1890) učenk. 11.) Jednorazredna deška in dekliška šola na Barji, prvotno vsled sklepa c. kr. mestnega šolskega sveta ekskurendna šola II. mestne petrazredne deške ljudske šole in z dvakratnim poukom na teden. Vsled razpisa vis. c. kr. dež. šolskega sveta z dne 21. aprila 1886. št. 632 je bila pre-osnovana v pravilno jednorazrednico pod vodstvom posebnega učitelja. Dečkov je obiskovalo šolo po 14 (1. 1880.) do 50 (1. 1886.), deklic po 28 (1. 1875.) do 61 (1. 1888.), otrok sploh pa po 48 (1. 1880.) do 105 (1. 1888.) 12.) Prva mestna dekliška sedemrazrednica pri sv. Jakopu od 16. septembra 1875. 1., prvotno štirirazrednica, od 16. septembra 1882. petrazrednica, od 16. septembra 1887. šestrazrednica, od 16. septembra 1889. sedemrazrednica; začetkoma s štirimi, pozneje s šestimi, zadnja lota z osmimi oddelki. Obiskovalo je ta zavod po 176 (1. 1875.) do 351 (1. 1889.) deklic. 13.) Privatna trira z redna dekliška šola v Lichtenthur-novem sirotišči, od 8. decembra 1878. 1.. s pravico javnosti od 25. avgusta 1881. 1.; prvotno jednorazredna, od 1. 1881. dvorazredna, od 1. 1886. trirazredna. Ko je dobila tretji razred, zahajati so začele vanjo tudi vnanje deklice. Obiskovaio je zavod po 64 (1. 1880.) do 211 (1. 1890.) deklic. Število dosledno raste. 14.) Privatna dvorazredna deška šola v sirotišči „Golle-gium Marianum", od 15. novembra 1880. 1., s pravico javnosti od 23. novembra 1886., prvotno jednorazredna, od 1. 1888. dvorazredna v petih oddelkih; obiskovalo je šolo od 44 (1. 1885.) do 120 (1. 1890.) učencev. Število tudi dosledno raste. 15.) Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola, od septembra 1885. 1., prvotno jednorazredna, od 1. 1887. dvorazredna. Obiskovalo jo je 18 (1. 1886.), 37 (1. 1887.), 66 (1. 1888.), 89 (1. 1889.) in 110 (1. 1890.) učencev. Število učencev se vekša od leta do leta. 16.) Mostna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola, od septembra 1885. 1., prvotno jednorazredna, od 1. 1887. dvorazredna, od 1. 1888. trirazredna, od 1. 1889. štirirazredna. Pohajalo je vanjo 28, ozir. 58, 99, 138 in 186 učenk. 17.) Privatna štirirazredna deška ljudska šola nemškega šolskega društva, tudi od pričetka šolskega leta 1885/86., prvotno dvorazredna, od 1. 1886. trirazredna, od 1. 1887. štirirazredna; vsled razpisa vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z dno 27. marcija 1888. s pravico javnosti. Zavod je štel 75 (1. 1886.), ozir. 120 (1. 1887.), 167 (1. 1888.), 186 (1. 1889.) in 199 (1. 1890.) dečkov. Končno bodi še povedano, da ima Ljubljana poleg že omenjenih dveh otroških vrtcev (vnanja uršulinska šola in Rehnov zavod) še 5 druzih otroških vrtcev. Ti so: prvi mestni slovenski otroški vrtec iz 1. 1885., drugi mestni slovenski otroški vrtec iz 1. 1889., otroški vrtec nemškega šolskega društva iz 1. 1886., otroški vrtec na c. kr. učiteljišči iz 1. 1886. in pa otroško zabavišče pri sv. Florijanu iz 1. 1835., v svoji hiši, preosnovano kot otroški vrtec v novejšem času. Poučevalo jo na teh zavodih 11 učiteljic, vežbalo se je 14 hospitantinj; imeli so devet oddelkov, v katerih se je vzgajalo 447 otrok in sicer: 180 dečkov in 267 deklic. (Natančneje: glej v tabeli pod Statistični pregled. A.) Javne šolo. v a) Število učencev in učenk. o d Med letom jih je Število Prirastek ali p r i m a n j š e k !> a> »t/i a> Ime šolskega zaroda O ■ -3 . O O 00 _o izstopilo dnč 15./VII. o M H S cc 03 •as A o m > umrlo 1890. absolutni relativni 1. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola v Poljskih ulicah 436 27 30 1 432 — 4 — 0-92 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola na Cojzovi cesti 586 21 33 3 571 - 15 — 2-56 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola pri sy. Jakopu . 345 27 26 ' 1 345 ± o ± o 4. Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola 112 10 12 — 110 — 2 - 1 '79 5. Mestna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola 186 11 11 — 186 ± o ± 0 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji ..... 98 3 15 — 86 — 12 — 12-25 7. C. kr. deška vadnica......... 116 2 2 1 116 ± o ± 0 8. C. kr. dekliška vadnica........ 131 1 5 1 126 — 5 — 3-81 Sploh . 2010 102 134 6 1972 — 38 - 1*89 b) Starost učencev in učenk. Tekoče število Ime šolskega zavoda Število dne 15./VII. 1890. Od teh je bilo starih manj kot 6 let 6—7 let 7—12 let 12—13 let "S co nad 14 let manj kot 6 let D t-. 1 "ep T 12—13 let 13—14 let nad 14 let absolutno r elativno 1. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola . . 432 — 8 270 67 63 24 — 1'80 62-55 15-51 14*58 5*56 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola . 571 — 15 411 77 52 16 — 2*68 71-97 13-49 9*11 2-80 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola . . 345 — 10 228 40 36 31 — 2-90 66*09 11-60 10*43 8*98 4. Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola 110 — 4 87 10 7 2 — 3*64 79-09 9-09 6*36 1*82 5. Mestna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola 186 — 36 130 14 3 3 — 19*36 69*89 7-53 1*61 1*61 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji..... 86 — — 75 8 2 1 — — 87*21 9-so 2*33 1-16 7. C. kr. deška vadnica........... 116 2 26 88 — — — 1*78 22-42 75*85 — — — 8. C. kr. dekliška vadnica.......... 126 2 22 92 8 2 — 1*59 17-47 73*02 6*33 1 "59 — Sploh . 1972 4 121 1381 224 165 77 0*20 6*14 70-03 11-36 8*37 3*90 c) Vera. Tekoče število Ime šolskega zaroda Število dne 15./VII. 1890. Od teh jih je bilo rimsko-kato-liških o "S Si s S te'**' evang. (augsb.) evang. (helv.) grško orijent. židovskih rimsko-kato-liških drugih ver absolutno rel ativno 1. Prva mestna petra/redna deška ljudska šola 432 432 — — — — — lOO-oo — 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola . 571 571 100-oo — 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola 345 345 — — — — — lOO-oo — 4. Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola 110 109 — — 1 — — 99-09 0-91 5. Mestna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola . 186 181 — — — — 5 97-31 2-69 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji..... 86 86 — — — — 100-- — 7. C. kr. deška vadnica........ 116 116 — — — — ioo-_ — 8. C. kr. dekliška vadnica....... 126 126 — • ' — — — ioo-_ — Sploh 1972 1966 1 5 99-7 0-3 d) Občevalni jezik, Tekoče število Ime šolskega zaroda Število dné 15./VII. 1890. Od teh jih je govorilo samo slovensko samo nemško slovensko in nemško slovensko in češko slovensko in laško nemško in laško nemško in madjarsko samo slovensko samo nemško slovensko in nemško druge jezike sicer ab solutno relativno 1. Prva mestna petrazredna (loška ljtulska šola 432 412 — 19 — 1 — — 95-37 — 4*40 0*23 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola . 571 551 2 18 — 1 — — 96-50 0-85 3*15 — 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola 345 270 4 69 1 — — 78*26 1*16 20*_ 96-36 0-58 4. Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola 110 — 4 106 — — — — — 3*64 — 5. Mestna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola . 186 — 78 102 - 5 1 — 41'94 54-83 3*23 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji..... 86 86 — — — — ioo-_ — — 7. C. kr. deška vadnica........ 116 51 6 59 95 — — — 43*97 5-17 50'86 8. C. kr. dekliška vadnica....... 126 23 8 — — 18*25 6*35 75*40 — Sploh 1972 1393 102 468 1 2 5 1 70*64 5'17 23*73 0-46 e) Stanovanje. Tekoče število Ime šolskega zaroda i------- Število dne 15./VI1. 1890. Od teh jih je stanovalo v mestu zunaj v mestu zunaj absolutno relativno 1. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola....., 432 385 47 89-12 10-88 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola........ 571 533 38 93-85 6*65 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola........ 345 342 3 99-ia 0-87 4. Mestna nemška drorazredna deška ljudska šola....... 110 86 24 78-is 21-82 5. Mestna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola....... 186 167 19 89-79 10-2. 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji..... 86 83 3 96-eo 3*50 7. C. kr. deška vadnica....... 110 114 2 98-27 1-78 8. C. kr. dekliška vadnica............. 126 116 10 92-oe 7-94 Sploh 1972 1826 146 92-60 7'40 f) Obiskovanje. Tekoče število Ime šolskega zavoda Število dne lo./VII. 1890. Od teh je šolo obiskovalo prav pridno pridno manj pridno zanikerno prav pridno pridno manj pridno zanikerno absolutno relativno 1. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola 432 375 37 15 5 86-si 8*56 3*47 1-16 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola . 571 512 42 9 8 89-67 7'36 1-57 1*40 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola 345 299 32 6 8 86-67 9-27 1-74 2*32 4. Mestna nemška dvora/redna deška ljudska šola 110 108 1 — 1 98-is 0-91 — 0*91 5. Mestna nemška štlrirazredna dekliška ljudska šola . 186 154 24 6 2 82-79 12-90 3*23 1*08 6. Jedilorazredna ljudska šola na Barji..... 86 36 23 14 13 41'86 26-74 16-28 15*12 7. C. kr. deška vadnica........ 116 97 19 — — 83-71 16*29 — — 8. C. kr. dekliška vadnica....... 126 100 26 — — 79-37 20*63 — — Sploh 1972 1681 204 50 37 85*26 10*24 2-54 1*07 g) Napredek. Tekoče število Ime šolskega zavoda Število dne 15./VII. 1890. Od teh jih je bilo za višji razred sposobnih nesposobnih neizprašanih .g 'H o tn O cu cn nesposobnih neizprašanih absolutno relativno 1. Prva mestna pet razred na deška ljudska šola..... 432 346 82 4 80-08 18*98 0*98 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola..... B71 395 169 7 69-17 29-60 1-23 3. Mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola..... 345 260 80 5 75-85 23*20 1-45 4. Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola .... 110 92 16 2 90-28 8*04 1 "08 5. Mestna nemška štirirazredua dekliška ljudska šola .... 186 157 26 3 84'4i 13*98 9*30 1-61 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji....... 80 71 8 7 82-56 8*14 7. C. kr. deška vadnica.......... 116 109 7 93-96 6*04 7*94 — 8. 126 115 10 i 91*27 0*79 Sploh 1972 1545 398 29 78-86 20*18 1*47 h) Ukovina. Tekoče število Ime šolskega zavoda Število dne 15./VII. 1890. Od teh je plačevalo ukovino "55 o o a. »o "S o o "o ►C 'o absolutno relativno 1. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola..... 432 96 83 253 22-22 19-21 56*57 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola..... 571 161 78 332 28-20 13*66 58-14 3. Mestna sedem razred na dekliška ljudska šola..... 345 31 22 292 8*98 6-S8 84*64 4. Mestna nemška dvorazredna deška ljudska šola..... 110 23 10 77 20-9i 9-09 70*— 5. Mestna nemška štirirazredna dekliška ljudska šola .... 186 43 24 119 23-12 12-90 63*98 6. Jednorazredna ljudska šola na Barji....... 86 — — 86 — — 100._ 7. C. kr. deška vadnica.......... 116 57 — 59 49'is — 50-87 8. C. kr. dekliška vadnica.......... 126 54 — 72 42-86 — 57-14 Sploh 1972 465 217 1290 23-58 11- 65-42 JB.) Privatne ljudske šole. a) Število učencev in učenk. Tekoče število Ime šolskega zaroda Število dne 16./IX. 1889. Med letom jih je Število dne 15./VII. 1890. Prirastek ali primanjšek vstopilo izstopilo umrlo absolutni relativni 1. Tnanja ljudska šola pri Uršulinkah..... 629 32 58 3 600 — 29 ■- 4'61 2. Notranja ljudska šola pri Uršulinkah..... 241 20 18 — 243 + 2 + 0-83 3. Evangeljska ljudska šola........ 39 4 4 — 39 — — 4. Deška ljudska šola v >Valdlierrjevem vzgajališči . 30 3 1 — 32 + 2 +6'67 5. Dekliška ljudska šola v Relinovem vzgajališči 41 6 1 — 46 + 5 + 12-19 6. Dekliška ljudska šola v Hutliovem vzgajališči 68 2 1 16 1 68 ± o ± 0 7. Dekliška ljudska šola v Lichtenthurnovem zavodu 211 5 2 198 — 13 - 6*16 8. Deška ljudska šola v Marijanišči...... 123 201 2 4 14 1 120 — 3 - 2-44 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega drušva 12 — 199 — 2 — 0-99 ' Sploh . 1583 86 117 7 1545 — 38 — 2'40 b) Starost učencev in učenk. Tekoče število Ime šolskega zaroda | Število dn6 15./VII. 1 | 1890. Od teh je bilo starih manj kot 6 let 6—7 let 7—12 let D CO 7 13—14 let nad 14 let manj kot 6 let 6—7 let 7—12 let 12—13 let "S 7 CO nad 14 let absolutno r elativno 1. : Vnanja ljudska šola pri Uršulinkah . 600 — 7 354 89 86 64 — l-n 59*_ 14*88 14*33 10-67 2. Notranja ljudska šola pri Uršulinkah 243 — 12 91 44 34 62 — 4*94 37*45 18-ii 13*99 25-51 3. Evang-eljska ljudska šola..... 39 1 8 26 2 2 — 2.66 20-51 66 "67 5-is 5*13 — 4. Deška ljudska šola v Waldherrjevem vzgajališči 32 — 1 22 2 4 3 — 3'ia 68-76 6*25 12*50 9-87 5. Dekliška ljudska šola v Kehnovem vzgajališči . 46 — 23 11 5 7 — — 50*_ 23-91 10*87 15*22 6. Dekliška ljudska šola v Hutlioveni vzgajal išči. 68 — — 23 8 11 26 — — 33 "82 11-77 16*28 38*13 7. Dekliškaljudskašolav Lichtenthurnoveni zavodu 198 — 9 126 37 15 11 — 4'55 63*64 18*69 7*58 5*54 8. Deška ljudska šola v Marijanišči 1 120 — 1 89 29 1 — — 0*83 74'i7 24-17 0*83 — 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega društva 199 — 12 171 8 5 3 — 6*03 85"9S 4*02 2*51 1*51 Sploh . 1545 1 50 925 230 163 176 0*06 3*24 59-88 14*89 10*55 11*38 c) Vera. Tekoče število Ime šolskega zavoda Število dne 15./VII. 1890. Od teh jih je bilo 'rimsko-kato-liških grško-kato-liških evang. (augsb.) > S grško-orijent. židovskih rimsko-kato-liškili drugih ver absolutno relativno 1. Tnanja ljudska šola pri Uršulinkali .... 600 600 — — — — — 100- — 2. Notranja ljudska šola pri Uršulinkali .... 243 243 — — — — — 100*- — 3. Evangeljska ljudska šola...... 39 25 — 9 4 1 — 64-i 35*9 4. Deška ljudska šola v Waldherrjeyem vzgajališči 32 27 1 — — — 4 84-38 15*62 5. Dekliška ljudska šola v Kelinovem vzgajališči . 46 42 — 3 — — 1 91-31 8-69 6. Dekliška ljudska šola v Huthovein vzgajališči . 68 62 2 4 — — — 91-18 8*82 7. Dekliška ljudska šola v Lichtenthurnovem zavodu 198 198 — — — 100- — 8. Deška ljudska šola v Marijanišči..... 120 120 100- — 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega društva . 199 188 1 7 — 3 94-47 5*63 Sploh 1515 1505 4 23 i 1 8 97-36 2*64 d) Občevalni jezik. 0 d t e h j i h g ° V 0 r i o »cfl <0 »O o M Ime šolskega zavoda evilo dné 15./VU. 890. le slovensko le nemško slovensko in nemško hrvaško sloven, in laško sloven, in češko nemško" in laško nemško in franc. nemško in češko nemško in madjar. nemško in hrvaško slovensko, nemško in laško slovensko, nemško in rumunsko nemško, francozko in poljsko nemško, francozko in laško slovensko, nemško in francozko slovensko, nemško, franc, in laško le slovensko ^ le nemško slovensko in nemško M •R s* g-S •a'® H X a b s o 1 u n O r e 1 a t i v n o 1. Vnanja ljudska šola pri Uršulinkah 600 325 1 266 — 1 1 — — — — — 6 • — — — — - 54'n 0'17 44-44 1-22 2. Notranja ljudska šola pri Uršulinkah 243 31 178 — 3 — 16 — 1 2 2 6 i 1 1 — i — 12-7« 73-25 13*99 3. Evangeljska ljudska šola . 39 15 15 — — — 6 — — — — 3 — — — — - - 38'46 38*46 23-08 4. Deška ljudska šola v Wald-herrjeTem vzgajališči 32 6 12 — — — 10 1 — — 2 - - - 1 — - - 18-75 37.50 43*75 5. Dekliška ljudska šola v Rehnoveni vzgajal išči 46 - — 16 — -- — 3 1 — — — — - - 7 13 - — - 34.80 65*20 6. Dekliška ljudska šola v Huthoveiu vzgajališči 68 2 36 24 2 — - 1 — — 1 2 — — - — — - 2-94 52-94 35*29 8*83 7. Dekliška ljudska šola v Lictatenthnrnoveni zavodu 198 174 2 16 3 3 — — 87*88 1-01 8-08 3*08 8. Deška ljudska šola v Mari-janišči .... 120 117 — 2 — 1 — — — — — — - - — — — - 97'so — 1*67 0-88 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega društva 199 45 145 — — — 7 — — — 2 — — — — — — 22-63 72*85 4'52 Sploh 1545 618 136 674 5 8 1 43 8 1 3 6 17 i 1 9 13 i 40- 8*80 43*63 7-57 e) Stanovanje. Tekoče število Ime šolskega zaroda Število dne 15./VII. 1890. Od teh jih je stanovalo v mestu zunaj v mestu zunaj absolutno relativno 1. Tnanja ljudska šola pri Uršuliukah......... 600 526 74 87-ev 12-ss 2. Notranja ljudska šola pri Uršuliukah......... 243 231 12 95-06 4*94 3. Evang-eljska ljudska šola............ 39 25 14 64-i 35*9 4. Deška ljudska šola v Waldherrjevem vzgajališči....... 32 32 — 100-_ — 5. Dekliška ljudska šola v Rehnovem vzg-ajališči....... 46 46 — 100- — 6. Dekliška ljudska šola v Huthoveni vzg-ajališči...... 68 68 — 100- — 7. Dekliška ljudska šola v Lichtenthurnovem zavodu...... 198 171 27 86*36 13-64 8. Deška ljudska šola v Marijanišči.......... 120 120 — 100- — 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega društva....... 199 180 19 90*45 9-55 Sploh 1545 1399 146 90 55 9-45 f) Obiskovanje. > Iti Od teh je šolo obiskovalo prav pridno o a 3 o o C ■a O ■p o cn 'S g N o. t> rt u O. pridno a, '5* rt ff i- tv M '3 rt N H ■cn absolutno relativno 1. Vnanja ljudska šola pri Uršulinkali .... 600 333 175 76 16 55-66 29*17 12*67 2*61 2. Notranja ljudska šola pri Uršulinkali .... 243 215 26 2 — 88*48 10*69 0*83 — 3. Erangeljska ljudska šola...... 39 36 3 — — 92*si 7*69 — — 4. Deška ljudska šola v Waldherrjevem vzgajališči 32 32 — — 100- — — — 5. Dekliška ljudska šola v Rehnoveui vzgajališči 46 39 7 — — 84*78 15*22 — — 6. Dekliška ljudska šola v Huthovem vzgajališči 68 64 4 — 94*12 5*88 — — 7. Dekliška ljudska šola v Lichtenthurnovem zavodu 198 134 41 17 6 67*68 20*71 8*59 3*02 8. Deška ljudska šola v Marijanišči .... 120 120 — — — 100*_ — — — 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega društva . 199 196 3 — — 98*49 1*61 — — Sploh 1545 1169 259 95 22 75*66 16*77 6*15 1*42 g) Napredek. Tekoče število Ime šolskega zaroda Število dne 15./VIL 1890. Od teh jih je bilo za višji razred sposobnih ^ nesposobnih neizprašanih sposobnih nesposobnih neizprašanih absolutno relativno 1. Vnanja ljudska šola pri Uršulinkah...... 600 243 436 144 20 72-67 24-_ 3*33 2. Notranja ljudska šola pri Uršulinkah....... 226 14 3 93-_ 5'76 1 24 3. Evangeljska ljudska šola..... 39 36 3 — 92-3i 7*69 — 4. Deška ljudska šola v Waldherrjeyem vzgajališči..... 32 29 2 1 90-83 6*25 3*12 5. Dekliška ljudska šola v Relinovem vzgajališči..... 46 43 2 1 93-48 4'35 5'88 14*65 2*17 6. Dekliška ljudska šola v Huthoveiu vzgajališči..... 68 61 4 3 89-71 4*41 7. Dekliška ljudska šola v Lichtentliurnovem zavodu .... 198 168 29 1 84-84 0*51 8. Deška ljudska šola v Marijanišči...... 120 113 7 — 94-17 5'83 9. Deška ljudska šola nemškega šolskega društva..... 199 159 37 3 79-89 18*60 1-51 Sploh 1545 1271 242 32 82-27 15'66 2-07 C. Javne in privatne šolo mod seboj. a) Število, starost in vera. Zavodi Število otrok dne 16./IX. 1889. Med letoin jih je Število otrok dne 15./VII. 1890. Starost Vera vstopilo izstopilo umrlo I manj kot 6 let 6 — 7 let O 7 12 - 13 let 13 - 14 let nad 14 let rimsko - katoliška druga Absolutno J a v li i 2010 102 134 6 1972 4 121 1381 224 165 77 1966 6 Privatni 1583 86 117 7 1545 1 50 925 230 163 176 1505 40 Sploh . 3593 188 251 13 3517 5 171 2306 454 328 253 3471 46 Relativno J a v li i 0*20 6.14 70.08 11-36 8'S7 3*90 99-70 0-80 Privatni 0.06 3*24 59-88 14*89 10-55 11-88 97-86 2-64 Sploh . 1 0-14 4'86 65-57 12-91 9-33 7-19 98-69 1-31 b) Jezik, stanovanje, obiskovanje in napredek. Jezik Stanovanje Šolo je obiskovalo Za višji razred je bilo o -M '5° U1 Zavodi le slovenski le nemški slovenski in nemi drugi ali več skuf v Ljubljani v zunaj mesta j prav pridno pridno manj pridno zanikerno sposobnih nesposobnih £ 'S a 13 u a. N 'S S5 o C 3 J a v n i 1393 102 4«8 9 1826 146 1681 204 50 37 1545 398 29 rji < Privatni 618 136 674 117 1399 146 1169 259 95 22 1271 2-42 32 Sploh . 2011 238 1142 126 3225 292 2850 463 145 59 2816 640 61 o a J a v 11 i 70-64 5*17 23'7S 0-46 92-60 7-40 85-26 10*24 2*54 1*97 78-35 20-is 1-47 iS *a> ec Privatni 40- 8'80 43*63 7'67 90-56 946 75-66 16-77 6*15 1-42 8227 15-06 2-07 Sploh . 57-18 6*77 32-47 3*58 91.70 8*30 81-04 13*16 4*12 1*68 80-07 18-20 1-73 Opomnje k tabelam. A. Javne šole. a) Število učencev in učenk se je v teku šolskega leta le prav malo zmanjšalo. Na dveh zavodih, to je na dekliški šoli pri sv. Jakopu in pa na vadnici c. kr. učiteljišča za učitelje je ostalo število še celo nespremenjeno ; zvekšalo se seveda tudi ni nikjer. Pristopila sta 102, izstopilo jih je 134, umrlo le ti. Velik del izstopivših je dobil izpuštnice, ker so spolnili 14. leto in se lotili kakega ohrta. Nekaj jih je prestopilo iz srednjih šol, bodisi ker niso prebili sprejemnega izpita, bodisi ker med šolskim letom niso zmagovali svojih nalog. Zdravstveno stanje se mora zvati vzorno. b) Starost. Nad dve tretjini šolskih otrok je v dobi od 7 — 12 let. Otroci z manj kot šestimi leti so prav redke izjeme. Primeroma precej otrok pohaja ljudsko šolo, ki nimajo več šolodolžne starosti. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola in pa dekliška šola pri sv. Jakopu prekosita v tem obziru vse druge šole. Tema dvema nasproti nimata obe vadnici sploh nič tacih otrok. c) Vera. Deca ljubljanskih javnih ljudskih šol je skoro brez izjeme rimsko-katoliške vere. Sest šol sploh nima druge vere otrok. d) Jezik. Nad dve tretjini šolskih otrok govori od doma le slovensko, skoro četrtina slovensko in nemško, komaj dvajseti del samo nemško. Barjanska mladež govori le slovensko, ogromna večina obeh deških petrazrednic istotako. Mimo barjanske šole tudi prva mestna petrazrednica nima nič otrok, ki bi znali samo nemško; primeroma precej pa jih ima mestna nemška dekliška štirirazrednica. Otrok, ki govore slovensko in nemško, ima primeroma največ mestna nemška dvorazrednica za dečke; dobre tri četrtine tacih otrok je tudi še na dekliški vadnici, polovica na deški vadnici in dekliški mestni nemški štirirazrednici, petina na dekliški sedemrazrednici pri sv. Jakopu. Sploh je pa opažati glede jezika na različnih šolah zelo bistvene razločke. e) Stanovanje: Velika večina šolskih otrok stanuje v Ljubljani, precej vender tudi v okolici: v Šiški, Vodmatu, Mostah, na Glinicah, na Viči itd. Največ tacih otr6k imata obe mestni petrazrednici za dečke. f) Obiskovanje šole se sme zvati zelo ugodno, pravilno in vestno. Otroci so bili z malimi izjemami v tej zadevi ali prav pridni ali pa vsaj pridni. Zaradi neopravičenih šolskih zamud je bilo primeroma prav malo zadržkov. Še največ zanikernežev je imela barjanska šola. g) Tudi glede napredka se more poročati le ugodno. Nad tri četrtine je za višji razred sposobnih. Najboljše otroke imata obe vadnici, najslabše druga mestna petrazrednica za dečke. h) Celo ukovino v znesku 3 gld. je plačevala nekako četrtina otrok, le na Barji nihče, primeroma največ pa na obeh vadnicah. Na pol oproščenih je imela primeroma največ prva mestna petrazrednica za dečke; nič tacih otrok ni bilo na obeh vadnicah in na Barji. Popolnoma oproščeni, sta bili dve tretjini, vsi na Barji; najmanj, polovica, na obeh vadnicah. B. Privatne šole. a) Število. Tudi pri privatnih šolah se število otrok tekom leta ni močno zmanjšalo, le da so tu med posameznimi zavodi razločki večji. V nekaterih zavodih (Behn, Waldherr in notranja šola pri Uršulinkah) se je število pomnožilo, v nekaterih (Huth in evangeljska šola) ostalo je jednako, v nekaterih (vnanja šola pri Uršulinkah, dekliška šola v Lichtentliurnovem zavodu, deška šola v Marijanišči in privatna šola nemškega šolskega društva) se je pa zmanjšalo. b) Starost: Tu je veliko več otrok, ki niso več šolodolžni in vender še pohajajo šolo (Huth in notranja šola pri Uršulinkah). Le evangeljska šola nima nič tacih otrok. Zato je pa otrok s 7 —12 leti precej manj, še ne prav tri petine. Največ tacih otrok ima privatna nemška šola; najmanj pa notranja uršulinska šola. Tudi najmlajši dobi sta slabše zastopani, kakor pri javnih šolah. — Pri privatnih šolah prevladujejo po številu deklice, ki obiskujejo brez ozira na starost te zavode; pri javnih prevladujejo po številu dečki, ki prehajajo bolj zgodaj na srednje šole. c) Vera je pri otrocih privatnih zavodov že nekoliko mnogovrstnejša, akoravno so tudi tu rimski katoliki v ogromni večini. Trtje zavodi otrok druzih ver sploh nimajo. d) Tudi po jeziku so otroci privatnih šol veliko mnogovrstne,)ši. Le slovensko govori primeroma precej manj otrok, dve petini skupnega števila, le nemško, slovensko in nemško pa precej več. Pet zavodov otrok, ki bi znali samo slovensko, sploh nima. Le v Lichtenthurnovem zavodu in pa v Marijanišči so skoro sami taki otroci, v vnanji uršulinski šoli pa po večini. Precej veliko je število otrok, ki govore po več jezikov, posebno po vzgajališčih. e) Glede stanovanja je razmerje zelo isto kakor pri javnih šolah. Štiri šole so v zavodih, kjer sploh ni nič vnanjih otrok. Precej veliko je število vnanjih otrok na vnanji uršulinski šoli. f) Tudi privatne šole so otroci zelo marljivo obiskovali. Število zanikernih otrok, ali prav za prav učenk, je le neznatno, nekoliko večje že ono manj pridnih, posebno na vnanji uršulinski šoli. g) Napredek je pa še nekoliko boljši kakor pri javnih šolah; le šestina otrok je za višji razred nesposobna. Najboljše otroke so imeli v Marijanišči, najslabše v vnanji uršulinski šoli. a) Število: Ljudske šole sploh je obiskovalo 3517 otrok — zares veliko število ako pomislimo, da je njih velika večina ljubljanskih. Na drugi strani je število onih ljubljanskih šolodolžnih otrok, ki obiskujejo srednje šole, vsaj toliko, ako ne še večje, kakor število onih tujih otrok, ki obiskujejo ljubljanske ljudske šole. b) Starost: Pomenljivo je visoko število onih učencev in učenk, ki obiskujejo šole nad šolodolžno starost, majhno pa število šolskih otrok iz najnižjih dob. Nekoliko pridejo tu v poštev otroški vrtovi in' pa duševna nesposobnost in bolehnost nekaterih otrok, ki za šolski pouk še niso godni. c) Vera: Ogromna večina šolskih otrok je rimsko - katoliške vere, neznatno število pa drugih ver. To razmerje nekako odgovarja razmerju ljubljanskega prebivalstva sploh glede vere. d) Jezik: Le nekaj nad polovico učencev in učenk zna samo slovensko, skoro tretjina pa slovensko in nemško. Vzrok temu razmerju je pripisavati mnogobrojnim privatnim šolam, ki imajo večinoma nemški učni jezik, in pa večrazrednicam sploh, ki imajo tudi. vsaj deloma, nemški učni jezik. Vsled tega je tudi v višjih razredih število učencev in učenk, ki so vešči obema deželnima jezikoma, neprimerno višje. Število otrok, ki znajo samo nemško, odgovarja še precej prebivalskim razmeram sploh. e) Stanovanje: Vkljub temu, da ima Spodnja Šiška svojo trirazredno ljudsko šolo in da je pri Sv. Petru jednorazrednica za Moste in Vodmat itd., je vender število onih otrok, ki kot okoličani pohajajo ljubljanske šole, še znatno. f) Obiskovanje šol se sme zvati zelo pravilno. Število zanikernih in pa manj pridnih otrok je uprav neznatno in ne pride skoro v poštev. Da bi imela Ljubljana poseben korekcijski zavod za nepoboljšljive otroke, ki so drugim v slab vzgled, ter jim tako ustavila njih nedostojno vedenje, bi se število zanikernežev še močneje skrčilo. g) Napredek je bil večinoma povsod ugoden. Le slaba petina otrok je bila za višji razred nesposobna. C. Javne in privatne šole skupaj. D. Splošni pregled o obiskovanji ljudskih šol. Šolsko leto Število ljudskih šol Število učnih močij || Število šolskih otrok koncem šolskega leta mestnih drugih na mestnih ljudskih šolah na drugih šolah na mestnih ljudskih šolah na drugih šolah dečkov deklic dečkov deklic 1864/65. 1 6 5 49 269 — 842 1042 1869/70. 1 7 7 62 309 — 844 1249 1874/75. 4 8 22 61 1002 204 264 1231 1879/80. 4 9 24 67 945 294 260 1184 1884/85. 4 10 27 73 1280 326 292 1303 1885/86. 6 11 31 78 1297 408 357 1335 1886/87. 6 11 32 79 1277 427 372 1339 1887/88. 6 11 35 81 1294 500 421 1306 1888/89. 6 11 36 85 1173 549 474 1328 1889/90. 6 11 38 84 1157 573 485 1302 E. Poučni jezik javnih in privatnih ljudskih šol v šolskem letu 1839/90. _o Učni jezik > o o -M o H Ime zavoda slovenski slovenski in nemški nemški Opomnje 1 Prya mestna petrazredna deška ljudska šola da — — Nemščina od 3. šolskega leta j dalje obligaten učni predmet. 2. Druga mestna petrazredna deška ljudska šola da — 3. Prva mestna sedemrazredna dekliška ljudska šola da — 1 Od I. —V. slovenski, v ostalo razrede 1 se slovenščina uvede sukcesivno. 4. Mestna nemška deška ljudska šola — — da Slovenščina od 3. šolskega leta | dalje neobligaten učni predmet. 5. Mestna nemška dekliška ljudska šola — — da 6. Jednorazrednica na Barji da — 7. C. kr. vadnica za dečke - da — 8. C. kr. vadnica za deklice — da — 9. Vnanja uršulinska šola da — \ Od I.—V. slovenski, v ostale iazrede f ae slovenščina uvede sukcesivno 10. Notranja uršulinska šola — — da ^ Slovenščina za slovenske učenke — obli-1 gaten, za druge neobligaten učni predmet. 11. Evangeljska ljudska šola — — da 12. Priv. ljud. šola v Waldherrjevem zavodu — — da Slovenščina 13. Priv. ljudska šola v Rehnovem zavodu — — da neobligaten predmet. 14. Priv. ljudska šola v Huthovem zavodu — — da 15. Priv. ljudska šola v Lichtentliur-novem zavodu da — — Nemščina od 2. šolskega leta j dalje obligaten učni predmet. 10. Priv. ljudska šola v Marijanišči da — — 17. Priv. ljudska šola nemškega šolskega društva - — da Slovenščina od 3. šolskega leta f dalje neobligaten učni predmet. II II 1 1 II Tzliaz o otroških vrtci h. Tekoče število Ime zavoda Število Število oddelkov Število gojencev Od teli je bilo Stanovanje učnih močij hospitantinj dne lfi./IX. 1889. dne 15./VII. 1890. dečkov o 3 rt i-, P. pridno a. '5° 03 zanikrno sposobnih C X) O (fí O a. Vi v 'S 65 2 — 59 8 64 2 1 — 60 7 — 7 12 48 42 — 40 2 40 1 1 — 38 2 2 8 8 26 33 2 — 31 4 21 11 3 — 29 6 — 6 9 20 44 6 1 44 7 49 2 — — 41 10 — 12 9 30 44 — 42 2 27 10 4 3 29 14 1 26 8 10 61 5 - 58 8 60 3 2 1 53 12 • 1 9 15 42 65 2 — 57 10 64 3 — — 45 22 — 18 15 34 58 2 — 54 6 50 5 4 1 51 9 — 10 7 43 412 19 1 385 47 375 37 15 5 346 82 4 96 83 253 za obrtno šolo. 55 — — 51 4 38 11 5 1 38 5 — 40 3 30 9 3 1 93 5 91 7 68 20 8 2 C. Učne knjige. Razred Verouk Slovenski jezik Nemški jezik Računstvo R i s a n j e Petje I. Mali katekizem za ljudske šole. A. Praprotnikov, Slovenski abecednik. — Dr. Fr. vitez Močnik, Prva računica. — Anton Nedved, Slavček, I. stopnja. II. Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije. A. Razingerin A. Žu-mer, Prvo berilo in slovnica. — Dr, Fr. vitez Močnik, Druga računica. Josef Eichler, Allgemeine Elementar-Zeichenschule. III. ji Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole. Prva nemška slovnica. Dr. Fr. vitez Močnik, Tretja računica. ii Anton Nedvšd, Slavček, II. stopnja. IV. Veliki katekizem za ljudske šole. Dr. Schuster-Lesar, Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za ljudske šole. Tretje berilo za ljudske šole. Slovenska slovnica A. Praprotnika. Tretja nemška slovnica. Lese- und Sprachbuch von Heinrich, II. Theil. Dr. Fr. vitez Močnik, Četrta računica. n Anton Nedved, Slavček, III. stopnja. V. Veliki katekizem za ljudske šole. Zgodbe sv. pisma. Sv. listi in evangelji. P. Končnik, Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole. Slovenska slovnica Spisje A. Praprotnika. Tretja nemška slovnica. Lese- und Sprachbuch von Heinrich, II. Theil. Dr. Fr. vitez Močnik, Peta računica. Josef Eichler, Allgemeine Elementar-Zeichenschule. Jos. Grandauer, Elementar -Zeichen-schule. Č. Knjižnica. Po uredbi je štela knjižnica 298 slovenskih in 104 nemške knjige. Darovali so letos: Visoko^c. kr. naučno ministerstvo: A. Danzer, „Unter den Fahnen", in razni učenci nekatere zvezke „Naših škodljivih živalij". Kupile so se naslednje knjige: 4 Vrtec 1889, 3 Junaki, 1 Vijolice, 5 Zlati orehi, 1 Darek I., 1 Darek II., 1 Darek III., 3 Strijc Tomova koča, 1 Kranjska mesta, 5 Malavašič, Oče naš, 1 Zvončeki, 2 popolna iztisa Staretove Občne povestnice razven prvih 4 zvezkov, 3 Erjavec, Naše škodljive živali, 8 Erjavec, Domače in tuje živali I. in II. zv., 4 Ptice II. del, 5 Schreiner, Fizika I., 3 Kr. Kolumb, 3 F. Kortes, 3 Pisaro, 2 Stephenson, 5 Rubad, Pripovedke I., 4 Hubad, Pripovedke II., 2 Pripovedka o vetru, 3 Lavdon, 3 Križem sveta, 1 Slov. večernic 37. zv., 4 Babica, 5 Sreča v nesreči, 5 Narodne legende, 4 Peter rokodelčič, 4 Dragoljubci, 4 Pripovedke za mladino, 5 Roza Jelodvorska, 3 Sveti večer, 2 Krištofa Šmida I., 3 Krištofa Šmida II., 4 Krištofa Šmida III., 3 Krištofa Šmida IV., 4 Krištofa Šmida V., 3 Krištofa Šmida VI., 4 Krištofa Šmida VII., 4 Krištofa Šmida VIII., 6 Krištofa Šmida IX. zv., 3 Jaromil, 4 Narodnih pripovedek III. zv., 3 Mladi samotar, 2 Izidor, pobožni kmet, 1 Evstahija, 2 Evstahij, 3 Nedolžnost preganjana in poveličana, 2 Genovefa, 4 Najdenček, 2 Darinka, mala Crnogorka, 2 Sita, mala Hindostanka. 2 Izanami, mala Japonka, 3 Cas je zlato, 2 Marija, naša pomočnica, 3 Zlata vas, 3 Deset krajcarjev ces. Jožefa, 5 Andrej Hofer, 3 Cerkvica na skali, 3 Erazem Predjamski, 3 S prestola na inorišče, 3 Car in tesar, 3 Nikolaj Zrinjski, 1 Postojinska jama, 2 Jurij Kozjak. Prirastek: 214 knjig. Število koncem leta: 616 knjig. Vrhu tega so se vse knjige dale vezat, oziroma popravit. Knjižničar: Ivan Beh>. Z>. Učila.*) Za prvotni nazorni nauk 17 stenskih tabel, 3 knjige in 24 vzorcev kmetijskega orodja. Za pouk v branji 3 bralni stroji, 1 slovenski in 1 nemški stenski abecednik in 5 razpredelnic za nemški pravopis. Za pouk v računanji in risanji: 3 računski stroji, 4 m, 1 m3, 1 garnitura metriških mer in utežij, 4 stenske table za predočevanje metriških mer in utežij, 46 zvezkov s predlogami za risanje, 1 šestar in 8 geometriških vzorcev. Za priro-dopisni pouk 7 prepariranih živalij, 150 stenskih tabel in 4 zvezki. Za prirodoslovni pouk 1 barometer, 10 termometrov in 25 druzih fizikal-ničnih priprav in 8 Poppovih stenskih tabel. Za pouk v zemljepis ji in zgodovini: 1 globus, 1 telurij, 12 zemljevidov, 1 panorama in 3 stenske podobe. Za petje 8 Rennerjevih tabel. Letos se je dokupilo: Dr. J. Schusterjevih 40 podob iz starega in novega zakona. Wilke, 16 podob za nazorni nauk. K tem podobam : Heinemann, Handbuch fur den Anschauungsunterricht; Ranke, Umschau in Heimat und Fremde. — Streich in Mehi, Letni časi, 5 tabel in tekst. Gerold, 5 stenskih tabel prirodopisne vsebine. 4 podmašene živali: 1 kregulj, 1 sova, 1 krt in 1 jež. 5 posnern žlahtnih kamenov. 1 grebljica, 1 tlakovna sesalka z medenim okvirjem, 1 vinska natega, 1 natega za otrovne tekočine, 1 Heronova buča " *) Ker smo vsled blagodušnega izvenrednega prispevka slavnega mestnega zbora napravili, oziroma naročili mnogo novili učil, urejajo se zdaj na novo; zato priobčimo drugo leto novourejeni inventar. z medeno pipo, 1 navadna sesalka z medenim okvirjem, lasaste cevi na stojalu, občujoče cevi na stojalu, vodomet z natego, 1 Papinov bet, 1 stereoskop, 1 magnetna igla na stojalu, 4 žabice za električne poskuse. 7 stereoskopnih podob s Kranjskega, 1 Haardt, Evropa, 1 velik načrt Ljubjane. Varuh učilom: Iielč Ivan. E. Letopis. I)ne 3., 4. in 5. septembra 188!). leta je se I. mestna petrazredna deška ljudska šola selila iz svojih starih, slabih prostorov v licejalnem poslopji v svojo novo, krasno zgradbo v Poljskih ulicah, kjer ji je za vsak napredek vneta mestna občina z znatnimi Iroški postavila vsem zahtevam novega časa ustrezajoči novi šolski stan. Ob preselitvi I. mestne deške ljudske šole v novo poslopje v Poljskih ulicah je premenil slavni c. kr. mestni šolski svet nekoliko meje šolskima okolišema mestnih deških petrazrednic tako, da odslej dečki, kateri prebivajo v I. (šolskem) in IV. (kolodvorskem) okraji s sosednimi predkraji, pripadajo prvi mestni petrazrednici; oni pa, ki prebivajo v II. (šentjakopskem) in v III. (dvornem) okraji s sosednimi predkraji, drugi mestni deški petrazrednici. Šolska okoliša tedaj deli črta, katero si je misliti od mestne hiše preko Špitalskih in Slonovih ulic potegnjeno do začetka Lattermanovega drevoreda na Franc-Jožefovi cesti. Dne 16. in 17. septembra t. 1. so se učenci vpisovali v novem šolskem poslopji v Poljskih ulicah, dne 18. septembra 1889. 1. je bila v cerkvi presv. Serca Jezusovega sv. maša na čast sv. Duha. Po sv. maši so se učencem pokazali novi šolski prostori in dne 20. septembra 1889. se je začelo redno šolsko poučevanje. V nedeljo, dne 22. septembra t. 1. se je začelo poučevanje v obrtni pripravljalni šoli za rokodelske učence. Za II. razred vsakdanje šole se je zglasilo toliko učencev, da se je moral ustanoviti vzporedni razred, za katerega se je vzprejel pomožnim učiteljem g. Jožef A r m i č. Dne 4. oktobra t. L, v slavni god presvetlega cesarja Franca Jožefa se je na I. mestni deški ljudski šoli obhajala sijajna šolska slavnost s tem, da je po šolski sv. maši v cerkvi presv. Srca Jezusovega novo šolsko poslopje blagoslovil po cerkvenem obredu kanonik in ud c. kr. mestnega šolskega sveta, prečestiti g. Andrej Zamejic. Potem so se učenci, učitelji, stariši in gostje zbrali v okrašeni telovadnici. Slavnost so s svojo navzočnostjo počastili preblagorodni gospodje: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler, deželni glavar dr. Josip P o k 1 u k a r, c. kr. deželni šolski nadzornik Jakob S mole j, cesarski svetnik Ivan Murnik, blagorodni gospodje: c. kr. okrajni šolski nadzornik Fr. Leveč, c. kr. gimn. ravnatelja Josip Šum an in Fr. Wie s t hal er in BI. Hro-vath, ravnatelj c. kr. učiteljišča; nadalje vadniški in mestni učitelji in vadniške in mestne učiteljice, p. n. gg. občinski svetovalci in mnogo druge gospode. Najprej je zbrane ogovoril župan deželnega stolnega mesta Ljubljanskega, preblagorodni gospod Peter Grasselli, po daljšem ogovoril izročivši ključ od šolskega poslopja šolskemu voditelju Andreju Praprotniku, kateri se je v imenu učencev in učiteljstva slavnemu občinskemu zastopu zahvalil za veliko požrtvovalnost, ki jo je šoli skazal s krasno šolsko zgradbo, slovesno obetajoč, da se bodo učenci in učitelji vedno tako vedli, da bode obilne obresti dajal kapital, ki ga je skrbna občina naložila v tej šolski zgradbi.— Potem se je preblagorodni gospod c. kr. deželni predsednik zahvalil občinskemu zastopu, da tako lepo skrbi za razvoj ljudskega šolstva, ter je naposled opominjal učence k pridnosti in lepemu vedenjtt, učiteljem pa polagal na srce, naj vzgajajo mladino v patriotičnem zmislu. — Nato je gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik poudarjal v svojem ogovoru vzajemno delovanje šole z domom in cerkvijo ter je svoj krepki govor končal s trikratnim slavoklicem presvetlemu cesarju Francu Jožefu. Učenci so temu slavoklicu čvrsto odpeli s primerno pesmijo: „Veselje čuje se povsod." — Naposled je č. g. katehet J. Smrek ar v daljšem govoru razložil, kaj po-menja cerkveno blagoslovljenje. Končno so učenci zapeli cesarsko pesem. V 19. dan novembra 1889. 1. se je praznoval s sv. mašo god naše presvetle cesarice Elizabete. Po ukazu slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta je zaradi influence šolski pouk prenehal od dne 10. do 20. januvarja t. 1. Slavni občinski svet je po priporočilu slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta v javni seji dne 6. dan maja t. 1. tej šoli privolil 150 gld. izrednega prispevka za napravo učil in za pomnoženje šolske knjižnice. Dne 8., 17., 18., 23. in 29. marcija t. 1. je bi. g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Fr. Leveč nadzoroval pouk po vseh razredih ter v konferenciji dne 27. aprila t. 1. učiteljstvu razodel svoje opazke ter se mu zahvalil za njegovo uspešno poučevanje. V drugi polovici šolskega leta je preč. g. kanonik Andrej Zamejic nadzoroval verski pouk. Koncem šolskega leta je v zdravstvenem oziru pregledal šolske prostore c. kr. vladni svetnik prebl. g. dr. Friderik Keesbacher. Dne 21. dan maja t. 1. je šolska mladina praznovala majnikovo veselico na Zgornjem Rožniku. Po dobroti mestnega župana, preblagorodnega gosp. Petra Grassellija, bilo je tu tudi 40 ubogih učencev pogostovanih. Cerkvene slovesnosti je ta šola obhajala: dne 5. junija — na sv. Reš-njega telesa dan — cerkveni obhod pri stolni cerkvi; dne 21. junija praznik sv. Alojzija in prvo sv. obhajilo; tudi je od meseca majnika vsako sredo in soboto imela sv. mašo v cerkvi presv. Srca Jezusovega, kjer so učenci združeno peli. Več učencev te šole je to leto dobivalo hrano v tukajšnjih samostanih in dobrodelnih zavodih. Slavna družba kranjske hranilnice je ubogim učencem v tej šoli podelila 150 gld. in ubogim rokodelskim učencem v obrtni pripravljalni šoli 50 gld. podpore. Slavni odbor narodnih gospa je 13 dečkom v tej šoli podaril popolno zimsko obleko. Slavno ravnateljstvo tukajšnega deželnega muzeja je k učilom tej šoli darovalo 64 raznih rudnin s pridejanimi imeni. Vsem tem velikodušnim dobrotnikom šolsko voditeljstvo izreka prisrčno zahvalo. II. Imenik učencev. I. razred. Avbelj Jožef iz Ljubljane. Avbelj Frančišek iz Ljubljane. Bergant Jožef iz Šent -Vida pri Ljubljani. Blaž Rudolf iz Ljubljane. Blaž Ludovik iz Ljubljane. Bricelj Janez iz Ljubljane. Brolich Jožef iz Ljubljane. Budan Janez iz Ljubljane. Črne Gabrijel iz Ljubljane. Črne Avguštin iz Ljubljane. Dejak Rudolf iz Šent-Jerneja. Dinter Karol iz Ljubljane. Dolinar Anton iz Ljubljane. Dolinar Jožef iz Ljubljane. Fröhlich Frančišek iz Ljubljane. Gabršek Janez iz Ljubljane. Gregorka Karol iz Ljubljane. Gril Karol iz Ljubljane. Groschel Frančišek iz Ljubljane. Hafner Jožef iz Novega Grada v Dalmaciji. Hlebš Anton iz Ljubljane. Iglič Frančišek iz Ljubljane. Jenko Peter iz Loke. Jerman Anton iz Ljubljane. Kavčič Anton iz Ljubljane. Keber Herman iz Ljubljane. Kern Janez iz Ljubljane. Kobal Janez iz Ljubljane. Korent Konrad iz Gradca. Kristan Janez iz Ljubljane. Kristan Anton iz Ljubljane. Križnar Janez iz Ljubljane. Kruleč Rudolf iz Ljubljane. Lončar Frančišek iz Zagreba. Lončar Luka iz Prapreč. Lončar Anton iz Prapreč. Lukežič Avguštin iz Ljubljane. Magister Vincencij iz Ljubljane. Mali Rudolf iz Ljubljane. Medic Frančišek iz Ljubljane. Mehkota Karol iz Ljubljane. Mihelič Jožef iz Ljubljane. Nartnik Andrej z Brezovice. Nučič Henrik iz Ljubljane. Ogrinec Rudolf iz Ljubljane. Ošaben Henrik iz Divače. Pavliček Karol iz Maribora. Pirnat Rajko iz Ljubljane. Podkrajšek Maks iz Ljubljane. Pogačnik Danijel iz Kranjske Gore. Pogorelec Avgust iz Radovljice. Pollak Jožef iz Ljubljane. Praprotnik Edvard iz Kočevja. Razinger Jožef iz Ljubljane. Seidl Milan iz Novega Mesta. Slapu ičar Janez s Sela. Strle Janez iz Ljubljane. Tomažič Janez iz Ljubljane. Trček Alojzij iz Most. Valjavec Jožef iz Vodmata. e Vidmar Janez iz Ljubljane. Zalar Viktor iz Ljubljane. Založnik Jakob iz Ljubljane. Zamejec Rudolf iz Ljubljane. Zarnik Boris iz Ljubljane. Žagar Frančišek iz Stranj pri Kamniku. Židan Peter iz Štepanje Vasi. II. a razred. Bahar Anton iz Ljubljane. Bukovnik Viljelm iz Ljubljane. Giuha Viktor iz Hrušice. Črne Janez iz Ljubljane. Dimic Ivan iz Ljubljane. Dralisler Demeter iz Ljubljane. Gabršček Peter iz Ljubljane. Galle Rudolf iz Ljubljane. Grdina Karol iz Reke. Gril Viktor iz Ljubljane. Indiliar Anton iz Javorja. Juliart Julijan iz Ljubljane. Kastelec Frančišek iz Ljubljane. Klemenec Jožef iz Ljubljane. Kulielj Karol iz Ljubljane. Kunaver Jožef iz Ljubljane. Leveč Stanko iz Ljubljane. Magister Hinko iz Ljubljane. Mahnič Rudolf iz Ljubljane. Majce Avguštin iz Vodmata. Macoratti Frančišek iz Ljubljane. Meden Frančišek iz Ljubljane. Melihar Anton iz Vodmata. Osanič Ivan iz Zagreba. Perne Viktor iz Ljubljane. Plaveč Ivan iz Ljubljane. Pogačar Frančišek iz Kranja. Pogačar Janez iz Vrbe. Remžgar Ernest iz Ljubljane. Rohrmann Viktor iz Ljubljane. Rozman Edvin iz Ljubljane. Sluga Avguštin iz Šiške. Štele Jurij iz Ljubljane. Šajn Matija iz Ljubljane. Šega Leopold iz Banjeluke. Šrnuc Karel z Dunaja. Vahtar Karel iz Ljubljane. Zajec Luka iz Cerknega. Zeliškar Jakop z Dobrave. Žele/nikar Milan iz Slovenske Bistrice. Zaradi bolezni neizprašana: Acuto Ferdinand iz Ljubljane. Mavec Janez iz Ljubljane. II. Anžič Silvester iz Ljubljane. Bizjak Jožef iz Podgore na Primorskem. Dovjak Jožef iz Šiške. Dragar Frančišek iz Vodmata. Eberle Jožef iz Ljubljane. Eiselt Teodor iz Šiške. Feldstein Vencelj iz Ljubljane. Gostinčar Jožef iz Ljubljane. (irčar Janez z Bov. Jager Andrej iz Ljubljane. Lavrič Ignacij iz Vodmata. Lenče Frančišek iz Most. Leveč Frančišek iz Ljubljane. Mathos Pavel iz Ljubljane. Mauer Anton od Sv. Jurija pri Celji. Mulaček Frančišek iz Ljubljane. Oven Frančišek iz Ljubljane. Pogačar Anton iz Ljubljane. razred. Ponikvar Frančišek iz Cerknice Predovič Janko iz Ljubljane. Prijatelj Janez iz Ljubljane. Badovan Rudolf iz Ljubljane. Razinger Janez iz Ljubljane. Satran Rudolf iz Knežaka. Steyer Frančišek iz Ljubljane. Strah Frančišek iz Vodmata. Šeinrov Jernej iz Ljubljane. Škrl Frančišek iz Ljubljane. Štrukelj Vincencij iz Ljubljane. Torkar Alojzij iz Železnikov. Vrtačnik Jožef z Viča. Vrtačnik Pavel iz Ljubljane, /eno]) Jožef iz Ljubljane. Zupančič Anton iz Šent - Lenarta. Zupančič Frančišek iz Ljubljane. III. a Arko Adolf iz Ljubljane. Bergant Oskar iz Ljubljane. Bitenc Budolf iz Ljubljane. Borštner Vincencij iz Celovca. Buh Jožef iz Ljubljane. Cerar Ernest iz Blagovice. Čekada Gregor z Rakeka. Črne Frančišek iz Ljubljane. Črne Frančišek iz Štepanje Vasi. Drmastija Karol iz Vodmata pri Ljubljani. Dolar Frančišek iz Ljubljane. Dolher Pavel iz Ljubljane. Gabrijelčič Anton z Brezij pri Mošnjah na Gorenjskem. Gradišar Frančišek iz Ljubljane. Hacin Jožef s Trate. Hauptmann Viktor iz Ljubljane. Hromeč Martin iz Podgorice. Jančar Anton iz Ljubljane. Jekin Jožef iz Cerovega pri Gorici. Kavčič Frančišek iz Ljubljane. Keržič Frančišek iz Ljubljane. Klemenec Ludovik iz Ljubljane. Kobalj Avrelij iz Ljubljane. Koman Anton iz Ljubljane. Kreutzer Jožef iz Ljubljane. Mekinda Janez iz Ljubljane. Mikuž Janez izv Črnega Vrha pri Idriji. Mikuž Karol iz Črnega Vrha pri Idriji. Mikuž Valentin iz Črnega Vrha pri Idriji. Mlač Janez iz Šent-Andraža na Koroškem. Pajek Janez iz Ljubljane. Pavliček Janez iz Ljubljane. Petrič Janez iz Blagovice. Petrovčič Janez iz Mrzlega Loga pri Črnem Vrhu. Pogorelec Emerik iz Dolenje Vasi pri Ribnici. Poliar Florijan z Brezij. Polak Janko iz Ljubljane. Pleško Frančišek iz Štepanje Vasi. Bamoveš Frančišek iz Most. Bupnik Janez iz Črnega Vrha. Sitar Frančišek iz Mekinj pri Kamniku. Sovinec Frančišek iz Ljubljane. Starin Viktor iz Ljubljane. Štricelj Emerik iz Ljubljane. Šajn Peter iz Šent-Petra. Štrekelj Janez iz Ljubljane. Udovec Mihael iz Ljubljane. Urbar Jernej iz Ljubljane. Vadnjal Alojzij iz Borovnice. Vončina Frančišek iz Most. Zabavnik Frančišek iz Ljubljane. III. b Avbelj Anton iz Ljubljane. Berlan Ludovik iz Javorja. Bolha Janez iz Šent-Vida nad Gerknico. Carli Frančišek iz Ljubljane. Celar Frančišek iz Ljubljane. Cirk Frančišek iz Ljubljane. Črne Ferdinand s Fužin. Črne Janez iz Ljubljane. Dodič Jožef z Iga. Dolenec Evgen iz Črnega Vrha pri Idriji. Dovjak Frančišek iz Šiške. Eiselt Rudolf iz Šiške. Farčnlk Jožef iz Ljubljane. Hlebš Robert iz Ljubljane. Golob Jožef iz Homa pri Šent-Rupertu. Jaklič Jožef iz Kožarjev. Janežič Anton iz Štepanje Vasi. Jankar Tomaž iz Ljubljane. Jauuš Alojzij z Vira pri Dobu. Jelenee Alojzij z Dobrave pri Kropi. Kalan Frančišek iz Jame pri Kranji. Kralj Anton iz Zagorice. Komatar Janez iz Štepanje Vasi. IV. a Avser Frančišek z Bohinjske Bele. Berčlč Janez iz Loke. Bernot Anton iz Ljubljane. Bonač Frančišek iz Ljubljane. Bricelj Jožef iz Štepanje Vasi. Buli Miha iz Horjula. Bukovnik Maks iz Ljubljane. Burkeljca Anton iz Lazov. Časelj Janez od Sv. Frančiška na Štajerskem. Črne Frančišek iz Ljubljane. Dejak Henrik z Rečice. Dolinšek Frančišek iz Ljubljane. Dolničar Alojzij iz Šmartna pri Lj. Dolničar Frančišek iz Podsmreke pri Lj. Dolničar Martin iz Šmartna pri Lj. Drol Jožef iz Ljubljane. Fritz Anton iz Tučap na Češkem. Furlan Alojzij z Iga. Gorup Jožef z Unca. Haderbolec Jožef iz Ljubljane. Jezeršek Alojzij iz Ljubljane. Jug Jožef iz Ljubljane. Juvan Frančišek iz Most pri Lj. Keber Frančišek iz Ljubljane. Kovačič Alfonz iz Ljubljane. Kregar Karol iz Celovca. Kreg Alojzij iz Smlednika. Kubelka Viktor iz Ljubljane. Kunavar Karol iz Ljubljane. Labernik Ignacij iz Poljan. Lavrin Frančišek iz Ljubljane. Leveč Maks iz Kranja. Linhard Janez iz Knittelfelda. Lukežič Frančišek iz Ljubljane. razred. Kos Feliks iz Ljubljane. Koželj Gregor iz Šent-Gotharda. Kregar Frančišek iz Celovca. Kržišnik Jožef z Bukovega Vrha. Legat Stanislav iz Zagorja pri Postojini. Miklič Viktor iz Ljubljane. Orehek Andrej iz Krasec pri Moravčah. Pavlin Janez iz Zadrage pri Tržiči. Peterca Anton iz Ljubljane. Pir Alojzij iz Ljubljane. Sluga Jožef iz Ljubljane. Snoj Anton s Črnuč. Štele Blaž iz Ljubljane. Stupica Konrad iz Ljubljane. Škrbec Štefan iz Zagreba. Turek Frančišek iz Ljubljane. Vahtar Anton iz Ljubljane. Zajec Pavel iz Žigmaric pri Sodražici. 2nidaršič Janez iz Dobrepolja. Žvab Janez iz Ljubljane. Neizprašan: Premk Frančišek iz Ljubljane. razred. Mauer Jožef iz Šent-Jurija ob južni železnici. Mehkota Anton iz Ljubljane. Mozetič Jožef iz Ljubljane. Müller Viktor iz Ljubljane. Novak Janez iz Planine. Oven Janez iz Podutika. Pavšek Avgust iz Ljubljane. Peterca Frančišek iz Ljubljane. Petrič Frančišek iz Dobrepolj. Pirnat Frančišek iz Ljubljane. Podjed Anton iz Cerkljan. Podkrajšek Karol iz Ljubljane. Podlogar Frančišek iz Ljubljane. Pomlade Pavel iz Ljubljane. Prijatelj Janez z Vinice pri Sodražici. Pukelstein Janez iz Ljubljane. Rebolj Pavi iz Ljubljane. Srčnik Janez iz Vodmata. Šešark Albin iz Ljubljane. Šiler Oton iz Ljubljane. Šircelj Jožef iz Rojana pri Trstu. Tičar Ferdinand iz Frantmannsdorfa. Tomazin Jožef iz Ljubljane. Tomšič Jožef iz Celja. Vahtar Miha iz Ljubljane. Valenčič Janez iz Ljubljane, Vrhovnik Frančišek iz Mavčič. Weber Alojzij iz Zalega Loga. Zalmkovec Anton iz Velikih Lašč. Zakotnik Andrej iz Ljubljane. Zaplotnik Avguštin iz Šent-Gotharda. Neizprašan: Rakoš Albin iz Ljubljane. IV. b Adamič Anton iz Ljubljane. Andlovec Janez iz Ljubljane. Bajec Ludovik iz Hruševja. Benčan Janez iz Ljubljane. Boncelj Friderik iz Hohenberga (Niž. Avstr.). Brdavs Frančišek iz Dobrepolj. Bricelj Janez iz Ljubljane. Brvar Frančišek iz Učaka. Budan Frančišek iz Ljubljane. Cirman Stanko iz Poljan. Ciuha Frančišek iz Hrušice. Črne Karol iz Ljubljane. Demšar Janez s Kovskega Vrha. Dobida Anton z Brezij. Drinastija Jožef iz Ljubljane. Galjot Leopold iz Ljubljane. Gantar Janez iz Studenca. Gruden Jožef iz Sodražice. Heufel Avgust iz Ljubljane. Hočevar Jožef iz Vel. Lašč. Inglič Andrej z Jesenic. Janše Janez iz Ljubljane. Jebačin Frančišek iz Ljubljane. Jemec Frančišek s Črnuč. Jenko Matej iz Jame. Jurgele Tomaž z Brezij. Jurjevec Frančišek iz Ljubljane. Kavčič Tomaž iz Ljubljane. Klobučar Oton iz Cerknice. Kenrat Makso iz Pulja. Kobal Viljem iz Ljubljane. Kolman Anton iz Radovljice. Kos Ernest iz Ljubljane. V. I. o Bonča Frančišek iz Vižmarij. Bončar Rudolf iz Ljubljane. Črne Janez iz Ljubljane. Gregrorka Friderik iz Ljubljane. Hafner Alojzij iz Ljubljane. Hiti Frančišek iz Ljubljane. Jakopič Janez iz Ljubljane. Jaksche Artur iz Ljubljane. Jeraz Janez iz Šiške. Karpe Karol iz Most. Kljun Frančišek iz Bibnice. Kobal Budolf iz Ljubljane. Krže Frančišek iz Sodražice. Lavtižar Jožef iz Šent-Vida. Lukežič Andrej iz Ljubljane. Lulek Frančišek iz Ljubljane. Macoratti Leonhard od D. M. v Polji. II. o Abulnev Frančišek iz Ljubljane. Bavdek Janez iz Želimelj. Belič Anton iz Ljubljane. Bezek Viktor iz Ljubljane. Boltezar Ludovik iz Ljubljane. razred. Kranjec Marka iz Ljubljane. Kršmanec Andrej iz Bevk. Kržišnik Janez iz Zgornje Luše. Kuret Miha iz Bicinanja. Lapanje Janez iz Ptuja. Lavtar Jožef iz Železnikov. Lenard Leopold iz Svibnega. Lukan Frančišek iz Kamne Gorice. Novak Albin iz Ljubljane. Novak Leopold iz Štepanje Vasi. Novohradsky Ludovik iz Ljubljane. Ošaben Janez iz Postojine. Planinšek Frančišek iz Starega Trga. Polše Frančišek iz Hrastnika. Polše Karol iz Hrastnika. Praprotnik Avgust iz Lokve (Primorsko). Pregelj Alojzij iz Šiške. Prijatelj Jožef z Vel. Slevice. Razinger Filip iz Ljubljane. • Slana Jožef iz Vel. Loke. Smolej Janez z Breznice. Snoj Anton iz Ljubljane. Srše Rudolf iz Ljubljane. Stare Frančišek iz Češnjic. Strehovec Frančišek s Studenega. Strojan Janez iz Ljubljane. Šetina Jakob iz Kamne Gorice. Štebi Karol iz Ljubljane. Štefančič Frančišek iz Šiške. Tavčar Jakob iz Ljubljane. Tavželj Jožef iz Št. Vida pri Cerknici. Valenčič Janez iz Ljubljane. Vrhovec Janez iz Ljubljane. Žnidaršič Vincencij iz Ljubljane. razred. d d e 1 e k. Mekina Janez iz Ljubljane. Moser Jurij iz Ljubljane. Mulaček Kazimir iz Ljubljane. Novak Alojzij iz Ljubljane. Ojstriš Frančišek iz Ljubljane. Pfeifer Ferdinand iz Ljubljane. Porenta Frančišek iz Ljubljane. Praunseiss Anton iz Ljubljane. Presetnik Frančišek iz Vodmata. Skul Frančišek iz Ljubljane. Šibic Anton iz Ljubljane. Toman Karol iz Ljubljane. Tomec Friderik iz Ljubljane. Turek Avgust iz Ljubljane. Zajec Janez iz Ljubljane. Žemlja Jožef s Sela. d e 1 e k. Feldstein Frančišek iz Ljubljane. Gorjup Frančišek z Viča. Grad Janez iz Peč. Jug Ignacij z Viča. Kavčan Frančišek iz Ljubljane. Klemenčič Janez s Slapa. Kodelja Jožef iz Ljubljane. Kokoll Karol iz Gradca. Leben Karol iz Ljubljane. Lešnjak Janez iz Ljubljane. Modic Janez z Blok. Novljan Frančišek iz Žaljine. Orehek Frančišek iz Celja. Premk Alojzij iz Ljubljane. Remžgar Janez iz Most. Rojina Anton iz Šiške. Sladic Frančišek iz Šent-Ruperta. Svetlič Jožef iz Ljubljane. Štup ica Milan iz Ljubljane. Švigelj Frančišek iz Kožljeka pri Cerknici. Vončina Janez iz Most. Zajec Frančišek iz Ljubljane. Obrtna pripravljalna šola. 1. oddelek. Ažman Lorenc iz Mošenj. Bajželj Jožef iz Šmartna pri Kranji. Baloh Matija iz Zabreznice. Bizavičar Frančišek iz Šiške. Cimerman Martin z Iga. Ciuha Andrej iz Šmartna pod Šmarno goro. Cemažar Alojzij od Device Marije v Polji. Dremotn Janez iz Stare Loke. Ferkov Frančišek od Sv. Lenarta. Ferkov Janez od Sv. Lenarta. Garafolj Anton z Vrhnike. Ham Matija iz Ljubljane. Hočevar Mihael iz Nevelj. Hornan Aleš z Brda. Hrovat, Frančišek z Zgornje Dobrave. Jelovšek Jožef iz Reke. Jesih Jožef iz Dobrujne. Ježek Gregor iz Šent-Jakopa pri Savi. Kafol Rudolf iz Sore. Kočar Janez iz Zadvora. Koselj -Jakop z Zgornje Dobrave. Koselj Jožef z Zgornje Dobrave. Kunstelj Jožef iz Železnikov. Ločnikar Anton iz Šent-Vida pri Ljublj. Meglic Avguštin z Gorice pri Radovljici. Merkon Jožef iz Sežane. Mihelj Frančišek z Vrha pri Vipavi. Modic Martin z Iga. Možek Martin iz Kota. Mulej Janez iz Begunj pri Badovljici. Oblak Frančišek z Goric pri Brezovici. Pajer Viktor iz Ljubljane. Pegan Klemen iz Gorice. Potočnik Janez iz Mošenj. Prosen Avgust iz Ajdovščine. Rabič Frančišek z Dovjega. Ravnikar Janez iz Lukovice. Sajevec Lovro iz Preddvora. Sever Jožef iz Vipave. Sluga Jožef iz Javorja. Stražar Jožef z Zlatega Polja. Šetina Janez iz Šiške. Šircelj Frančišek iz Šmarja pod Ljubljano. Špenko Jožef iz Podgore pri Dolu. Šuhlaj Jožef iz Črnega Vrha. Tancik Jakop z Iga. Trelep Matija z Drečega Vrha. Trtnik Frančišek iz Lanišč. Vari Jakop iz Kamne Gorice. Vilfan Frančišek iz Sore. Vogelnik Anton iz Predtrga pri Radov-ljici. Zupan Janez iz Zaloš. Žagar Martin iz Iške Vasi. Žnidar Pavel z Rohinjske Bele. Žubec Jožef iz Iške Loke. 2. O Bernot Frančišek iz Ljubljane. Blaž Janez iz Senožeč. Buch Janez iz Ljubljane. Ceglar Lovro iz Dravelj. Cerovšek Anton iz Sevnice. Cinkel Janez iz Kočevja. Drnovšek Janez iz Preske. Gril Jožef iz Ljubljane. Grošelj Leopold iz Šiške. Hirsch Ferdinand iz Reke. Jesih Avgust iz Šiške. Kalčič Alojzij iz Ljubljane. elek. Kapelj Frančišek iz Ljubljane. Kavčič Janez iz Rudnika. Kinčič Janez iz Šiške. Koritnik Hubert iz Brežic. Kraljic Janez iz Domžal. Kruleč Leopold iz Ljubljane. Loboda Adolf iz Ljubljane. Maček Filip iz Ljubljane. Maček Karol iz Borovnice. Marhar Frančišek iz Šent Vida pri Ljubljani. Mihevec Jakob iz Logatca. Piškur Jožef iz Ljubljane. Plaveč Peter iz Ljubljane. Pogačar Ignacij iz Ljubljane. Pokorn Lovro iz Loke. Polašek Avgust iz Ljubljane. Pole Frančišek iz Št. Hipolita (Niž. Avstr.) Potokar Albin iz Ljubljane. Prašnikar Frančišek iz Ljubljane. Rebernik Frančišek iz Ljubljane. Seifert. Konrad iz Litije. Sever Jernej iz Kozarij. Sevšek Frančišek iz Višnje Gore. Šercelj Anton iz Žužemberka. Škarjevec Valentin iz Šiške. Škrjanec Jurij iz Ljubljane. Šobar Janez iz Ribnice. Vrhovec Janez iz Ljubljane. Virk Frančišek iz Ljubljane. Zajec Karol iz Ljubljane. Zlatic Anton iz Ljubljane. Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole v L j ubl j a ni. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1889 90. L v Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. Tekoča štev Učitelji Učil je Ur na teden i. Frančišek Raktelj, nadučitelj in voditelj, ud e. kr. mestnega šolskega sveta vse predmete v II. a. razredu. 19 2. Janez Smrekar, veroučitelj verouk v vseli razredih. 14 3. Frančišek Kokalj, stalni učitelj, knjižničar razven petja vse predmete v III. a., telovadbo v I. a. razredu in vse predmete v II. oddelku pri-pravljalnice za obrtno šolo. 28 4. Leopold Armič, stalni učitelj vse predmete v V. razredu. 25 5. Andrej Žuiner, stalni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik, ud c. kr. mestnega šolskega sveta vse predmete v IV. a. razredu. 24 6. Anton Razing-er, stalni učitelj vse predmete v III. b. razredu in vse predmete v I. oddelku pri-pravljalnice za obrtno šolo. 28 7. Frančišek Rahovec, stalni učitelj vse predmete v IV. b. razredu. 24 8. Frančišek Pavlin, stalni učitelj vse predmete v II. b. razredu. 19 9. Ivan Kruleč, stalni učitelj vse predmete v I. a. in petje v III. a. razredu. 18 10. Jožef Cepnder, stalni učitelj vse predmete v I. b. razredu in 4 ure v delarni za mizarstvo. 22 11. Jožef Hribar, pomožni učitelj vse predmete v IV. c. razredu in 3 ure v delarni za lepljenstvo. 2 B, Statistični na konci šolskega Razred Število Med letom Starost Vera 16./IX. 1889 15./VH. 1890 vstopilo izstopilo umrlo manj kot 6 let 5 L-» .1 0) S) 1 t- 12—13 let 13—14 let nad 14 let rimsko-kato-liška I. a 59 57 2 3 1 — 8 48 1 — — 57 T. b 61 58 2 5 — - 7 50 1 _ 58 II. a 61 61 4 4 — — — 58 2 1 — 61 II. b 50 48 — 2 — — — 48 — — — 48 III. a 79 78 2 3 — — 62 9 6 1 78 III. b 73 68 1 5 1 — — 54 9 5 — 68 IV. a 52 51 2 2 1 — — 28 10 10 3 51 IV. b 50 51 2 1 — — — 30 9 9 3 51 IV. c 42 40 1 3 — — — 17 12 9 2 40 V. 59 59 5 5 — 16 24 12 7 59 Skupaj 586 571 21 33 3 — 15 411 77 52 16 571 Pripravljalnica I. 46 52 25 19 — — — — 52 II. 64 56 32 40 — — — — — — — 56 Skupaj 110 108 57 59 108 pregled učencev leta 1889/90, Govori j i Ji Stanuje i jih Šolo jih je ob is- j kovalo Z a višj i razred Neizprašanih je ostalo Ukovino je plačevalo Ji m C % O JU le nemško slovensko in nemško v Ljubljani zunaj Ljubljane prav pridno o C T3 "EH Q. manj pridno zanikerno sposobnih nesposobnih o ^ o "o »H '3 57 — — 53 4 53 — 3 1 35 22 — 25 14 11 19 21 58 — — 51 7 30 26 2 — 35 23 — 25 56 5 59 2 54 5 — 2 35 26 — 19 4 38 48 — 41 7 43 3 2 — 30 18 — 11 2 35 74 1 3 73 5 73 2 2 1 53 23 2 18 8 52 67 — 1 61 7 62 4 — 2 48 20 . — 23 3 42 49 — 2 48 3 49 1 — 1 37 12 2 14 8 9 29 50 — 1 51 51 — — — 46 2 3 14 28 39 — 1 37 3 38 1 — ] 30 10 — 7 2 31 53 i: s 59 — 59 — — — 46 13 — 16 12 31 551 2 18 533 38 512 42 9 8 395 169 7 161 78 332 za obrtno šolo. 51 J — 48 4 48 2 2 26 25 1 — — — 55 — 1 56 54 2 — _ 35 17 4 — — 106 1 1 104 1 4 102 4 2 61 42 5 C. Učne knjige. Razred Verouk Slovenski jezik Nemški jezik Računstvo Risanje Petje I. Mali katekizem. Dunaj, c. kr. zaloga šol. knjig. 1889. 7 kr. Razinger-Žumer, Abecednik za slov. šole. Ljubljana, Kleinmayr-Bamberg. 1888. 20 kr. - Močnik, Prva računica za občne ljudske šole. 1888. 8 kr. Eicliler, Elementar-Zeichenschule. 30 Hft. 3 fl. 20 kr. Wien, Klinkhard. Nedved, Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Prva stopnja. 1886. 20 kr. II. Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole. Ljubljana, Blaznikovi nasledniki. 1889. Ki kr. Razinger-Žumer, Prvo berilo in slovnica za II. razred 4- in oraz- rednih ljud. šol. Ljubljana. Kleinmayr-Bamberg. 1888. 24 kr. — Močnik, Druga računica za občne ljudske šole. 1888. 12 kr. n Kakor v I. razredu. III. Kakor v II. razredu. Drugo berilo in slovnica za občne ljudske šole. Dunaj. C. kr. zaloga šolskih knjig. 1880. 35 kr.' Prva nemška slovnica za občne ljudske šole. 1886. 24 kr. Dunaj, c. kr. zaloga šolskih knjig. Močnik, Tretja računica za občne ljudske šole. 1888. 13 kr. ji Nedved, Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Druga stopnja. 1886. 20 kr. IV. Veliki katekizem za ljudske šole. 30 kr. Schuster-Lesar, Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze za ljudske šole. 30 kr. Obč knjigi iz c kr. zaloge šolskih knjig. Tretje berilo za občne ljudske šole. 40 kr. Končnik, Slov. slovnica za občne ljudske šole. 45 kr. Obč knjigi iz c kr. zaloge šolskih knjig Druga nemška slovnica za občne ljudske šole. 1887. 36 kr. Dunaj, c. kr. zaloga šolskih knjig. Močnik, Četrta računica za slov. ljudske šole. 1887. 16 kr. » Nedved, Slavček Zbirka šolskih pesmi. Tretja stopnja. 1886. 30 kr. Vsi trije zvezki so izšli pri Milieu v Ljubljani Weinwurm, Elementar-Gesangsbuch für offen ti. Schulen. Wien. Pichler'B Witwe. 1884. 25 kr. V. Katekizem in zgodbe kakor v IV. razredu. Sv. listi, berila in evan-geljiza praznike cel. leta. Dunaj. V c. kr. zalogi šol. knjig. 1888. 4« kr. Končnik, Četrto berilo za občne ljudske šole. 60 kr. Iz c. kr. zaloge šolskih knjig. 1888. Slov. slovnica, kakor v IV. razredu. Tretja nemška slovnica za ljudske šole. 1887. 30 kr. Vse tri slovnice iz c. kr zaloge šolskih knjig. Heinrich. Lese- u. Sprachbuch für ein- bis vierclass. österr. allg. Volksschulen. Zweiter Theil. Wien. Tempsky. 1888. 70 kr. Močnik, Peta računica za jedno-, dvo- in tri-razredne ljudske šole. 1888. 20 kr. Vseli pet računic iz c. kr zaloge šolskih knjig. Kakor v IV. razredu. i Č. Knjižnica. I. Zii tiči tel i s ko knjižnico se je nakupilo tekom šolskega leta 1889/90.: Lapajne, Prvi pouk; Janežič - Bartel, Deutsch - slovenisches Handwörterbuch; Burckhard, Volksschulgesetze, Manz'sche Buchhandlung, 1888. Koncem šolskega leta 1889/90. šteje ta knjižnica 52 zvezkov, in sicer 31 učnih knjig za ljudske šole in 21 zvezkov ročnih knjig za učitelje. H. Za šolarsko knjižnico se je v letošnjem šolskem letu 1889/90. nakupilo : Hubad, .lunaki, 4 zvezki; Dominicus, Narodne pripovedke, 2 zvezka; Kosi, Narodne legende ,2 zvezka ; Robinzon, 4 zvezki; Markič, Razne pravljice in povesti, 2 zvezka; Hubad, Pripovedke za mladino; Dominicus, Pravljice in pripovedke; Razne povesti. 2 zvezka; Tomšič, Vrtec. 1889, 2 letnika. Ta knjižnica šteje koncem šolskega leta 1889/90. 296 zvezkov, in sicer 203 slovenskih in 93 nemških zvezkov. Knjižničar: Fr. KokaIj. J). Učil ima šola: a) Za nazorni pouk: 2 knjigi v podobah, zbirko kmetijskega orodja bibličnih podob in torilno vago. h) 7.sl jezikovni pouk: Razinger - Žumer, Stenske table (dvakrat). o) Za računstvo: 6 računskih strojev; stroj za predočevanje drobcev; zbirko metričnih mer in uteži j. d) Za prirodopis: Schubertovo, Schreiberjevo, Leutmannovo in Hartin-gerjevo zbirko prirodopisnih podob. Geroldove stenske table za prirodopisni nazorni pouk za ljudske in meščanske šole; Kundratove anatomične table ; zoologično zbirko; podobe škodljivih metuljev, jedljivih in strupenih gob; zbirko semen, mineralij in lesa. rj Za prirodoslovje: zbirko fizikalnih aparatov, 10 termometrov in 1 barometer. /') Za zemljepis: 2 globusa, 1 telurij, 11 stenskih zemljevidov, stenske table: površino zemlje; slike avstrijskih vladarjev; deželni in državni grb, grb ljubljanskega stolnega mesta. g) Za risanje: Grandauer in Eichler, Navod za pouk v risanji; zbirko geometričnih oblik. h) Za petje: Rennerjeve stenske table za vaje v petji; 1 liarmonium in 2 gosli. Nakupilo se je tekom šolskega leta: Poreger, Nauk o varstvu živalij za mladino, 8 stenskih tabel; Eichler, Navod za pouk v risanji, 5 iztiskov; Geroldove stenske table za prirodopisni pouk. E. Letopis. Z razpisom visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. malega srpana 1889., št. 1107, je bil g. Leopold Belar, nadučitelj in voditelj 11. mestne deške ljudske šole na svojo prošnjo po 42 letnem, mnogokrat pohvaljenem službovanji stalno upokojen, in slavni c. kr. mestni šolski svet je izročil s 1. vel. srpanom počenši g. učitelju Andreju Žumru začasno vodstvo II. mestne deške ljudske šole. G. Leopold Belar je deloval na mestnih ljudskih šolah od 1. vinotoka 1862. leta. Ko je bila dne 1. vinotoka 1870. ustanovljena IL mestna deška ljudska šola, imenovan je bil nadučiteljem in voditeljem tej šoli. Gosp. Belar je bil ves čas učiteljem moder voditelj in ljubezniv tovariš, učencem pa izkušen učitelj in vesten vzgojevatelj. Vstrajno delaven v pisarni, v šoli in kot pevovodja v cerkvi, bil je mož na svojem mestu. Nj. c. in kr. Veličanstvo odlikovalo ga je radi njegovih izrednih zaslug z zlatim križcem, katerega mu je dne 13. vinotoka 1889. svečano izročil preblagorodni gospod mestni župan Peter Grasselli v pričo blagorodnega gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frančiška Levca, učiteljstva, šolske mladine in mnogo odličnega občinstva v okrašeni sobani 11. mestne deške šole. Z razglasom slav. c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. kimovca 1889. št. 239, se je določil deškim ljudskim šolam okoliš tako, da pripadajo dečki stanujoči v II. (šentjakopskem) in v 111. (dvornem) okraji s sosednimi pred-kraji vred k II. mestni petrazredni deški ljudski šoli na Gojzovi cesti. Šolsko leto 1889/90. se je pričelo z vpisovanjem bivših in vzprejemanjem novih učencev dne 16. in 17. kimovca, s sv. mašo dne 18. kimovca in z rednim poučevanjem dne 20. kimovca 1889. Z dekretom visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. kimovca 1889. št. 1774, imenovan je bil g. Frančišek Raktelj nadučiteljem in voditeljem II. mestne deške ljudske šole, in je po službeni prisegi dne 24. kimovca 1889. prevzel vodstvo te šole. Z dovoljenjem slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. kimovca 1889. št. 363, je bil postavljen na mesto novoimenovanega voditelja kot pomožni učitelj učiteljski kandidat g. Frančišek Jaklič. Zaradi prevelikega števila učencev in zaradi pretesnega prostora je dovolil slavni c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 1. vinotoka 1889. št. 362, razdeliti IV. razred v tri oddelke, in obdržal se je za tretji vzporedni razred že prejšnje šolsko leto na tej šoli službujoči izprašani pomožni učitelj g. Jožef II r i b a r. Dne 4. vinotoka 1889. praznovala je slovesno šolska mladina z učitelji vred god Nj. Veličanstva, presvetlega cesarja Frančiška Jožefa in dne 19. listopada god Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete z daritvijo svete maše v šentjakopski cerkvi. Pri sveti maši so peli učenci pobožno svete pesmi, po sveti maši pa so zapeli navdušeno cesarsko pesem. Na vabilo voditeljstva I. mestne deške ljudske šole se je udeležilo dne 4. vinotoka 1889. učiteljstvo II. mestne deške ljudske šole slavnostnega blagoslovljena in odprtja novega šolskega poslopja v Poljskih ulicah. Šolska delarna, ki se je otvorila v šolskem letu 1888/9., razširila se je z novim oddelkom za obdelovanje lesa tako, da so se v jednem oddelku otroci bavili z lepljenstvom (kartonažo), v drugem pa z mizarstvom. V ta namen je slavni mestni zastop letos zopet dovolil 160 gld. podpore. Oskrboval in vodil je delamo g. učitelj Andrej Žumer, poučevala pa sta g. Jožef Cepuder v mizarstvu in g. Jožef Hribar v lepljenstvu. Slavni c. kr. mestni šolski svet je z dekretom z dne 29. grudna 1889. št. 582, premaknil g. učitelja Frančiška Bahovca na podstavi § 18. deželnega zakona z dne 28. mal. travna 1873. št. 22. iz druge v prvo plačilno vrsto, in visoki c. kr. deželni šolski svet je ta sklep slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta potrdil. Po razpisu visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. listopada 1889. št. 2521, priznana je bila g. učitelju Frančišku Bahovcu tretja službeno - starostna doklada. Z dekretom visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. prosinca 1890., št. 2587, imenovan je bil nadučitelj v Litiji, g. .Jožef' Cepuder, učiteljem druge plačilne vrste na tej šoli. Ko je ta 15. dan svečana 1890. nastopil svojo novo službo v Ljubljani, izstopil je pomožni učitelj g. Frančišek Jaklič iz te šole in vstopil kot pomožni učitelj na štiri razredni co v Škofji Loki. Na ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta moral je pouk zaradi razširjenja influence med učitelji in učenci od 9. do 20. prosinca t. 1. prenehati. Ker so se meseca svečana t. L v l. « razredu začeli širiti dobrci (ošpice), ukazal je slavni c. kr. mestni šolski svet z dne 8. svečana 1890. št. 78 ta razred zapreti za teden dnij. Ko je preblagorodni gospod deželni predsednik Andrej b a r o n W i n k 1 e r dne 18. sušca 1890. 1. praznoval desetletnico svojega službovanja v deželi kranjski in so se mu o tej preveseli priliki poklanjala razna društva in oblastva, čestitalo mu je tudi uciteljstvo H. mestne deške šole po odposlancih svojih. Dne 20. vel. travna t. 1. šla je šolska mladež pod nadzorstvom svojih učiteljev na Gorenji Rožnik, kjer se je po sv. maši v prosti naravi z otroškimi igrami in s petjem raznovrstno razveseljevala. Dne 4., 7., 9., II., 12. in 14. rožnika nadziral je pouk po vseh razredih blagorodni gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik profesor Frančišek Leveč. Po završenem nadzorovanji sklical je dne 28. rožnika t. 1. vse učiteljsko osobje te šole v konferencijo, kjer mu je razodel svoje opazke ter mu izrekel zahvalo na obilnem trudu in zajedno priznal dobre uspehe pri poučevanji v raznih predmetih. Večkrat med letom nadziral je prečastiti g. kanonik Andrej Zamejec pouk iz verstva. Dne 9. rožnika pregledoval je c. kr. vladni svetnik, preblagorodni gospod dr. Friderik Keesbacher šolske prostore ter se prepričal o negovanji zdravstva na tej šoli. Šolska mladež je imela naslednje pobožne vaje: Dne 8. rožnika t. 1. se je udeležila procesije sv. Rešnjega telesa pri sv. Jakopu; dne 21. rožnika t. 1. je praznovala praznik sv. Alojzija in prvega sv. obhajila; vsak torek in petek začenši s 6. vel. travnom t. 1. je ho- dila k šolski sv. maši; tekom šolskega leta je prejela trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega telesa. Pri vseh teh bogoslužnih vajah je oskrbovala učeča se mladina sama cerkveno petje, katero je s posebno spretnostjo vodil g. učitelj Anton Razinger. Učitelji so se shajali vsak mesec k domači konferenciji ter so se posvetovali o šolskih stvareh. Šolska naznanila so prejeli učenci v zakonito določenih rokih, t. j. 30. dan listopada 1889., 15. dan svečana, 30. dan mal. travna 1890. in na dan sklepa šolskega leta. Kakor druga leta, dobivalo je tudi v letošnjem šolskem letu mnogo ubožnih učencev brezplačno hrano, in sicer: v samostanu č. č. mm. uršu-link (3 učencev, v samostanu č. č. oo. frančiškanov 4 učenci, v ljudski kuhinji 6, v deželni bolnici 5 in v zasobnih hišah 10 učencev. Slavni odbor kranjske hranilnice je za učne potrebe vsakdanjih učencev iz svojega rezervenega zaklada blagodušno dovolil 250 gld. in obrtni pripravljalnici 50 gld. podpore. Dne 15. grudna 1889 je odbor narodnih gospa in gospodičin oblekel v čitalnični dvorani 28 učencev z gorko zimsko obleko. Načelniš.tvo „Narodne šole" podarilo je ubogim učencem mnogo pisalnega orodja. Preblagorodni g. mestni župan pripomogel je z denarnim doneskom, da se je moglo 50 revnih učencev šolskega izleta na Rožnik udeležiti. Vsem tem milim dobrotnikom bodi v imenu uboge mladine prisrčna zahvala in: Bog povrni! Šolsko leto se je sklenilo 15. dan malega srpana. Ob 8. uri bila je v mestni župni cerkvi pri sv. Jakopu zahvalna sv. maša. Ko je po končani sv. maši blizu 600 otroških grl odpelo veličastno avstrijsko himno „Bog ohrani, Bog obvari", vrnili smo se v šolo, kjer so se dečkom razdelila šolska naznanila in letna poročila. Imenik I. a Anžič Rudolf iz Ljubljane. Benedik Jožef iz Šmartna p. Kranji. Bizjak Anton iz Ljubljane. Blaznik Alojzij iz Ljubljane. Boc Vinko iz Ljubljane. Bogataj Frančišek iz Ljubljane. Boltezar Alojzij iz Šmarija. Brajar Alojzij iz Ljubljane. Breskvar Frančišek iz Ljubljane. Burgstaller Tomaž iz Ljubljane. Cankar Frančišek z Viča. Črv Janez iz Ljubljane. Dežman Bajko iz Ljubljane. Flere Pavel iz Ljubljane. Goli Alojzij iz Ljubljane. Gorjup Lovro iz Ljubljane. Gradiš Jožef iz Ljubljane. Ham Karol iz Ljubljane. Jakše Valentin iz Ljubljane. Jelenec Frančišek iz Ljubljane. Jesenko Budolf iz Ljubljane. Kodran Jožef iz Ljubljane. Koman Albin iz Ljubljane. Lavrič Jožef z Viča. Lončar Jožef iz Ljubljane. Marenko Peter z Brezovice. Mencin Jožef iz Ljubljane. Mrzlikar Frančišek iz Ljubljane. Novak Frančišek iz Ljubljane. I. b Bekš Jožef iz Ljubljane. Bogataj Janez iz Ljubljane. Boltezar Frančišek iz Šmarija. Cmok Budolf iz Ljubljane. Curk Frančišek iz Ljubljane. Cvar Frančišek iz Sodražice. Debevec Pavel iz Ljubljane. Dolenec Gvidon iz Ljubljane. Dolenec Henrik iz Ljubljane. Gotzl Adolf iz Ljubljane. Havptman Jožef iz Ljubljane. Hrastnik Janez iz Ljubljane. Hudeček Frančišek iz Ljubljane. Indof Fntnčišek iz Ljubljane. Jakopič Konrad iz Ljubljane. Jamnikar Jožef iz Borovnice. Janša Frančišek iz Ljubljane. Jarc Frančišek z Viča. Kogej Frančišek iz Ljubljane. Kolnik Janez iz Ljubljane. učencev. razred. Okorn Karol iz Ljubljane. Pezdir Frančišek z Viča. Pirnat Albert iz Ljubljane. Podkrajšek Karol iz Ljubljane. Poznik Jakop iz Ljubljane. Poženel Valentin iz Preserja. Puhar Leopold iz Ljubljane. Bobida Albin iz Ljubljane. Sedej Janez iz Ljubljane. Sever Avgust iz Ljubljane. Skalar Janez iz Ljubljane. Slamnjak Janez iz Ljubljane. Snoj Frančišek s Črnuč. Snoj Henrik iz Ljubljane. Širca Frančišek iz Postojine. Šuštar Karol iz Ljubljane. Tabrnik Jožef iz Ljubljane. Tavčar Ervin iz Novega Mesta. Trtnik Janez iz Zadvora pri Sostrem. Vagheta Alojzij iz Ljubljane. Valentinčič Frančišek iz Ljubljane. Valentinčič Matija iz Ljubljane. Virens Janez iz Ljubljane. Vizjak Vinko iz Ljubljane. Wolf Frančišek iz Ljubljane. Zima Vinko iz Ljubljane. Zore Frančišek iz Ljubljane. Zupančič Frančišek iz Ljubljane. razred. Košir Janez z Viča. Kotar Alojzij iz Ljubljane. Kunaver Frančišek iz Ljubljane. Lerch Janez iz Ljubljane. Mirtič Jožef iz Ljubljane. Miš Frančišek z Viča. More Alojzij iz Ljubljane. Mrva Avguštin iz Ljubljane. 1'ance Anton z Viča. Perdan Rudolf iz Ljubljane. Perko Adolf iz Ljubljane. Pezdir Janez iz Ljubljane. Poznik Albin iz Ljubljane. Praprotnik Edvard iz Poljan pri Starem Trgu. 1'rockl Anton iz Ljubljane. Puh Jožef iz Ljubljane. Ravnahrib Frančišek iz Ljubljane. Rekar Ernest iz Ljubljane. Sartory Maks iz Ljubljane. Schneider Karol iz Trsta. Smrekar Henrik iz Ljubljane. Snoj Frančišek iz Ljubljane. Stresen Frančišek iz Ljubljane. Šturin Rudolf iz Ljubljane. Suhadobnik Frančišek iz Ljubljane. Sušnik Frančišek iz Ljubljane. Svetlič Jožef z Viča. Svetlič Vincenc iz Ljubljane. Šume Rudolf z Viča. II. a Bechine Viktor iz Ljubljane. Bischof Viljem iz Ljubljane. Bončar Adolf iz Ljubljane. Brate Janez iz Ljubljane. Bregar Anton z Blok. Brodnik Frančišek iz Šmarija. Burger Frančišek iz Ljubljane. Cepuder Vladimir iz Litije. Čeh Janez iz Ljubljane. Črtanec Jernej iz Šent-Vida pri Ljubljani. Čižman Frančišek iz Ljubljane. Demšar Emil iz Trbiža. Dežman Jožef iz Ljubljane. Furlan Frančišek iz Ljubljane. Gerbič Hugon iz Ulma. Goderer Jožef z Orteneka. Gregorin Janez iz Ljubljane. Jeločnik Frančišek iz Ljubljane. Jenko Miljutin iz Ljubljane. Jenko Leopold iz Ljubljane. Jerič Jožef iz Šent-Vida pri Zatičini. Joras Matej iz Ljubljane. Jordan Avgust iz Ljubljane. Kilar Anton iz Tržiča. Kocjan Jakob iz Ljubljane. Kopečnji Janez iz Ljubljane. Kosec Frančišek iz Ljubljane. Križaj Frančišek iz Ljubljane. L&hajnar Janez iz Velikih Lašč. Ledenik Alfred iz Ljubljane. Mandič Avgust iz Ljubljane. II. b Ačeto Viktor iz Šent-Vida pri Ljubljani. Avbelj Alojzij iz Ljubljane. Benčina Karol iz Ljubljane. Božič Alojzij iz Ljubljane. Breskvar Anton iz Ljubljane. Cankar Frančišek iz Ljubljane. Češnovar Frančišek iz Trsta. Dimic Alojzij iz Ljubljane. Dostal Karol iz Šiške. Ferlič Milan iz Ljubljane. Golob Karol z Vrhnike. Hain Leopold iz Ljubljane. Hirschmann Pavel iz Ljubljane. Hočevar Janez iz Ljubljane. Hrovat Ludovik iz Zagradca. lzlakar Viktor iz Ljubljane. Jenček Janez iz Ljubljane. Šuštar Janez iz Ljubljane. Šuštaršič Ernest iz Ljubljane. Švigelj Frančišek iz Ljubljane. Tekavec Jakop iz Ljubljane. Tercel Janez iz Ljubljane. Trtnik Lovrenc iz Sostrega pri Ljubljani. Tavčar Leopold iz Ljubljane. Verčič Jožef iz Šent-Lenarta. Zima Leopold iz Ljubljane. razred. Marinka Janez z Brezovice. Mavec Jožef iz Ljubljane. Mavsar Alojzij iz Gotenic. More Janez iz Ljubljane. Pance Andrej 7. Viča. Pet rač Anton iz Železnikov. Pezdir Aleksander iz Ljubljane. Požgaj Viljem iz Ljubljane. Prisdig Jožef iz Ljubljane. Rakav Karol iz Žužemberka. Roječ Janez iz Celja. Rome Frančišek iz Ljubljane. Seifert, Viktor iz Šmartna pri Litiji. Skalar Frančišek iz Ljubljane. Slivar Frančišek iz Ljubljane. Sluga Frančišek iz Ljubljane. Strnad Jožef iz Ljubljane. Šešek Janez ml. iz Ljubljane. Šešek Janez st. iz Ljubljane. Škulj Jožef z Brankovega pri Velikih Laščah. Šuštaršič Frančišek iz Ljubljane. Šuštaršič Simon iz Ljubljane. Tavčar Mičeslav iz Ilirske Bistrice. Valušnik Frančišek iz Sežane. Verbič Matej iz Ljubljane. Vodišek Jožef iz Ljubljane. Vodušek Žiga iz Ljubljane. \Visler Frančišek iz Ljubljane. Zajec Frančišek iz Ljubljane. Zupančič Jožef iz Ljubljane. razred. Jeralla Frančišek iz Budimpešte. Klemenčič Ignacij iz Ljubljane. Koleša Rudolf iz Šent-Vida pri Zatičini. Košir Anton z Viča. Krek Jožef iz Ljubljane. Lapajne Jožef iz Ljubljane. Lavrin Frančišek iz Ljubljane. Lovša Janez iz Mengša. Marinka Andrej z. Glinee. Mirtič Frančišek iz Ljubljane. Oblak Alojzij z Viča. Palovec Ferdinand iz Ljubljane. Pavle Avgust iz Ljubljane. Peček Viktor iz Ljubljane. Pezdir Anton z Viča. Pindur Karol iz Ljubljane. Pogačnik Alojzij iz Olš. Bepovš Albin iz Ljubljane. Sedej Jožef iz Ljubljane. Slamnjak Jožef iz Ljubljane. Škerjanec Frančišek iz Štepanje Vasi. Turk Karol iz Ljubljane. Vatovec Jožef iz Ljubljane. Velepič Rudolf iz Ljubljane. III. a Ačeto Alojzij iz Šent-Vida. Borštnik Miroslav iz Borovnice. Breceljnik Frančišek iz Ljubljane. Burgar Teodor iz Ljubljane. Cerar Frančišek iz Ljubljane. Cesar Alojzij iz Ljubljane. Cilar Frančišek iz Ljubljane. Cordignano Herman iz Moggia. Cvetko Frančišek iz Senožeč. Črne Jožef iz Senožeč. Drašček Anton iz Ljubljane. Faleschini Frančišek iz Ljubljane. Ferjan Maks iz Ljubljane. Galovič Rudolf iz Loke. Glavič Avgust iz Ljubljane. Grabljevec Frančišek iz Ljubljane. Grošelj Jožef iz Ljubljane. Gruden Frančišek z Volake pri Vel. Lašč. Hariscli Teodor iz Ljubljane. Hladnik Frančišek iz Logatca. Janša Jožef iz Ljubljane. Jašovec Frančišek s Šel pri Kamniku. Jenko Ludovik iz Ljubljane. Jenko Rudolf iz Ljubljane. Jerančič Viljem iz Ljubljane. Juh Avgust iz Ljubljane. Jurkovič Albin iz Ljubljane. Klopčič Rajmund iz Ljubljane. Koman Janez iz Ljubljane. Kristan Anton z Viča. Kristan Frančišek z Viča. Kune Albin iz Ljubljane. Lampret Frančišek s Krke. Martine Anton iz Ljubljane. Mavsar Janez iz Gotenic. Mesesnov Alojzij z Viča. Mozetič Aristid iz Trsta. Novak Anton iz Ljubljane. Oreliek Albin iz Ljubljane. Pajnič Jožef iz Trsta. III. b Babnik Janez iz Ljubljane. Bizjak Jožef iz Ljubljane. Bonač Janez iz Kranjske Gore. Brdajs Jožef iz Ljubljane. Breskvar Budolf iz Divače. Burja Anton iz Zaspega. Dacar Frančišek iz Tuhinja. Dežman Leopold iz Ljubljane. Dobnikar Ignacij iz Šent-Vida. Drolc Martin iz Krašnje. Videmšek Jožef iz Ljubljane. Vidmar Avgust iz Ljubljane. Vovk Anton iz Ljubljane. Vovk Frančišek z Viča. Zaletel Janez iz Notranjih Goric. Zavinšek Frančišek iz Ljubljane. Žerovnik Janez z Viča. razred. Pavlic Leopold iz Preske. Peček Boštjan z Blok. Perkfi Ludovik iz Ljubljane. Peršl Karol iz Ljubljane. Pirnat Anton iz Moravč. Plankar Alojzij iz Kudnika. Plankar Janez iz Ljubljane. Poljane« Frančišek iz Ljubljane. Pož Rudolf iz Vipave. Prašek Adolf iz Ljubljane. Pukelstein Mihael iz Ljubljane. Rakar Jožef iz Ljubljane. Reniic Jane/ od Št, Jurija pri Šinariji. Reichmann Kajmund iz Ljubljane. Bodič Janez od Št. Jurija pod Kumom. Sartori Emil iz Ljubljane. Schifrer Emil iz Ljubljane. Sedej Jako)) iz' Ljubljane. Selan Frančišek iz Ljubljane. Snoj Janez iz Nadgorice. Strajhar Janez iz Šmartina pri Tuhinji. Sturin Frančišek iz Ljubljane. Suhadobnik Jožef iz Ljubljane. Svetlič Janez z Viča. Škof Jakop iz Ljubljane. Tribuč Jožef iz Ljubljane. Urbančič Frančišek iz Ljubljane. Vavpotič Alojzij iz Ljubljane. Vdovič Bogomil s Turjaka. Vidmar Janez iz Ljubljane. . Vinilišar Frančišek iz Ljubljane. Walland Evgen iz Kranja. Zajec Frančišek iz Ljubljane. Zupančič Frančišek iz Ljubljane. Zupančič Jožef iz Ljubljane. Žebre Friderik iz Ljubljane. Neizprašana: Balia Frančišek iz Sudovča (Slav.) Polik Avgust iz Ljubljane. razred. Flere Frančišek iz Senožeč. Garafolj Frančišek z Vrhnike. Grapar Anton iz Ljubljane. Hočevar Gabrijel iz Podloga. Jaklič Jožef iz Ljubljane. Javornik Janez iz Ljubljane. Jeločnik Pavel iz Ljubljane. Jesih Jožef iz Ljubljane. Jež Janez iz Strmca. Kadilnik Emil iz Kočevja. Klešnik Leopold iz Ljubljane. Knez Anton z Viča Kocjan Anton iz Ljubljane. Kocmur Janez iz Ljubljane. Kocmur Jožef iz Ljubljane. Kolesa Leopold iz Šent-Vida pri Zatičini. Koman Anton iz Ljubljane. Kozjak Alojzij iz Ljubljane. Lovša Jožef iz Mengša. Magister Andrej iz Sneberja. Mazi Eduard iz Kostanjevice. Moliar Karol iz Ljubljane. Okorn Janez iz Ljubljane. Pance Frančišek z Viča. Paternoster Viktor s Krškega. Pavšek Frančišek iz Ljubljane. Peterca Jožef iz Rudnika. Pirec Frančišek iz Apnenika. Podkrajšek Rudolf iz Ljubljane. Pogačnik Anton iz Ljubljane. Praprotnik Alojzij iz Rudnika. Praprotnik Viljem iz Žirov. Prdan Jernej iz Žapuž. Prernk Frančišek iz Ljubljane. IV. a Cvetek Anton s Starih Fužin. Črne Anton iz Ljubljane. (Irne Vojteh iz Ljubljane. Delak Alojzij iz Kočevja. Dobnikar Frančišek od Sv. Katarine. Dolžan Frančišek z Viča. Dolžan Vinko z Viča. Elesini Alojzij iz Ljubljane. Ferjan Milan iz Ormoža (Štaj.) Gerjol Adolf iz Ljubljane. Grošelj Rudolf iz Ljubljane. Hayne Gvidon iz Žužemberka. Hočevar Janez iz Velikih Lašč. Jak Jožef iz Ljubljane. Jakše Karol iz Ljubljane. Jeklin Jožef iz Ponikev (Gor.) Jensko Avgust iz Fužin (Weissenfels). Katern Matija iz Vodnjana (Priin.) Kocijančič Janez iz Lipnice. Kramaršič Filip iz Ljubljane. ■Lisec Konrad iz Ljubljane. Mazgon Alojzij iz Ljubljane. Medja Janez iz Želeč. Miklavčič Anton s Krke. Osana Viktor z Razdrtega. Petelin Janez iz Preserja. Petrovčič Frančišek iz Logatca. IV. b Auer Albin z Rreznice. Ažbe Frančišek iz Javorja. Rar Frančišek iz Ljubljane. Rarl Rudolf iz Podzemlja. Rrufach Karol iz Ljubljane. Debevec Frančišek iz Regunj pri Girknici. Primožič Janez iz Ljubljane. Puc Viktor iz Ljubljane. Ravnahrib Jožef iz Ljubljane. Rekar Jožef iz Ljubljane. Remžgar Jožef od Dev. Mar. v Polji. Sedej Frančišek iz Ljubljane. Sluga Frančišek iz Ljubljane. Sojar Frančišek z Viča. Strus Janez iz Ljubljane. Šiška Anton iz Ljubljane. Štibil Janez iz Ljubljane. Tavčar Rihard iz Ljubljane. Valentinčič Frančišek s Studenca. Vehar Ignacij iz Ljubljane. Virens Vincenc iz Ljubljane. Velepič Janez iz Ljubljane. Vovko Pavel iz Šiške. Vrečar Frančišek iz Ljubljane. Zadnikar Janez iz Šent-Vida pri Ljubljani. Zaletel Alojzij iz Ljubljane. Zalokar Feliks iz Velikih Lašč. Zgaga Andrej iz Krope. Zore Jožef iz Ljubljane. Žagar Štefan iz Gerova (Hrvatsko). razred. Pirš Jakop iz Doba. Praprotnik Miroslav iz Žirov. Prepeluh Albin iz Ljubljane. Prijatelj Jane/ iz Dobrepolj. Strauss Henrik iz Ljubljane. Sturni Karol iz Polč. Svete Jožef iz Preserja. Seme Anton iz Višnje Gore. Širca Anton iz Postojine. Škaberne Pavel iz Kranja. Škubic Janez s Krke. Tomažič Miroslav iz Ljubljane. Trtnik Viljem iz Ljubljane. Turk Janez iz Kamnika. Vajevec Janez iz Dolskega. Verbec Janez iz Preserja. Videmšek Peregrin iz Ljubljane. Zalar Frančišek iz Ljubljane. Zgonec Anton iz Ljubljane. Žunknr Peter iz Trzina. Ženko Janez iz Ljubljane. Žirovnik Janko iz Zgornjih Gorij. Neizprašana: Šešek Alojzij iz Gameljnov. Trampuš Rudolf iz Ljubljane. razred. Dtimla Jožef iz Ljubljane. Gantar Janez iz Žavraca. Hočevar Janez iz Logatca. Hočevar Jurij iz Ljubljane. Hoermann Valentin iz Ljubljane. Jeraj Peter iz Kostanjevice. Jerančič Alojzij iz Ljubljane. Kanonik Karol iz Ljubljane. Kavčič Jožef iz Ljubljane. Kilar Janez iz Tržiča. Klemenec Janez iz Rakitnika. Krek Ciril iz Ljubljane. Kunec Viktor iz Ljubljane. Kuralt Jožef iz Domžal. Leveč Frančišek od Šent - Ožbalta. Meden Milan iz Ljubljane. Merluzzi Ferdinand iz Ljubljane. Mrzlikar Janez iz Ljubljane. Novak Janez iz Ljubljane. Ogorelec Jožef z Razdrtega pri Smariji. Pavšek Maks iz Ljubljane. Perko Avguštin iz Ljubljane. Pirkovič Alojzij iz Ljubljane. Plankar Frančišek iz Ljubljane. Pliberšek Alojzij z Grahovega. Podkrajšek Janez iz Ljubljane. Porenta Jožef iz Ljubljane. Anderwald Rudolf iz Ljubljane. Augustinčič Alojzij iz Ljubljane. Belič Frančišek z Viča. Božič Leopold iz Šiške. Črv Frančišek iz Ljubljane. Gorenjec Jožef iz Ljubljane. Gorjup Jožef z Viča. Jakopič Avguštin iz Ljubljane. Jan Alojzij iz Ljubljane. Jankovič Jožef iz Šmarija. Jenko Avguštin iz Ljubljane. Juvan Ernest iz Ljubljane. Krdelj Edvard iz Novega Mesta. Krebs Janez iz Luč (Štir.). Križnar Jožef iz Ljubljane. Kurnik Janez iz Ljubljane. Kvas Ignacij iz Ljubljane. Lavš Leopold iz Dola (Štir.). Mahkota Frančišek iz Ljubljane. Mam Leopold iz Drage. Pust Frančišek iz Ljubljane. Ravnikar Janez iz Ljubljane. Rotar Martin s Črnuč. Saler Frančišek s Cernika v Slavoniji. Smrkolj Alojzij iz Novega Mesta. Smole Alojzij iz Smlednika. Šlibar Jarnej z Dobrave. Strekelj Frančišek iz Ljubljane. Vehar Janez iz Ljubljane. Volta Anton iz Ljubljane. Zakrajšek Ignacij iz Preserja. Zevnik Frančišek iz Ljubljane. Zupanec Frančišek iz Ljubljane. Žganjar Janez iz Ljubljane. Zirkelbach Viljem iz Ljubljane. Neizprašani (zaradi bolezni): Bajec Maksimilijan iz Ljubljane. 1'rosenec Frančišek z Bohinjske Bistrice. Turšič Janez z Jezera pri Preserji. IV. c razred. Mayer Friderik iz Celja. Mihelič Tomaž iz Ljubljane. Mrčun Janez iz Blagovice. Porenta Jakob iz Ljubljane. Poženel Jožef iz Kamnika. Pur Rudolf iz Ljubljane. Radovič Anton iz Ljubljane. Robida Janez iz Ljubljane. Kožanec Mihael iz Ljubljane. Sevenec Jožef iz Ljubljane. Smrtnik Jožef iz Ljubljane. Stresen Auguštin iz Ljubljane. Šavs Jožef iz Ljubljane. Trtnik Auguštin iz Ljubljane. Valentinčič Janez iz Ljubljane. Zajec Andrej iz Ljubljane. Zaviršek Matija iz Šmarija. Žagar Feliks z Babnega Polja. Ženko Janez iz Ljubljane. Žirovnik Alojzij z Viča. V. razred. Breskvar Janez iz Ljubljane. Crtanec Alojzij iz Ljubljane. Cuk Karol iz Predgriž. Gvardija Leopold iz Ljubljane. Hladnik Janez iz Logatca. Hruška Aleksander iz Šahova Japelj Jožef iz Ljubljane. Javornik Teodor iz Ljubljane. Keber Janez iz Ljubljane. Klopčar Rudolf iz Ljubljane. Krek Stanislav iz Ljubljane. Ložar Jarnej iz Ljubljane. Milavec Adolf iz Ljubljane. Miiller Evgen iz Črnomlja. Podkrajšek Rudolf iz Ljubljane. I. oddelek. Poljanšek Feliks iz Ljubljane. Puc Jernej s Cola. Repovš Friderik iz Ljubljane. Sark Frančišek iz Ljubljane. Schuber Janez iz Ljubljane. Semen Makso s Krškega. Sešek Jožef iz Ljubljane. Stegnar Jožef iz Ljubljane. Strehar Jožef iz Ljubljane. Šelko August iz Ljubljane. Šiška Karol iz Ljubljane. Treven Frančišek iz Ljubljane. Učak Frančišek iz Ljubljane. Zore Janez z Dobrave. II. oddelek. Borštnar Alojzij iz Ljubljane. Bukovic Avgust, iz Radovljice. Cesar Jožef iz Ljubljane. Čemažar Frančišek iz Železnikov. Debevec Fančišek iz Košane. Habe Frančišek iz Šent-Vida pri Vipavi. Hrovat Vincencij s Trojan, Janežič Jožef iz Ljubljane. Jarc Jožef iz Preserja. Kalmus Karol iz Ljubljane. Klešnik Albin iz Ljubljane. Kliš Avgust iz Ljubljane. Kranjec Filip z Blok. Krek Frančišek iz Smlednika. Matjan Feliks iz Ljubljane. Mehle Jožef iz Ljubljane. Miklavec Jožef iz Moravč. Milavec Frančišek st. iz Ljubljane. Milavec Frančišek ml. iz Višnje Gore. Negovetič Rihard iz Postojine. Novak Alojzij iz Ljubljane. Prne Jožef iz Ljubljane. Sartorij Frančišek iz Litije. Sedej Leopold iz Ljubljane. Speil Avgust iz Ljubljane. Šetina Frančišek iz Ljubljane. Vovk Anton iz Ljubljane. Zupan Matevž iz Mošenj. Žagar Andrej iz Gerova (Hrvatsko). Železnikar Avgust iz Ljubljane. III. Pripravljalnica za obrtno šolo. I. oddelek. Arko Jožef z Volčjega (klepar). Birtoncelj Alojzij iz Mošenj (kamnosekar). Bitenc Janez iz Podutika „ Bizjak Anton iz Dola (mizar). Bras Frančišek iz Radeč (pekar). Bukovnik Janez iz Begunj (krojač). Bukovnik Jožef od Sv. Gregorja „ Celere Frančišek iz Horjula (pekar). Čepon Adolf iz Ljubljane (krojač). Dolenec Andrej iz Dravelj (sodar). Erjavec Janez iz Vodic (črevljar). Ferjančič Maks iz Vipave (mizar). Finžgar Gregor iz Mošenj (kamnosekar). Galč Anton od D. M. v Polji (sodar). Globočink Jakop iz Globokega (krojač). Gnidica Vincenc iz Boštanja „ Gruden Frančišek iz Logatca „ Hrovat Anton iz Krope (črevljar.) Hrovat Janez iz Kočevja (kolar). Justin Šimen s Studenčič (kamnosekar). Kapus Jakop iz Kamne Gorice (mizar). Keber Jakop od Št. Lenarta (črevljar). Kmetic Frančišek iz Vodic (pekar). Kržmanec Anton iz Bevk (mizar.) Lamprecht Alojzij iz Zatičine (krojač). Lebar Anton z Brda (črevljar). Lešnjak Viktor iz Ljubljane (krojač). Merkol Matej iz Preserja (pekar). Merjasic Anton iz Zbilj (črevljar). Nagode Frančišek iz Horjula (pekar). Petek Anton iz Godešič (črevljar). Piš Janez od Sv. Lenarta „ Plestenjak Janez iz Borovnice (mizar). Prešeren Janez iz Radovljice kamnosekar). Princ Anton z Iga (črevljar). Roštan Janez iz Ljubljane. (mizar). Sirnik Alojzij iz Št. Vida (črevljar). Smolej Ignacij iz Zagorja (pekar). Smolej Matej z Breznice (kamnosekar). Srčnik Janez iz Horjula. (pekar). Stražišar Jožef iz Preserja (kovač). Šolar Anton iz Kamne Gorice (črevljar). Šusteršič Andrej iz Hrušice (sodar). Šušteršič Ignacij iz Hrušice „ Trdina Jožef iz Podnarta (črevljar). Trojar Frančišek iz Železnikov (krojač). Vidmar Janez iz Dola (strugar). Vrankar Frančišek iz Ljubljane (kolar). Vrhovec Jakop iz Most (sodar). Žele Jožef iz Trnja (črevljar). Železnikar Gregor iz Želimelj „ Žlindra Janez iz Loža. (kolar). II. oddelek. Batijel Frančišek iz Vipave (pilar). Berdajs Lovro iz Ljubljane (knjigovezar.) Bobek Janez iz Št. Vida (na Štaj.) (jerinenar.) Bogataj Peregrin z Brezovice (stolar). Borštnar Janez iz Ljubnega (črevljar). Cankar Ignacij iz Ljubljane (ključavničar). Ciglar Frančišek iz Ljubljane (krojač). Lunder Henrik iz Ljubljane (brivec). Malenšek Alojzij z Broda (črevljar). Mejak JanezizŠt.VidanadVip. (krojač). Meršol Frančišek iz Badovljice (črevljar). Molek Jožef iz Ljubljane (knjigovezar). Navinšek Emil iz Ljubljane (brivec). Novak Frančišek iz Žužemberka (črevljar). Čelešnik Frančišek iz Ljubljane (črevljar). Čepon Ignacij iz Ljubljane (urar). Čermel Benedikt iz Vipave (mizar). Činder Frančišek iz Celovca (mesar). Dimnik Matija iz Ljubljane (krojač). Eržen Štefan z Bukovšice (mizar). Finžgar Alojzij iz Mošenj (kamnosekar). Gabršek Ludovik iz Blagovice (sladčičar). Glavan Martin z Iga (krojač). Herman Jožef iz Ljubljane „ Hirschman Jakop iz Ljubljane (zlatoklepar). Homec Janez iz Ljubljane (krojač). Hribar Ludovik iz Ljubljane (sedlar). Javornik Frančišek iz Ljubljane (tiskar). Kadivec Janez iz Kamnika (jermenar). Klarman Leo iz Boglara (Ogrs.) (črevljar). Kliš Frančišek iz Gradca (Štaj.) „ Kodrman Frančišek z Ježice (krojač). Kosec Frančišek iz Smlednika (črevljar). Košir Frančišek iz Ljubljane „ Kristan Pavel iz Badovljice (mizar). Krištof Frančišek iz Višnje Gore (krojač). IV. Šolska delarna na II. mestni deški ljudski šoli. Z delom se je pričelo v I. oddelku (za lepljenstvo) začetkom listopada 1889. in v II. oddelku (za mizarstvo) začetkom malega travna 1890., končalo pa v obeh oddelkih s sklepom letošnjega šolskega leta. Delalo se je po šolskem pouku po dvakrat na teden in sicer v 1. oddelku l1^, v II. oddelku 2 uri. Lepljenstva se je učilo 24, mizarstva 6 učencev, vsi iz IV. razreda. Tvarino so dobivali učenci zastonj. Izdelki so se jim prepustili v last. Vsak učenec je izdelal sledeče predmete: Pein Frančišek iz Ljubljane (jermenar). Perše Frančišek iz Stare Loke na Kočevskem (črevljar). Prhne Matija iz Ljubljane (ključavničar). Pire Maks iz Krope (krojač). Pogačnik Feliks iz Ljubljane (črevljar). Pogačnik Jožef iz Ljubljane (krojač). Pröckl Janez iz Ljubljane (zlatar). Rozman Janez iz Kamne Gorice (črevljar). Salmič Benjamin iz Ljubljane „ Schweiger Mihael iz Ljubljane „ Steiner Ludovik iz Ljubljane „ Stražar Frančišek iz Ljubljane (krojač). Šebalj Janez iz Prezida (sedlar). Škufca Jožef iz Višnje Gore (črevljar). Trčon Frančišek iz Trsta „ Tkalec Tomaž iz Kleč „ Türk Frančišek iz Logatca (krojač). Vidmar Matevž iz Črne Vasi (črevljar). Zgonc Karol iz Borovnice (mizar). Zupančič Frančišek iz Višnje Gore (ključavničar^). I. oddelek: Lepljenstvo. Šterilo izdelka Ime izdelka Čas izdelovanja v urah Opomnja število izdelka Ime izdelka O "5 K S > 03 M 'Z? ,6% Opomnja i. Kvadrat (iz lepenke, obrobljen in prevlečen) 2'/2 model 17. Velike mape za šolske zvezke 6 uporaba model 2. Pravokotnik 2 n 18. Kocka 3 3. Romb l1/* TI 19. Kocka kot tintnik 4 uporaba n 4. Romboid v h n 20. Škatljica za mineralije 1 V» B. Trapez V h n 21. Prizma 4-stranska VI, model 6. 7. Trapezoid v h n 22. Prizma 3-stranska 21/» ii Jednakostran trikotnik l1/» „ 23. Peresnica 6 uporaba 8. Jednakokrak trikotnik v h * 24. Četverec (tetraeder) l1/» model 9. Raznostran trikotnik 1 >/t 51 25. Osmerec (oktaeder) 2 n n n n 10. Topokot trikotnik i V» n 26. Piramida 4-stranska 2»/» 11. Šesterokdtnik V/t 51 27. Piramida 3-stranska 2 12. Osmerokotnik 21/a 51 28. Piramida 3-stran. odsek 2»/. 13. Podobe vladarjev l1/» uporaba 29. Škatlja za mineral, zbirke 12 uporaba 14. Božje podobe 1>/. „ 30. Razni predmeti po tiskanih modelih 15, Zemljevid 16. Šolska mapa 4 n 24 učencev je tedaj izdelalo 720 komadov. Prav pridno so delali: Jan Alojzij. Lavš Leopold. Šešek Alojzij. Dobnikar Frančišek. Mayer Friderik. Vajevec Janez. II. oddelek: Mizarst v o. Število izdelka Ime izdelka | Čas izdelovanja v urah Opomn ja Število izdelka Ime izdelka i Cas izdelo-¡vanja v urah Opomnja i. Ravnilo 1 uporaba 7. Stojalo 6 model 2. Cvetlična podpora 4 „ 8. Napenjalnica za metulje 6 uporaba 3. Klečnica 4 model 9. Miza 6 model 4. Pravokot 4 „ 10. Stol 6 v 5. Grezilo 3 uporaba i 11. Okvir za podobe 4 uporaba 6. Ravnotežnica 8 n 12. Škatlja za metulje 5 > 0 učencev je izdelalo 60 zgoraj navedenih komadov. Prav pridno so delali: Petrovčič Frančišek. Medja Janez. Žankar Peter. Videmšek Peregrin. Letno poročilo mestne sedemrazredne dekliške ljudske šole pri sv. Jakopu v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta I. Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. Zaporedna štev. Ime in značaj Poučevala je Na teden ur 1. Julija Moos, nadučiteljica in voditeljica. v V. razredu vse predmete razven pisanja, risanja, telovadbe in petja. 20 2. Andrej Karlin, kaplan pri sv. Jakopu, učil je v vseh razredih verouk. 12 3. Ernestina Pribil, učiteljica. v III. razredu vse predmete. 23 4. Friderika Konschegg, učiteljica. v VII. razredu vse predmete. 27 5. Emilija Gusl, učiteljica. v I. razredu vse predmete in v VI. razredu ročna dela. 20 6. Agneza Zupan, učiteljica. v IV. razredu vse predmete razven petja. 24 7. Marga Wessner, podučiteljica. v VI. razredu vse predmete razven ročnih del. 24 8. Marija Marout, podučiteljica. v II. razredu vse predmete in petje v IV. razredu. 19 9. Marija Moos, brezplačna pomožna učiteljica. v V. razredu risanje, pisanje, petje in v III. in V. telovadbo. 6 10. Ana Praprotnik, pomožna učiteljica. nadomestovala je zbolelo učiteljico III. razreda poltretji, in učiteljico I. razreda poldrugi mesec. - B. Statistični na konci šolskega Število Med letom jih je Sta 1' 0 s t Vera Razred 16./IX. 1889 15,/VII. 1890 vstopilo izstopilo umrlo manj kot 6 let CD t- 1 CO tu -rH 1 1 12—13 let o '3 61 5 — — 66 — 62 2 — 2 49 17 — 4 2 60 66 2 — — 67 1 53 12 — 3 46 22 — 6 4 58 66 — 5 — — 70 1 54 11 3 3 47 21 3 2 2 67 52 — 5 1 i 59 — 52 4 3 — 41 16 2 6 4 49 18 — 16 — — 34 — 32 2 ... - 31 3 — 5 4 25 5 3 23 _ — 31 — 30 1 — - 31 — — 5 2 24 2 1 13 — — 15 1 16 — — 15 1 — 3 4 9 270 4 69 l l 342 3 299 32 6 8 260 80 5 31 22 292 G. Učne Razred Verouk Slovensko berilo Nemško berilo Slovenska slovnica Nemška slovnica I. Mali katekizem za ljudske šole. Razinger-Zumer, Abecednik. V Ljubljani, Kleinmayr & Bamberg. — — — II. Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije. Razinger-Žumer, Prvo berilo in prva slovnica. V Ljubljani, Kleinmayr & Ramberg. — — — III. j» Drugo berilo in slovnica. Na Dunaji, v c. kr. zalogi šolskih knjig. — — Prva nemška slovnica. Na Dunaji, v c. k. zalogi šolskih knjig. IV. Veliki katekizem za ljudske šole. Dr. Schuster-Lesar, Zgodbe stare in nove zaveze za ljudske šole. Tretje berilo za občne ljudske šole. Na Dunaji, v c. kr. zalogi šolskih knjig. — Andr. Praprotnik, Slovenska slovnica za prvence. V Ljubljani, J. R. Milic. Druga nemška slovnica. Na Dunaji, v c. k. zalogi šolskih knjig. V. Veliki katekizem za ljudske šole. Zgodbe sv. pisma. Sv. listi in evan-gelji. D Lesebuch fürallg. österr. Volksschulen. Ausgabe in 8 Tli. von Dr. Georg Ullrich. V.Th.K.k. Schulbücher -Verlag. Peter Končnik, Slovenska slovnica. Na Dunaji, v c. kr. zalogi šolskih knjig. Lehmann, Sprachbuch. Ausgabe in 4 Tb. III. Theil. K. k. Schulbücher -Verlag. VI. » Janežič-Sket, Cvetnik, I. del. V Celovci, tiskarna družbe sv. Mohorja. kakor v V., VI. del. j» kakor v V., IV. del VII. ■ kakor v V., VII. del. JI V knjige. Računstvo • Zgodovina Zemljepis Naravopis Naravoslovje Dr. Fr. vit. Močnik, Prva računica. V c. k. zalogi šolskih knjig. — — — — Dr. Fr. vit. Močnik, Druga računica. V c. k. zalogi šolskih knjig. — — — — Dr. Fr. vit. Močnik, Tretja računica. V c. k. zalogi šolskih knjig. - — — — Dr. Fr. vit. Močnik, četrta računica. V c. k. zalogi šolskih knjig. — — — — Dr. Fr. vit. Močnik, Peta računica. V c. k. zalogi šolskih knjig. — — — — Dr. v. Močnik. Fünftes Rechenb. K. k. Schulbücher-Verlag. Anton Gindely, Lehrbuch der Geschichte. Ausgabe für Mädchenschul. I. Tb. II. Aufl. Prag, D. Teinpsky. A. E. Seibert, Schulgeographie. 1. Theil. Pokorny-Gugler, Naturgeschichte für Bürgerschulen, I. Stufe, Prag, Tempsky. Josef Hofer, Grundriss der Naturlehre für Bürgerschulen. I. Stufe. ji Dr. Heinrich v. Zeißberg, Erzählungen aus der Geschichte. II. und III. Theil. K. k. Schulbücher -Verlag. kakor v VI., II. in III. del. Dr. Karl Rothe, Naturgeschichte für Bürgerschulen, II. u. III. Stufe. kakor v VI., II. in III. stopnja. Č. Knjižnica. Učiteljska knjižnica šteje 16 knjig, leta 1889/90. se je dokupila Gigaletova „Znanstvena terminologija". - Šolska knjižnica za učenke šteje 357 zvezkov, 221 nemških, 134 slovenskih knjig. Nakupile so se leta 1889/90. te knjige: 1 letnik „Vrtca" 1889. leta, Hubadovi „Junaki", Narodne pripovedke 2 izvoda, Razne povesti 2 izvoda. D. Učil ima šola: Za nazorni nauk: 1 knjigo v podobah, zbirko kmetijskega orodja, 2 zbirki bibličnih podob. —- Za jezikovni nauk: Razinger-Zumer, stenske table. — Za računstvo: 2 računska stroja. — Za prirodopis: Schu-bertove in Schreiberjeve zbirke prirodopisnih podob. Zoologično zbirko in mine-ralične zbirke. Podobe škodljivih in jedljivih gob. Zbirko metuljev in hroščev. Za prirodoslovje: Zbirko fizikalnih aparatov. — Za zemljepis: 1 globus, 10 zemljevidov in stenskih tabel, avstrijski grb, kranjski grb, grb Ljubljane. — Za risanje: Eichlerjev in Grandauerjev navod za risanje. E. Letopis. Šolsko leto 1889/90. začelo se je dne 18. septembra 1889. s sveto mašo in s poklicanjem sv. Duha. Vsled razpisa visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. septembra 1889., št. 1812, razširila se je mestna dekliška ljudska šola od šest na sedem razredov, in ker je bilo mesto učiteljice tedaj šele razpisano, vstopila je novoimenovana pomožna učiteljica Marija Moos kot suplen-tinja ter prevzela poučevanje v II. razredu. Razpisano mesto učiteljice je dobila z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta dne 18. januvarja 1890., št. 23, dozdanja podučiteljica Agneza Zupan, na izpraznjeno mesto pod-učiteljice pa je bila imenovana ob enem Marija Marout, doslej učiteljica v Radovljici. Zdravstveno stanje učenk je bilo preteklo šolsko leto posebno ob zimskem času jako neugodno; kakor drugod po Ljubljani, razširila se je tudi med učenkami in t'l u en ca in pozneje dobre i (ošpice). Vsled epidemičnega razširjenja influence je prenehal dne 10. januvarja 1890. 1. šolski pouk ter se 20. januvarja t. 1. zopet pričel. Preblagorodni gospod c. kr. vladni svetnik dr. Friderik Kees-bacher je pregledal med šolskim letom natančno vse šolske sobe, učne knjige in šolske klopi, če ugajajo v zdravstvenem oziru. Dne 4. oktobra 1889. 1. na imendan Njega Veličastva presvetlega cesarja in 19. novembra 1889. 1. ob godu presvetle cesarice udeležila se je šolska mladina z učiteljicami slovesne sv. maše v mestni farni cerkvi sv. Jakopa. — Poletni čas, začenši z mesecem majnikom, hodile so učenke vsako sredo in soboto k sv. maši. Ob sredah so pele deklice enoglasno med svetim opravilom, ob sobotah pa skupno molile sv. rožni venec. Spremljevanje petja na orgijah je oskrbovala podučiteljica Marija Wessner. — Tudi na praznik sv. Alojzija se je udeležila mestna dekliška šola ob 10. uri sv. maše, da dostojno počasti nebeškega priprošnika šolske mladine. — V nedeljo po prazniku sv. Rešnjega telesa so bile deklice mestne dekliške šole, spremljane od svojih učiteljic, navzočne pri procesiji šentjakopske fare. Pri spovedi in sv. obhajilu so bile učenke štirikrat med letom. — Dne 2. julija t. 1. v praznik Marijinega obiskovanja je sprejelo 38 šolskih deklic prvikrat sv. obhajilo. Po cerkvenem opravilu so učiteljice ob svojih troških vse novo-obhajanke pogostile z zajutrkom. V podporo ubogih učenk je podarila tudi letos slavna kranjska hranilnica 100 gld. — Preblagorodni gospod župan Peter Grasselli je v ta namen podaril 10 gld. — Dne 15. decembra 1889. 1. so dobrodelne gospe v čitalnici, kakor vsako leto obdarile 18 učenk s popolno novo obleko. — Od 2. decembra 1889. do 1. aprila 1890. 1. ostajale so ubožne učenke z Barja in iz Mestnega Loga zaradi oddaljenosti čez poludne v šoli ter dobivale gorkega kosila. Nekateri dobrotniki in učiteljsko osobje mestne dekliške šole so namreč podarili za take ubožne učenke 81 gld. 81 kr., da so bile lete čez vso zimo preskrbene s poludansko hrano. Vsem tem blagim dobrotnikom in dobrotnicam mestne dekliške šole bodi tem potem v imenu vodstva, učiteljstva in ubogih šolskih deklic še enkrat izrečena najiskrenejša zahvala s srčno željo: Bog povrni in poplačaj sto in tisočkrat! Dne 16., 19. in 23. aprila in 21. in 23. junija t. 1. nadzoroval je bla-gorodni gospod c. k. okrajni šolski nadzornik Fr. Leveč pouk po vseh razredih, sklical na to dnč 9. julija t. 1. učiteljice v konferencijo, pri kateri jim je dal na znanje, kar je opazil med nadzorovanjem. Tudi prečastiti gospod knezoškofijski nadzornik za verstvo, kanonik Andrej Zameji c je med šolskim letom po večkrat bil navzočen pri krščanskem nauku. Da bi se stariši in drugi prijatelji šolske mladine prepričali o uspešnem pouku v ženskih ročnih delih, pri katerem se je zlasti oziralo na praktične izdelke, na pletenje, kačkanje in šivanje, priredila se je zadnja dva dneva šolskega leta razstava ženskih ročnih del v šolskem poslopji. — Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1890. 1. s sveto mašo in z zahvalno pesmijo. II. Imenik učenk. I. razred. Balaiit Marija z Golega. Barle Marija iz Ljubljane. Bezek Frančiška iz Ljubljane. Breskvar Frančiška iz Ljubljane. Breskvar Marija iz Ljubljane. Busetti Alojzija iz Rudnika. Cerar Josipina iz Ljubljane. Cesar Marija iz Ljubljane, čelešnik Antonija 1. iz Ljubljane, čelešnik Antonija 2 iz Ljubljane. Čižman Marija iz Ljubljane. Demšar Marija iz Begunj. Dežman Josipina iz Ljubljane. Dostal Marija iz Mengša. Flore Leopoldina iz Ljubljane. Godec Terezija s Krke. Golob Amalija iz Ljubljane. Gril Karolina iz Ljubljane, («nun Frančiška iz Ljubljane. Jeločnik Etna iz Ljubljane. Jeločnik Josipina iz Ljubljane. Jenko Neža iz Želimelj. Jerala Marija iz Ljubljano. Kanoni Marija iz Ljubljane. Knez Alojzija iz Ljubljane. Knific Frančiška iz Ljubljane. Kocmur Marija iz Ljubljane. Kogej Antonija iz Ljubljane. Kogej Marija iz Ljubljane. Koren Jelica iz Planine. Kosec Frančiška iz Ljubljane. Kozamernik Justina iz Ljubljane. Križaj Terezija iz D. Bistrice. Anzelc Uršula z Golega. Balant Antonija iz Ljubljane. Benda Pavlina iz Ljubljane. Brate Julija iz Ljubljane. Breceljnik Ana iz Ljubljane. Breskvar Marija iz Ljubljane. Breznik Angela iz Ljubljane. Bukovitz Leopoldina iz Ljubljane. Ciglar Amalija iz Ljubljane. Fuks Leopoldina iz Zagorja. Fuks Ljudmila iz Ljubljane. Furjan Marija iz Celja. Godec Jožefa s Krke. Lapajnar Marija iz Ljubljane. Lercb Viktorija iz Ljubljane. Loboda Pavla iz Ljubljane. Mahkota Marija iz Ljubljane. Malič Alojzija iz Ljubljane. Malner Ana iz Ljubljane. Marinka Ljudmila iz Ljubljane. Marjetič Katarina iz Ljubljane. Mausar Ana iz Gotenic. Merlak Marija iz Ljubljane. Možina Ivana iz Ljubljane. Mtillner Albina iz Ljubljane. Nagel Marija iz Zagreba. Pavle Marija iz Ljubljane. Pavlin Marija iz Ljubljane. Periné Marija iz Ljubljane. Pezdir Marija iz Ljubljane. Porenta Ivana iz Ljubljane. Praprotnik Josipina iz Rudnika. Premk Karolina iz Ljubljane. Prezelj Marija od Sv. Krvi pri Gradci. Rozman Josipina s Krke. Slana Marija z Brezovice. Sperling Ana iz Ljubljane. Stavanje Marija iz Vinjane. Suhadolnik Ivana iz Ljubljane. Šerc Ivana iz Ljubljane. Šukovic Leopoldina iz Ljubljane. Trtnik Frančiška iz Ljubljane. Učak Ivana iz Ljubljane. Urbančič Marija iz Ljubljane. Zabukovic Neža iz Ljubljane. Zaletev Marija iz Ljubljane. II. razred. Gregorec Franja iz Ljubljane. Herman Alojzija iz Ljubljane. Hrovat Ivana iz Ljubljane. Jakopin Jožefa iz Ljubljane. Jebačin Roza iz Ljubljane. Jeglič Ljudmila iz Ljubljane. Jenko Amalija iz Ljubljane. Knoblohar Marija iz Ljubljane. Kočevar Roza iz Želimelj. Kolar Franja iz Ljubljane. Korenčič Ana od Sv. Krvi. Korošic Marija iz Zagorja. Kosec Terezija iz Ljubljane. Kune Helena iz Ljubljane. Kunovar Helena iz Dravelj. Lustig Amalija iz Gradca. Lustig Nežika iz Gradca. Marinka Rozalija iz Ljubljane. Mavsar Ivana z Dunaja. Mehle Marija z Grosupljega. Miklič Julija iz Ljubljane. Mikulič Marija iz Ljubljane. Novak Ana iz Ljubljane. Pajsar Marija iz Ljubljane. Pečar Franja iz Ljubljane. Peksa Terezija iz Ljubljane. Petrlin Marija iz Ljubljane. Petrovčič Pavlina iz Ljubljane. Pogačnik Jerica iz Olš. Pok Berta iz Šiške. Premk Alojzija iz Ljubljane. Roje Amalija iz Ljubljane. Rozman Ivana iz Ljubljane. Rus Marija iz Ljubljane. Salmič Jožefa iz Ljubljane. Smole Marija iz Smlednika. Snoj Jožefa iz Trbovelj. Suhadolnik Franja iz Ljubljane. Šešek Nežika iz Ljubljane. Škrjanec Ivana iz Ljubljane. Škulj Angela z Brankovega. Škulj Marija z Brankovega. Šmelzer Ana iz Ljubljane. Škof Štefanija iz Litije. Štrukelj Pavlina iz Rudnika. Šukovic Alojzija iz Ljubljane. Tavbernik Rozalija iz Ljubljane. Turšič Antonija iz Ljubljane. Velkavrh Antonija iz Ljubljane. Vindišar Ana iz Ljubljane. Wolf Alojzija iz Ljubljane. Zabukovec Pavlina iz Ljubljane. Zajec Ana iz Ljubljane. Železnikar Marija iz Ljubljane. Živec Franja iz Ljubljane. III. razred. Anžič Julija iz Ljubljane. Rreskvar Helena iz Ljubljane. Breznik Marija iz Ljubljane. Bukowitz Marija iz Ljubljane. Buuc Marija iz Kopra. Cimennan Frančiška z Iga. čelešnik Ivana iz Ljubljane. Čelešnik Terezija iz Ljubljane. Čepelnik Marija iz Ljubljane. Črtancc Marija iz Ljubljane. Debevec Helena iz Ljubljane. Dimnik Frančiška iz Ilovice. Erjavec Ana iz Ljubljane. Fischer Marija iz Loke. Glinšek Ivana iz Ljubljane. Goli Julija iz Ljubljane. Golob Alojzija iz Ljubljane. Grum Gabrijela iz Ljubljane. Hann Rudolftna iz Ljubljane. Harisch Ana iz Ljubljane. Hrastnik Viktorija iz Ljubljane. Hrovat Marija iz Ljubljane. Janša Marija iz Ljubljane. Jenček Marija iz Velč. JurSa Marija iz Ljubljane. Kanduč Rozalija iz Šmartna pri Litiji. Klančar Karolina iz Ljubljane, pl. Kleinmayer Ita iz Št. Lenarda. Kobal Ivana iz Ljubljane. Koman Angela iz Ljubljane. Kotlovšek Frančiška iz Ljubljane. Kranjc Roza iz Ptuja. Krašovic Marija iz Ljubljane. Kvas Josipina iz Ljubljane. Lavrič Marija iz Zatičine. Longika Marija iz Ljubljane. Malič Angela iz Ljubljane. Mavec Frančiška iz Ljubljane. Mazgon Ljudmila iz Ljubljane. Mervar Josipina iz Ljubljane. Miklavec Pavlina iz Moravč. Mlakar Leopoldina iz Št. Jurja. Mrak Marija iz Ljubljane. Novak Josipina iz Ljubljane. Novak Julija iz Ljubljane. Pajk Elizabeta iz Ljubljane. Pavlé Frančiška iz Ljubljane. Pavšek Antonija iz Ljubljane. Pečar Marija iz Cirknice. Pire Rozalija iz Ljubljane. Preširen Ivana iz Ljubljane. Seliškar Marija iz Ljubljane. Srebotujak Josipina iz Ljubljane. Šeme Marija iz Moravč. Schmelzer Leopoldina iz Ljubljane. Šukovic Ivana iz Ljubljane. Stare Marija iz Št. Vida pri Ljubljani. Steinmann Karolina iz Ljubljane. Tekavec Angela iz Ljubljane. Valentinčič Marija iz Ljubljane. Valušnik Josipina iz Sežane. Vehar Frančiška iz Ljubljane. Velkavrh Terezija iz Ljubljane. Wernig Marija iz Št. Lorenca na Štajerskem. Vidic Marija iz Ljubljane. Zajec Frančiška iz Ljubljane. Zavrl Rozalija iz Ljubljane. Ženko Antonija iz Ljubljane. IV. Bezil Balbina iz Hrastnika. Boltar Marija iz Poptojine. Boltauzer Brigita iz Ljubljane. Brecelnik Antonija iz Ljubljane. Breskvar Ivana iz Ljubljane. Cepuder Otilija iz Litije. Čelešnik Marija iz Ljubljane Debeutz Amalija iz Ljubljane. Dovc Albina iz Ljubljane. Golob Marija iz Ljubljane. Grablovič Pavlina iz Ljubljane. Ham Marija iz Ljubljane. Herman Julija iz Ljubljane. Hrastnik Ana iz Ljubljane. Hrovat Frančiška iz Ljubljane. Indof Josipina iz Ljubljane. Jamnik Antonija iz Ljubljane. Jereb Gabrijela iz Ljubljane. Knez Marija iz Ljubljane. Kopečni Marija iz Ljubljane. Krivic Ana iz Borovnice. Lavrič Marija st. iz Ljubljane. Lavrič Marija ml. iz Ljubljane. Lerch Marija iz Pliberka na Koroškem. Mallner Viktorija iz Ljubljane. Marinka Frančiška iz Ljubljane. Mazi Amalija iz Semiča. Melile Marija iz Ljubljane. Miklavec Roža iz Moravč. V. Arnolt Antonija iz Ljubljane. Bostič Josefa iz Ljubljane. Bostič Leopoldina iz Ljubljane. Breskar Ivana iz Ljubljane. Burger Marija iz Ljubljane, čatez Ana iz Ljubljane. Dejak Pavla iz Ljubljane. Dunda Marija iz Ljubljane. Goli Ivana iz Ljubljane. Inglič Frančiška iz Ljubljane. Jakopin Marija iz Ljubljane. Jakše Pavla iz Ljubljane. Jenko Marija iz Loke. Kainc Marija iz Ljubljane. Klepec Marija iz Ljubljane. Klešnik Marija iz Ljubljane. Kliš Ana iz Ljubljane. Knez Frančiška iz Ljubljane. VI. Bukowitz Albina iz Radovljice. Debevec Josipina iz Ljubljane. Debevec Terezija iz Jjjubljane. Fischer Iiarolina iz Škofje Loke. Grum Marija iz Ljubljane. Hann Karolina iz Ljubljane. Muslovič Frančiška iz Ljubljane. Nachtigall Marija iz Žaline. Ovijač Marija iz Ljubljane. Perdan Frančiška iz Ljubljane. Peršl Ivana iz Briksa na Češkem. Peterim Terezija iz Ljubljane. Pleskovič Marija iz Mokronoga. Poka pl. Pokafalva Justina iz Ljubljane. Poženel Uršula iz Preserja. Praprotnik Antonija iz Ljubljane. Rajer Marija iz Ljubljane. Regally Marija iz Ljubljane. Rozman Frančiška iz Ljubljane. Smrekar Ivana iz Trsta. Snoj Ana iz Knittelfelda na Štajerskem. Strauss Frančiška iz Ljubljane. Strnad Antonija iz Ljubljane Strnad Frančiška iz Ljubljane. Scharlach Ema iz Rudolfovega. Swajglar Marija iz Ljubljane. Švigelj Frančiška iz Ljubljane. Tavčar Frančiška iz Ljubljane. Tavčar Josipina iz Ljubljane. Thoman Elizabeta iz Trsta. Tomažič Frančiška iz Ljubljane. Velkavrh Alojzija iz Ljubljane. Verhovec Marija iz Ljubljane. Zalar Marija iz Ljubljane. razred. Kogej Frančiška iz Ljubljane. Košar Neža iz Ljubljane Iiermec Marija iz Ljubljane. Leveč Ana iz Pulja. Modrijan Gabrijela iz Planine. Planinec Pavla iz Zaloga. Poka pl. Pokafalva Ivana iz Žužemberka. Pribil Ana iz Karlovca. Požar Friderika iz Knežaka. Rozman Marija iz Ljubljane. Speil Adela iz Ljubljane. Šoklič Leopoldina iz Ljubljane. Starman Marija iz Ljubljane. ' Šuster Leopoldina iz Ljubljane. Verovšek Marija iz Ljubljane. Verhovšek Ana iz Ljubljane. Zabukovic Kristina iz Ljubljane. Zemljan Frančiška iz Št. Pavla. razred. Kastelic Ivana iz Ljubljane. Kastelic Marija z Brezja. Kotlovšek Amalija iz Ljubljane. Lenassi Ana z Vrhnike. Miklič Marija iz Ljubljane. Mikuž Antonija iz Črnega Yrha. Papež Ljudevita z Jesenic na Gorenjskem. Pire Ana iz Ljubljane. Prešeren Gabrijela iz Ljubljane. Račič Marija iz Postojine. Radovič Marija iz Ljubljane. Roje Emilija iz Sevnice, pl. Rus Ivana iz Ljubljane, pl. Rus Marija iz Ljubljane. Rus Pavla iz Ljubljane. VII. I. o d Brandstetter Marija z Dunaja, črne Matilda iz Ljubljane. Govekar Marija z Iga. Karba Marija iz Hermanca na Štajerskem. Koprivec Adela iz Ljubljane. II. o d Bukowitz Ljudmila iz Radovljice. Gorjanec Matilda iz Ljubljane. Iiorenčan Franja z Vrhnike. Sever Marija iz Ljubljane. Štrukelj Rozina iz Tolmina. Trtnik Marija iz Ljubljane. Uhl Franja iz Gradca. Vidmar Ivana iz Ljubljane. Vindišar Franja iz Kranja. Weith Avrelija iz Ilirske Bistrice. "Wester Gizela iz Pančove. Wiener Viktorija iz Trsta. Zemljan Jerica iz Št. Jakopa. razred. d e 1 e k. Krek Helena iz Ljubljane. Pečnik Ivana iz Ljubljane. Ravnikar Ernestina iz Ribnice. Vimpolšek Antonija iz Rajhenburga. Zitterer Franja iz Ljubljane. d e 1 e k. Lampreht Ana iz Ljubljane. Modrian Sofija iz Planine. Meden Ana iz Ljubljane. Jahresbericht der zweiclassiffen städtischen deutschen Knaben-Volkssclinle in Laibach für das Schuljahr I. Schulnachrichten. A. Der Lehrkörper. Theodor Valenta, definitiver Oberlehrer und Schulleiter, lehrte alle Gegenstände in der IL Classe, 26^2 Stunden wöchentlich. Manrilius Sarah011, Gooperator an der Kathedralkirche zu St. Nicolaus, lehrte die Religion in beiden Glassen, 4 Stunden wöchentlich. Anton Maier, definitiver Unterlehrer, lehrte alle Gegenstände in der I. Glasse, 20 Stunden wöchentlich. Während der Krankheit des letzteren supplierte in der I. Classe der pensionierte Oberlehrer und Besitzer des goldenen Verdienstkreuzes , Herr Leopold Belär. B. Verzeichnis der Schulbücher. Classe Abtheilung Titel des Schulbuches Auflage Herausgeber Preis kr. I. Classe I. Ab-theiluug Kleiner Katechismus Lesebuch für österr. Volksschulen 1. Theil (ötheilig) Erstes Rechenbuch v. J. 1890 24. Auflage K. k. Schulb.-V. Dr. Ullrich Dr. R. v. Močnik 6 20 8 II. Abtheilung Auszug aus dem grossen Katechismus in Fragen und Antworten Lesebuch für österr. Volksschulen 2. Theil Sprachbuch 1. Theil Zweites Rechenbuch v. J. 1890 Liederquelle 1. Heft 24. Auflage K. k. Schulbücher-Verlag Dr. Ullrich J. Lehman Dr. R. y. Močnik Proschko -Pammer 16 26 8 12 10 II. Classe I. Abtheilung Grosser Katechismus. Ausgabe in Fragen und Antworten mit den beweisenden Stellen v. J. 1889 Biblische Geschichte Prvo berilo in slovnica Drittes Rechenbuch v. J. 1890 Lesebuch für österr. Volksschulen 3. Theil Sprachbuch 2. Theil Liederquelle 2. Heft 2. Auflage 24. Auflage K.k. Schulbücher -Verlag Dr. Schuster Razinger-Žumer Dr. R. v. Močnik Dr. Ullrich J. Lehman Proschko - Pammer 30 44 24 13 32 12 12 II. Abtheilung Grosser Katechismus Biblische Geschichte Drugo berilo in slovnica Viertes Rechenbuch v. J. 1890 Sprachbuch 3. Theil Lesebuch für österr. Volksschulen 4. Theil Liederquelle 3. Heft 24. Auflage K. k. Schulb -V. Dr. Schusttr 0. kr. z. š knjig Dr. R. v. Močnik J. Lehman Dr. Ullrich Proschko - Pammer 30 44 35 16 26 54 12 lO CM CO &J qi«q co t- o u N CO zuvS lO 00 CO « uaqaqq ytudaSun SfssBiqoBu 1 - - •S a £ 'S £ Sissiag J9pniui 1 1 1 2 s Sisstag 1 f-i - gisswjj aqas CO >o 00 o Ö CD GC SB qoisqpjq; jassne CO 00 oi w-g ¡s qüBqpj'J u; t> a~. CO CD 00 Es sprechen qosjnap pun qas;u3A0[S CO CD CO ->* CD o qjs}n,jp jnu 1 c ¿.2 qaS!)9A[3q-q0Si|äSuBA3 r—i 1 - C+H qosi|oq^B>(-q,)Stuioi Ci CD t-Tt< Ol o 8.iq«p t [ Jaqn (M | | OJ »¥f fl — 81 - CO t- in 0> 9-iqef gl — St CO o 51 L CO lO CO r- 00 3jq«f i — g 1 «dl a-iquf g jbjuii 1 1 1 CG SH uaq.iojsaS 1 1 1 jj S.« U8)8J}a3stlB 00 (M o CO naja.naSnia >o »o o 3 0681 'IIA/Sl CO CD TJH o r-1 l-H CS N! 6881 Xl/'9I CM CD o lO OJ a s s t: x a 1—1 Zusammen D. Die Schülerbibliothek. Die Schülerbibliothek zählt gegenwärtig 56 Werke; dieselbe wurde im Schuljahre 1889/90 durch Ankauf nachstehender ßändchen vermehrt: Der kleine Bergmann oder: Ehrlich währt am längsten. — Bruderliebe. — Christof Columbus. — Das vierte Gebot. — Der Hirtenknabe und sein Hund oder: Vergebet, so wird euch vergeben. — Das verlorene Kind. — Die Thurmweihe. — Der Kreuzthurm zu Dresden. — Der reiche Mann und der arme Lazarus. — Der blinde Knabe. — Guter Rath ist Geldes werth. E. Verzeichnis der Lehrmittel. a) Anschauungsunterricht. 86 Bilder und 4 Wandtafeln mit den vier Jahreszeiten. b) Lesen. 1 Holzkästchen, Buchstabentäfelchen und 20 Wandfibeln. c) Rechnen und geometrische Formenlehre. 1 Rechenmaschine, 1 Metermass, 1 Kilogramm, 1 Garnitur Gewichte, 1 Garnitur Hohlmasse zum Messen der Flüssigkeiten, 1 Garnitur Hohlmasse zum Messen trockener Gegenstände, 1 Schachtel Zahl- und Ziffertäfelchen von Nagel, 1 Apparat zur Veranschaulichung der Brüche, 1 Wandtafel für Masse und Gewichte, 6 geometrische Körper und 1 Würfel. d) Naturgeschichte. 65 Bilder von Leitemann, Schreibers 4 grosse kolorierte Wandtafeln der Anatomie des Menschen, 12 Tafeln Giftschwämme, 1 Wandtafel zur Darstellung der Reblaus und der Blutlaus, 1 Wandtafel zur Darstellung des Coloradokäfers, 1 Mineraliensammlung, 1 grosse und 1 kleine Meerspinne und zwei Meerkrebse. e) Naturlehre. 2 Thermometer, 1 Barometer. 1 Magnet, 1 Harzstange, 1 Glasstange, 1 Saugpumpe, 1 Druckpumpe, 1 Kugel mit Ring für die Ausdehnung der Metalle, 1 Elektrisiermaschine und 21 physikalische Wandtafeln. f) Geographie. Die Karte von Krain, die Karte der österr.-ung. Monarchie , die Karte von Europa, die Karte von Palästina, 1 Globus, die Planiglobien, 1 Tellu-rurn, Rassenbilder, 1 Exemplar Wappentableau mit erklärendem Text. g) Geschichte. Die Regenten des erlauchten Kaiserhauses. h) Zeichnen. Zeichenschule von Eichler 1. Abtheilung und Zeichenschule von Tretan. i) Gesang. Eine Violine sammt Bogen. In diesem Schuljahre wurde kein Lehrmittel angekauft. F. Zur Chronik der Anstalt. Auf Grund des Erlasses des hohen k. k. Landesschulrathes ddto. 14. December 1884, Zahl 2630, wurde seitens der Stadtgemeinde Laibach die städtische deutsche Knabenvolksschule errichtet und am 15. September 1885 die l. Classe mit 17 Schülern, zufolge Erlasses des hohen k. k. Landesschulrathes ddto. 29. October 1888, Zahl 2051, die II. Glasse mit 86 Schülern eröffnet. Damals war der jungen Schule ein sehr geräumiges Lehrzimmer der Mahr'sehen Handels-Lehranstalt zur Benützung zugewiesen. Mit dem 11. October 1886 übersiedelte die Anstalt, um der städtischen deutschen Mädchenschule Platz zu machen, in das kleinere Lehrzimmer des alten Hauptwachegebäudes. Mit dem 14. November 1887 übersiedelte die Schule abermals aus dem nicht entprechenden Locale in das Mahr'sche Haus zurück. Mit dem 17. November 1888 übersiedelte die II. Classe in das Bürgerspital und gegenwärtig ist die I. Classe im Haupt wachegebäude und die II. Classe im Lycealgebäude untergebracht. Mit dem Decrete des hohen k. k. Landesschulrathes vom 8. September 1885, Zahl 1587, wurde Theodor Valenta, Oberlehrer an der vierclas-sigen Volksschule in Gurkfeld, zum definitiven Lehrer und Leiter an der damals einclassigen städtischen Knabenvolksschule mit deutscher Unterrichtssprache in Laibach ernannt. Mit dem Decrete des fürstbischöflichen Ordinariats vom 5. Oktober 1885, Zahl 1755, wurde der Domkaplan, Herr Mauriii us Sarabon, als Katechet für die Sehlde bestellt. Zufolge Erlasses des hohen k. k. Landesschulrathes vom 16. Februar 1889, Zahl 329, wurde Herr Anton Mai er, Oberlehrer in Assling, zum definitiven Unterlehrer an der städtischen deutschen Knabenvolksschule ernannt. Leider erkrankte dieser im Monate März 1. J. und so wurde mit dem Decrete des löblichen k. k. Stadtschulrathes vom 22. März 1890, Zahl 151, der pensionirte Oberlehrer, Herr Leopold Belär, Besitzer des goldenen Verdienstkreuzes , auf die Dauer der Verhinderung des Unterlehrers Mai er, zum Aushilfslehrer in der I. Classe bestellt. Seit ihrer Gründung blieb die Anstalt nie zurück, wo es galt, die Gefühle treuer Verehrung und Huldigung für das erlauchte Kaiserhaus zu be-thätigen und die ihr anvertraute Jugend zum Patriotismus zu erziehen. In einfacher, doch inniger Weise wurde am 2. December 1888 an der Anstalt, den Intentionen Sr. Majestät entsprechend, das 40jährige Regierungs- Jubiläum des geliebten Monarchen begangen. Um 8 Uhr früh fand ein feierlicher Schulgottesdienst mit solennem Hochamte statt, dem der Lehrkörper sammt der Schuljugend beiwohnte. Nach vollendetem Gottesdienste versammelten sich die Kinder im geräumigen Lehrzimmer der I. Classe, wo dieselben nach einer passenden kurzen Ansprache des Schulleiters mit Kaiserbildern, der Festschrift „Unser Kaiser", 15 dürftige und würdige Schüler aber mit Kleidungsstücken betheilt wurden. Die Feier fand ihren würdigen Abschluss mit der Volkshymne, die von der Schuljugend mit patriotischer Begeisterung gesungen wurde. Die hohen Namenstage Ihrer Majestäten am 4. Oktober und 19. November hat der Lehrkörper mit der Schuljugend alljährlich festlich begangen. Am 1. Juli 1887 und am 15. Juni 1889 zeichnete der Herr Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler die Anstalt durch seinen Besuch aus, bei welcher Gelegenheit der hohe Herr der Leitung seine vollste Anerkennung über die Unterrichtserfolge auszusprechen geruhte. In den Monaten November 1885 , Februar und December 1887 und Jänner 1888 inspicierte die Schule der damalige k. k. Bezirksschul - Inspector, Herr Director Blasius Hrovath. Mit dem hohen Erlasse vom 25. December 1888, Zahl 24360, hat Se. Excellenz der Herr Minister für Cultus und Unterricht für die nächste sechsjährige Functionsperiode den k. k. Professor an der Staats - Oberrealschule in Laibach, Herrn Franz Levec, zum k. k. Bezirksschul - Inspector für den Stadtbezirk Laibach, ernannt. In den Monaten Februar und April 1889 und März 1890 inspicierte derselbe die Anstalt eingehend und drückte nach der heurigen Inspection dem Lehrkörper seine Zufriedenheit sowohl mit den Unterrichtserfolgen, als auch mit der Führung der Amtsschriften aus. Seit dem Bestände der Anstalt wurde der Religionsunterricht jedes Jahr vom Herrn Ganonicus Andreas Zamejec inspiciert. Im Monate Jänner 1888 wurde infolge Verfügung des löblichen k. k. Stadtschulrathes die Schliessung der Schule wegen der Blattern - Epidemie auf einen Monat angeordnet. Im Monate December 1888 prüften der k. k. Regierungsrath, Herr Dr. Friedrich Keesbacher und der Stadtarzt, Herr Dr. Franz Ambro zic den Gesundheitszustand der Schulkinder und unterzogen auch die Einrichtung der Schullocalitäten einer fachmännischen Untersuchung. Am 18. März 1. J. feierte der hochwohlgeborene Herr k. k. Landespräsident, Andreas Freiherr von Winkler, sein zehnjähriges Dienstjubiläum in Krain. Bei diesem Anlasse erfüllte der Leiter der Anstalt seine Pflicht, indem er im Vereine mit der städtischen Lehrerschaft dem verdienstvollen Förderer des krainischen Schulwesens die aufrichtigsten Glückwünsche darbrachte. Am 11. Juni feierte unter Theilnahme von 98 Schülern die Anstalt ihr heuriges Schulfest in Ober-Bosenbach. Seit dem Monat Mai wohnte die Schuljugend mit dem Lehrkörper wöchentlich zweimal der hl. Messe in der Domkirche bei. Am 21. Juni als Gedächtnistage des hl. Aloisius empfiengen die Schüler die Iii. Sacramente der Busse und des Altars. Die löbliche Direction der krainischen Spar casse votierte der Anstalt jedes Jahr 50 il. zur Unterstützung armer Schüler. . Behufs Anschaffung von Kleidungsstücken für arme Schüler spendeten im Jahre 1888 die wohlbekannte Schulfreundin, Frau Jose fine II otschevar in Gurkfeld 20 il., Frau Jeannette Rech er 5 fl. und Herr Georg Auer, Rrauereibesitzer 10 il. Das Comité des „krainischen Schul pfennigs" spendete der Schule Lehrmittel im Werthe von 10 fl., der Verein „Narodna sola" solche im Werthe von 5 11. Herr F ranz Kaiser, Rüchsenmacher, spendete zwei Meerspinnen und zwei Meerkrebse zur Bereicherung der Lehrmittelsammlung. Um die Betheiligung an dem heurigen Schulf'este auch den armen Schülern der Anstalt zu ermöglichen, spendete Herr Beligionslehrer Mau-rilius Sarabon das Getränk, mehrere Damen und Herren aus der Stadt hingegen einen Geldbeitrag von 12 fl. 30 kr. Überdies erhielt die Leitung diverse Schreibrequisiten vom Herrn Karl Till, um dieselben unter die Schuljugend zu vertheilen. Im Namen der Unterstützten spricht die Leitung allen obgenannten Wohlthätern und Schulfreunden den tiefgefühlten Dank aus. Laibach, am 15. Juli 1890. Die Schulleitung. II. Verzeichnis der Schüler. I. Classe. 1. Abtheilung. Bajzelj Franz aus Laibach. Bizjak Johann aus Podgora bei Oberlaibach. Ceglar Franz aus Mariafeld. Ceglar Josef aus Mariafeld. Cepuder Leopold aus Gleinitz. Erklavec Raimund aus Udmat. Fischer Franz aus Bischoflack. Oollob Ludwig aus Brdovec bei Agram. Gorisek Michael aus Moste. Habiö August aus Laibach. Jam&ek Nikolaus aus Moräutsch. Jesih Franz aus Schischka. Jurman Rudolf aus Laibach. Kerze Blasius aus Laibach. Kozina Johann aus Gleinitz. Kremzar Karl aus Schischka. Lemond Alois aus Laibach. Logar Georg aus Tarvis. Lukman Jakob aus Laibach. Marenöiö Johann aus Selo. Mesojedec Rudolf aus St. Martin. Mlakar Franz aus Laibach. Novak Alois aus Oberolang (Tirol). Okorn Johann aus Moste. Papež Josef aus Laibach. Pirkovič Ludwig1 aus Laibach. Pogačnik Karl aus Laibach. Siberer Oskar aus Laibach. Simonöiö Johann aus Laibach. Štrukelj Leopold aus Laibach. Trojanek Johann aus Prag. Večaj Alois aus Laibach. 2. Äbtheilung. Babnik Jakob aus Schischka. Resek Julius aus Laibach. Brandstäter Karl aus Wien. Bukovic Anton aus Graz. Caks Karl aus Arnoldstein. Gollob Gilbert aus Agram. Grossmann Heinrich aus Laibach. Jug Karl aus Waitsch. Jurman Johann aus Laibach. Kloböaver Anton aus Divacca. Kosak Peter aus Laibach. Kozelj Franz aus Commenda. Kozelj Johann aus Commenda. Kozina Franz aus Gleinitz. Kramar Johann aus Villach. Makovec Franz aus Moste. Mrhar Johann aus Schischka. Novak Martin aus Oberolang (Tirol). Okorn Franz aus Moste. Paulin Johann aus Senosetsch. Petrovčnik Johann aus Unter-Kašelj. Pittner Josef aus Udmat. Prattes Johann aus Marburg. Rakar August aus Laibach. Razberger Paul aus Laibach. Scarpa Johann aus Triest. Schwingshackl Heinrich aus Laibach. Tomšič Johann aus Laibach. Trojanek Friedrich aus Prag. Unclassificiert blieben: Mali Viktor aus Cerovlje (Istrien). Wohlmuth Paul aus Sissek. II. Classe. 1. Äbtheilung. Aubel Franz aus Laibach. Räcker Franz aus Laibach. Öemazar Johann aus Schischka Fajdiga Rudolf aus Laibach. Gnezda Alois aus Laibach. Gröar Alois aus Triest. Grfar Paul aus Triest. Habiö Franz aus Laibach. Hauser Karl aus Laibach. Heran Karl aus Leonfelden (Ober- Österreich). Juran Oskar aus Villach. Kaiser Robert aus Laibach. Kapelj Karl aus Laibach. Kattauer Josef aus Saborsin (Ungarn). Krakar Karl aus Laibach. Kregar Johann aus Schischka. Kremžar Karl aus Laibach. Nadveth Rudolf aus St. Leonhard in Kärnten. Navinscheg Viktor aus Laibach. Novak Franz aus Laibach. Papež Franz aus Gačen. Pittner Franz aus Windisch-Büchl. Podschedenscheg Emil aus Pola. Remäigar Franz aus Moste. Siegl Friedrich ans Laibach. Stoni Franz aus Schischka. Surz Josef aus Villach. Strzina Karl aus Laibach. Schuber Franz aus Laibach. Uhl Eduard aus Graz. Verhovec Karl aus Marburg. 2. Azman Ignaz aus Kropp. Baselj Anton aus Laibach. Degischer Bernhard aus Mannsburg. Dodiö Johann aus Moste. Gmeiner Othmar aus Knittelfeld. Jeranfiö Karl aus Franzdorf. Jug Alois aus Waitsch. Koscliak Karl aus Laibach. Abtheilung. Nadveth Viktor aus Klagenfurt. Navinscheg Adolf aus Laibach. Makovec Josef aus Moste. Pavšek Albin aus Laibach. Pirtz Anton aus Triest. Prešeren Alois aus Lengenfeld. Škrinjar Max aus Poviri. Teršan Emerich aus Laibach. V. Jahresbericht der vlerclassigen städtischen deutschen Mädchen-Volksschnle in Laibach für das Schuljahr I. Schulnachrichten. A. Lehrpersonale. Lauf. Zahl Name und Charakter Unterrichtsertheilung Zahl d. wöch. Stunden 1. Aloisia Bauer, Oberlehrerin. Lehrte außer den weiblichen Handarbeiten alle Lehrgegenstände in der IV. Classe und seit dem 13. De-cember 1889 den Gesang in der II. Classe. 28 2. P. Josef Bizavicar, Priester des Franciscanerordens-Conventes. Lehrte die Religionslehre in allen Classen. 7 3. Emma Baunacher, Lehrerin. Lehrte alle Lehrgegenstände in der III. Classe. 22 4. Francisca Illerschitsch, Unterlehrerin. Lehrte alle Lehrgegenstände in der II. Classe bis 13. Deeember 1889. 20 5. Emilie Witschl, Unterlehrerin. Lehrte alle Lehrgegenstände in der I. Classe und die weiblichen Handarbeiten in der IV. Classe. 20 6. Jakobine Naglas, geprüfte Aushilfslehrerin. Lehrte vom 4. Jänner 1890 angefangen außer dem Gesänge alle Lehrgegenstände in der II. Classe. 19 B. Statistische Übersicht der Schülerinnen Classe Zahl der Schülerinnen Während des Schuljahres Es standen im Alter Confession 16./IX. 1889 15./VII. 1890 eingetreten ausgetreten gestorben . unter 6 Jahren vom 6 — 7. Jahre vom 7 — 12. Jahre vom 12 — 13. Jahre vom 13 — 14 Jahre über 14 Jahre römisch - katholisch israelitisch I. 51 53 i_ 5 3 — 36 17 51 2 II. 44 45 4 3 — — — 44 ! — — 44 1 III. 43 42 — 1 — — 39 2 1 — 41 1 IV. 48 46 2 4 — — — 30 11 2 3 45 1 Zusammen 186 186 11 11 36 130 14 i 3 3 181 5 am Schlüsse des Schuljahres 1889/90. Es sprachen Es wohnten Die Schule besuchten F. d. höhere Classe ungeprüft blieben Schulgeld zahlten o "/. 3 0) ■a 3 a nur slovenisch slovenisch und deutsch deutsch und italienisch | deutsch und magyarisch in Laibach außerhalb Laibach's sehr fleißig fleißig minder fleißig o nachlässig geeignet ungeeignet ganz halb nicht 26 — 26 ■ 1 49 4 48 5 — — 48 4 1 15 3 35 17 26 2 - 36 9 32 8 4 1 . 38 . 6 1 8 6 31 15 26 — 1 40 33 7 1 1 31 10 1 9 8 25 20 — 24 2 - 42 4 41 4 1 — 40 6 — 11 7 28 78 102 5 1 167 19 154 24 6 2 157 26 3 43 24 119 SO a CD g ffi ci . PH ™ 'S ® tí S « « S< ■a K -tí D o S.S CU 0> s O' K 3 ST tí -tí A cu m tí M S I ® H tí -Q tí rfíJ Ö ° >o ocd ^ en o> N 3 rQ „ C M 0) S-« a o >o o> à« o '3 S f» S o tí h ® h C črj 3 '"•S g O N S a) ^ tí o S > > & P- tí ® >3 œ ° Ci S " en ai 3 a m -g -Q <3 u rtí H -g S CÖ M M ¿ c'1 S¡P a s • s-g®' -'a tí s ^ a m M i S 73 S tn en g? tí g ® O Sí a -Q g S-g™ ® T - i-} " ,rf . o -g 2-3 « — ** - CO Ä m cS M O _ö S® 'S tí gH -c g ® -a CO ® <9 _ o tí r¿H -H p o oí ShI «2 P g ° .53 <¿ -gas o o "8 ™ (V, Cfi JS ® fe so o-a S ® o» £S tí to ® -a 60 S C g tí > , w g B n ® oö D. Bibliothek. Am Schlüsse des Schuljahres 1888/89 zählte die Schülerinnenbibliothek 44 Bändchen und 1 Jahrgang der Jugendzeitschrift »Grüß Gott«. Im Laufe des Schuljahres wurden 12 Bändchen der Jugendschriften von Frisch und 1 Jahrgang »Grüß Gott« angeschafft. E. Lehrmittel. a) 2 Lehrmittel für den Leseunterricht in 22 Tafeln; b) 12 „ „ „ Rechenunterricht; c) 15 „ „ „ Unterricht in der Naturgeschichte; d) 9 .. „ „ Unterricht in der Naturlehre; e) 6 „ „ „ Unterricht in der Erdkunde; f) 2 „ „ „ Zeichenunterricht. Im Laufe des Schuljahres erhielt die Lehrmittelsammlung nachstehenden Zuwachs: 1. Leutemann, Thierreich, 7 Tafeln. - 2. Schubert, Naturgeschichte der Vögel, 5 Tafeln. — 3. Sieben ausgestopfte Vögel. — 4. Eine kleine Mineraliensammlung. — 5. Die Metamorphose des Frosches in 6 Fläschchen. 6. Eine Kugel mit Ring. 7. Eine Magnetnadel. - 8. Einen Compass. 9. Eine Stimmgabel. — 10. Ein Thermometer. 11. Einen Globus. — 12. Einen Plan der Stadt Laibach. F. Schul h Chronik. Eröffnet wurde das Schuljahr mit dem heil. Geistamte am 18. September 1889. Laut Erlasses des hohen k. k. Landesschulrath.es vom 17. September 1889 Z. 1811, wurde die bisher 3classige Schule zur 4classigen erweitert und die vierte Lehrstelle laut Erlasses des hohen k. k. Landesschulrathes vom 4. Jänner 1890, Z. 2589 ex 1889, der Aushilfslehrerin Emilie Witschl verliehen. Die krankheitshalber.auf sechs Monate beurlaubte Unterlehrerin Francisca Illerschitz wurde vom 4. Jänner bis 15. Juli d. J. durch die geprüfte Lehrerin Jakobine Naglas suppliert. Am 4. October 1889 feierte die Schule das Allerh. Namensfest Sr. k. u. k. Apostol. Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. durch einen feierlichen Schulgottesdienst, desgleichen am 19. November das Namensfest Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth. Am 30. October 1889, am 26. und 27. März, am 17. und 19. Mai und am 18. Juni 1890 wurde die Schule vom k. k. Bezirksschulinspector Herrn Prof. Franz Levec inspiciert. Am 24. Juni hielt der Herr Bezirksschulinspector mit dem Lehrkörper eine Gonferenz ab, bei der er die während der Inspection gemachten Wahrnehmungen demselben mittheilte und sowohl der Leiterin für die correcte Führung des Schulamtes, wie den Lehrerinnen für ihren Pflichteifer dankte. Die heilige Beichte und Communion empfiengen die Schülerinnen viermal im Jahre. Am 23. Mai d. J. verrichteten die Schülerinnen der ü. und III. Glasse die erste heilige Beichte, und am 21. Juni empfiengen 15 Schülerinnen die erste heil. Gommunion. Seit dem 1. Mai wohnten die Schülerinnen der 2., 3. und 4. Classe zweimal in der Woche der heil. Messe bei. Vom 10.—20. Jänner d. J. war die Schule der Influenza wegen geschlossen. Am 13. und 14. Juli d. J. veranstaltete der Lehrkörper in den Schul-localitäten eine Ausstellung der Handarbeiten der Schülerinnen. Der Schluss des Schuljahres erfolgte mit einem Dankgottesdienste am 15. Juli 1890. Laib «ach, den 15. Juli 1890. Die Schulleitung. Verzeichnis Ahac Karoline aus Cilli. Czižek Flora aus Laibach. Eger Anna aus Laibach. Erblich Maria aus Laibach. Erbežnik Auguste aus Laibach. Fink Paula aus Laibach. Förgr Francisca aus St. Pölten. Fuchs Friederike aus Wien. Gmeiner Rosa aus Glandorf. Götzl Emma aus Graz. Hafner Auguste aus Graz. Izlakar Emilie aus Laibach. Jaksche Amanda aus Laibach. Jeseh Francisca aus Laibach. Kavčič Viktoria aus Laibach. Klarmann Francisca aus Nikolsdorf. Klarmann Paula aus Nikolsdorf. Klauer Jakobine aus Laibach. Klette Josefa aus Laibach. Kliš Josefa aus Laibach. Kneisl Rosalia aus Laibach. Kraighar Ludmilla aus Laibach. Lampič Maria aus Laibach. Logar Josefa aus Seisenberg. Mahr Valerie aus Laibach. Merluzzi Anna aus Laibach. Mechora Anna aus Graz. II. der Schülerinnen. I. Classe. Micelli Helene aus Klagenfurt. Miklauc Maria aus Laibach. Müller Maria aus Laibach. Neuwirth Katharina aus Laibach. Paulin Maria aus Fiume. Paväek Anna aus Laibach. Pavsner Auguste aus Laibach. Pennoser Aloisia aus Laibach. Podbregar Julie aus Laibach. Ranzinger Maria aus Laibach. Raunacher Amalia aus Laibach. Rössmann Bertha aus Laibach. Schunko Charlotte aus Gorz. Sedej Anna aus Laibach. Selak Francisca aus Laibach. Sieberer Bertha aus Laibach. Stony Elisabeth aus Laibach. Skerl Paula aus Laibach. Taschwer Anna aus St. Veit. Terpotec Francisca aus Laibach. Vetter Josefine aus Laibach. Videmsek Maria aus Laibach. Visjak Johanna aus Laibach. Vovk Maria aus Laibach. Wisler Maria aus Laibach. Wornschek Cacilia aus Laibach. Ambrož Johanna aus Krainburg. Babnik Mathilde aus Laibach. Baloyli Susanne aus Laibach. Bašelj Paula aus Laibach. Beck Albine aus Zwittau. Bock Emilie aus Rakitovic. Blumauer Anna aus Laibach. Ekl Anna aus Adelsberg. Furlan Marie aus Laibach. Herrisch Josefine aus Laibach. Jeretina Ernestine aus Laibach. Kaplja Balbine aus Littai. Keller Olga aus Laibach. Kerschischnigg Mathilde aus Laibach. Keršič Emilie aus Cormons. Klette Marie aus Laibach. Kos Bertha aus Laibach. Kos Juliane aus Raibl. Kowanetz Hermine aus Wien. Landau Henriette aus Banjaluka. Lograr Anna aus Reteče bei Rischoflack. Marschner Stefanie aus Laibach. Masciike Paula aus Laibach. II. Classe. Mauler Julie aus Komorn. Mencnik Marie aus Laibach. Modic Marie aus Laibach. Müller Antonie aus Laibach. Oblak Marie aus Laibach. Panholzer Amalie aus Laibach. Pantz Helene aus Assling. Paulin Ludmilla aus Klosterneuburg. Piskernigg Marie aus Eisenkappel. Pracek Lucia aus Laibach. Serkulj Julie aus Laibach. Siegl Emma aus Laibach. Smerdu Marie aus Triest. Stöcklinger Luise aus l'ontafel. Skrabec Mathilde aus Laibach. Schmidt Wilhehoine aus Tüffer. Sustersic Marie aus Laibach. Sustersic Paula aus Laibach. Tavcar Gabriele aus Rudolfswert. Vetter Emilie aus Laibach. Varl Antonie aus Laibach. Varl Josefine aus Laibach. III. Classe. Besek Hedwig aus Laibach. Bitenz Anna aus Laibach. Brce Marie aus Laibach. Brüfach Paula aus Laibach. Bunyov Margarete aus Vingai in Ungarn. Cassermann Josefa aus Laibach. Domianoviö Karoline aus Laibach. Dragar Marie aus Laibach. Harbich Anna aus Laibach. Hauser Marie aus Laibach. Hocevar Angela aus St. Marein. Jersek Johanna aus Laibacli. Jurmann Amalie aus Laibach. Juschek Marie aus Klagenfurt. Kinkel Leopoldine aus Laibacli. Koppmann Helene aus Laibacli. Kozjek Olga aus Laibach. Krasovec Gertrud aus Rudolfswert. Lernut Marie aus Laibach. Lindtner Martina aus Laibacli. Macek Marianne aus Jaska in Kroatien. Maliner Adolfine aus Laibach. Mariacher Anna aus Laibach. Mavec Margarete aus Laibach. Matjan Anna aus Laibach. Meznaric Albine aus Laibach. Pavsek Francisca aus Laibach. Proske Klara aus Klausenburg. Rajakowitsch Claudia aus Laibach. Robida Mathilde aus Laibach. Schlaipach Josefa aus Laibach. Schorn Vida aus Agram. Selak Alberta aus Laibach. Sieberer Anna aus Laibach. Simon Leopoldine aus Laibach. Surz Rosa aus Klagenfurt. Svoboda Bertha aus Lees. Vetter Anna aus Laibach. Vizjak Albine aus Laibach. Vodnik Marie aus Dolsko. Vrankar Olga aus Krainburg. v. Zergollern Ida aus Laibach. IV. Classe. I. Abtheilung. Besek Hermine aus Laibacli. Bischof Amalie aus Laibach. Boben Antonie aus Laibach. Brandstetter Emilie aus Wien. Cade/. Helene aus Bischoflack. Gerne Amalie aus Laibach. Czizek Rosa aus Lienz. Dell Amalie aus Triest. Dinter Hedwig aus Laibach. Ferrario Marie aus Wien. Fischer Paula aus Graz. Grebenc Sophie aus Zirknitz. Heran Marie aus Hohenfurt. Jeretina Paula aus Laibach. Klis Marie aus Laibach. Koutny Adelheid aus Laibach. Martin/ Adele aus Laibach. Moller Hedwig aus Laibach, l'ezdir Francisca aus Laibach. Schlaipach Marie aus Laibach. Schmalz Alice aus Triest. Scliwingshakl Pauline aus Laibach. Simoncic Marie aus Laibach. Steinberg Mathilde aus Graz. Stöcklinger Marie aus Pontafel. Weiser Karoline aus Wien. Winter Helene aus Laibach. II. Abtheilung. Aulitzky Anna aus Wien. Basel,j Francisca aus Laibach. Berlic Henriette aus Laibach. Erblich Ida aus Franzdorf. Janescliitsch Helene aus Cernehovec in Kroatien. Jesclienagg Katharipe aus Laibach. Jordan Amalie aus Laibach. Kerscliischnigg Anna aus Laibaah. Kreminger Marie aus Laibach. Leinfellner Helene aus Laibach. Lubey Josefine aus Laibach. Luschin Mai ie aus Laibach. Mailner Sophie aus Laibach. Raunacher Francisca aus München. Raunaclier Hedwig aus Laibach. Scliwingshakl Bertha aus Laibach. Terglan Anna aus Matuglie. Weiss Gisela aus Laibach. Vertnik Karoline aus Laibach. VI. Letno poročilo J e d ii o i- a x i- o <5 i! o 1 j h d s U e šole na B ar j i. Sestavilo šolsko vodstvo na konci šolskega leta ' - • C • t "■'.,.'. ■ » I. v Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. 1. Anton Funtek, učitelj-voditelj (na dopustu). 1. Josip Uoret-an, suplent. 3. Andrej Kalan, kaplan v Trnovem, katehet. 4 Karolina Ravnikar, učiteljica ženskih ročnih del. B. Učne knjige. I. in II. nižja skupina: Kratki katekizem; Razinger-Žumer Abecednik; F. Močnik, I. računica. Raz i nger - Žu me r Prvo berilo in slovnica ; II. računica. — III. in IV. višja skupina: Kratki katekizem; drugo berilo ; III. računica; tretje berilo; IV. računica. Statistični pregled na konci šolskega leta 1889/90. 4> S A* Število Med letom jili je S t a r o s t Vera Govori jih Stanuje jili Šolo jih je obiskovalo Za višji razred Neizprašanih je ostalo Uko-vino je plačevalo 10./IX. 1889 15./VII. 1890 1 vstopilo | izstopilo 1 umrlo manj kot 6 let 1 to — G-l 12—13 let 13 14 let nad 14 let rt j-i rt 6 M o M •Ji S n > _o a> v Ljubljani .rt 3 '5° 3 N prav pridno pridno manj pridno zanikrno sposobnih nesposobnih celo ~o P. >o C Sploh 98 80 3 15 — — — 75 8 2 1 80 80 83 3 30 23 14 13 71 8 7 — — 80 G. Knjižnica. Šolska knjižnica za učence šteje letos 141 slovenskih zvezkov. Letos so se nakupile nastopne knjige: »Vrtec« 1889, »Strijc Tomova koča«, »Lavdon«, »Andrej Hofer«, »Cerkvica na skali«, »Repoštev«, »P]razem Predjamski«, »Car in tesar«, »Kustoca in Vis«, »Spisi Kr. Šmida IX«, »Postojinska jama«, »Oče grof Radecky«, »George Stephensohn«, »Pravljica o rdeči kapici«, »Pravljica o obutem mačku«, »Pravljica o Pepelki«, »Robinson«, »Trnjeva rožica«, »Snegulčica«. D. Učila. Šola šteje nastopna učila: Toplomer, ruski računski stroj, garnituro stenskih tabel, zemljevid dežele Kranjske, zemljevid avstro-ogerske monarhije, 1 izvod »Nazornega nauka«, 1 izvod Eichlerjeve »Zeichenschule«. E. Šolska kronika. Z razpisom z dne 20. oktobra 1889, št. 2118, dovolil je visoki c. kr. deželni šolski svet voditelju te šole Antonu Funtku naprošeni dopust za šolsko leto 1889/90., in slavni c. kr. mestni šolski svet je imenoval Josipa Gorečana za namestnika njegovega. Na Miklavžev dan 1889. 1. so se šolski mladini razdelili različni darovi iz ustanove gospe Fr. Matevžetove; poleg tega pa je bilo tudi 22 učencev in učenk obdarovanih z obutalom iz dotacije slavne hranilnice kranjske. Dne 10. maja 1890. 1. je nadzoroval pouk g. c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Fr. Leveč v nižji in višji skupini; dne 17. junija pa kršanski nauk g. kanonik Andrej Zamejec. Pri spovedi in sv. obhajilu je bila šolska mladina trikrat, in sicer o Božiči, o Veliki noči in pred sklepom šolskega leta. Udeležila se je tudi trnovske procesije o sv. Rešnjem telesi. God Nj. Veličanstva presvetlega cesarja dne 4. oktobra in god Nj. Veličanstva presvetle cesarice dne 19. novembra je šolska mladina slovesno praznovala. Šolsko leto se je sklenilo s slovesno sv. mašo dne 15. julija t. 1. II. Imenik učencev in učenk. A. Nižja skupina. I. oddelek. Bokal Rozalija iz Havptmanice. Borštnik Franica s Karolinške zemlje. Zerar Marija iz črne Vasi. Jankovič Jernej iz črne Vasi. Jankovic Uršula iz Črne Vasi. Japelj Franica iz črne Vasi. Jarc Auguštin iz Havptmanice. Jarec Franica iz črne Vasi. Jare Janez iz črne Vasi. Jerala Katra iz Havptmanice. Jevc Andrej iz Črne Vasi. Jevc Nežika iz črne Vasi. Kunstel Ana iz Ilovice. Kupic Josip iz Ilovice. Lampič Karol iz Ilovice. Marolt Josip iz Črne Vasi. Melik Marija iz Črne Vasi. Melik Urša iz Črne Vasi. Novak Janez iz Havptmanice. Oblak Franica iz Črne Vasi. Oven Janez iz Ilovice. Pajk Urša iz Ilovice. Prek Marija iz Črne Vasi. Srnjak Anton iz Ilovice. Seme Auguštin s Karolinške zemlje. Škafar Janez iz črne Vasi. Varoga Ana z Iga. Vidmar Antonija iz Črne Vasi. Vidmar Pavla iz Črne Vasi. Zadnikar Viktor iz Črne Vasi. Zalar Josefa iz Ilovice. Žitnik Josip s Karolinške zemlje. II. Bokal France iz Havptmanice. Boknl Marija iz Havptmanice. Japelj Janez iz Črne Vasi. Jarc Rozalija iz Črne Vasi. Jevc Julija iz Črne Vasi. Kržin Janez iz Ilovice. Kunstel Valentin iz Ilovice. Marolt Anton iz črne Vasi. Melik Ana iz Črne Vasi. Plevnik Jera iz Ilovice. Podbevšek Ivana iz Havptmanice. Praprotnik Janez iz Črne Vasi. Rozman Franica iz Črne Vasi. oddelek. Selan Andrej iz Havptmanice. Selau Rozalija iz Črne Vasi. Sterle Marija iz Črne Vasi. Subadolnik Ivana iz Črne Vasi. Sušnik Andrej iz Ilovice. Škafar Pavla iz Črne Vasi. Velkoverli Jernej iz Ilovice. Vidmar Janez iz Črne Vasi. Zadnikar France iz Črne Vasi. Zadnikar Terezija iz Črne Vasi. Žitnik Anton s Karolinške zemlje. Žitnik Janez iz Črne Vasi. B. Višja skupina. III. oddelek. Borštnik Josip s Karolinške zemlje. Jevc Janez iz črne Vasi. Cerar France iz Črne Vasi. Kos Karol iz Črne Vasi. Drnovšek Viktor s Karolinške zemlje. Maze Josip iz Črne Vasi. Jarc Jera iz Črne Vasi. Plevnik Andrej iz Ilovice. Jerala France iz Havptmanice. Prime Cecilija iz Havptmanice. Stere Ana iz Črne Vasi. Sterle Meta iz Črne Vasi. Škafar France s Karolinške zemlje. Varoga Alojzij z Iga. Vidmar Alojzija iz Črne Vasi. Vidmar Antonija iz Črne Vasi. Žitnik France s Karolinške zemlje. IV. oddelek. Japelj Marija iz Črne Vasi. Kržin Josip s Karolinške zemlje. Oven Marija iz Ilovice. Prek France iz Črne Vasi. Suhadolnik Josefa iz Črne Vasi. Šeme Franica s Karolinške zemlje. Škafar Alojzij s Karolinške zemlje. Škerj anc Ivana s Karolinške zemlje. Turšič Franica s Črne Vasi. Urbanija Josip iz Ilovice. Varoga Marija z Iga. Velkoverh Franc iz Ilovice. Vodstvo jednorazredne ljudske šole na Barji. V Ljubljani, dne 15. julija 1890. Privatne ljudske šole. Opazke. 1. Vse privatne ljudske šole v Ljubljani imajo pravico javnosti. 2. Na vseh privatnih ljudskih šolah ljubljanskih s slovenskim učnim jezikom se uči nemščina kot obvezni predmet od druzega, oziroma od tretjega šolskega leta dalje. 3. Na vseh privatnih ljudskih šolah ljubljanskih z nemškim učnim jezikom je slovenščina uvedena kot neobvezni učni predmet. 4. Statistične podatke o privatnih ljudskih šolah bereš spredaj na straneh 28-36. Pregled privatnih ljudskih šol v Ljubljani. i. Osemrazredna (vnanja) privatna dekliška ljudska šola pri 111111. Uršulinkah s slovenskim učnim jezikom. Opazka. Ta šola nadomestuje javno dekliško ljudsko šolo; zatorej skrbi za nje stvarne potrebščine mestna občina. — Prvi, tretji in četrti razred ima paralelko; vseh razredov je tedaj 11. — Šolo obiskujejo samo zunaj samostana stanujoče deklice. Pouk oskrbujejo mm. Uršulinke. 2. Aclitclassige (innere) Privat-Mädchen-Volksschule im TJrsulinnen-Convente mit deutscher Unterrichtssprache. Anmerkung. Den Unterricht in dieser Schule besorgen die Frauen Ursulinnen. 3. Dreiclassige Privat-Volksschule der evangelischen Kirchenge-meinde mit deutscher Unterrichtssprache. Anmerkung. Diese Volksschule ist nach den Geschlechtern gemischt. 4. Yierclassige Privat-Knaben-Volksschule in der Lehr- und Erziehungsanstalt des Herrn Alois Waldherr mit deutscher Unterrichtssprache. 5. Achtelassige Privat - Mädchen-Volksschule in der Lehr - und Erziehungsanstalt der Fräulein Gabriele und Victorine Kehn mit deutscher Unterrichtssprache. 6. Achtelassige Privat-Mädchen-Volksschule in der Lehr- und Erziehungsanstalt des Fräuleins Irma Huth mit deutscher Unterrichtssprache. Anmerkung. Die Volksschulen unter °2, 4, 5 und 6 werden sowohl von internen Zöglingen, als auch von externen Schulkindern besucht. 7. Trirazredna privatna dekliška ljudska šola v sirotišci baronice Lichtenthurnovke s slovenskim učnim jezikom. Opazka. V to šolo hodijo tudi zunaj sirotišča stanujoče deklice. — Pouk oskrbujejo usmiljene sestre iz reda sv. Vincencija Pavljanskega. 8. Dvorazredna privatna deška ljudska šola v sirotišči „Collegiuui Marianum", s slovenskim učnim jezikom. Opazka. V to šolo hodijo samo gojenci marijaniški. — Pouk oskrbujejo šolske sestre. 9. Vierclassige Privat - Knaben-Volksschule des Deutschen Schulvereines mit deutscher Unterrichtssprache. Važnejši ukazi šolskih oblastev. Z razpisom slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. septembra 1889. 1. se določuje: Prošnje za oproščenje od ukovine je s potrebnimi prilogami vlagati pri šolskem voditeljstvu najpozneje do dne 15. oktobra; na pozneje vložene prošnje se ne bode oziralo. - Koncem šolskega leta naj šolska vo-diteljstva c. kr. mestnemu šolskemu svetu predlože imenik onih učencev, ki zaradi slabega napredka ne morejo biti dalje od ukovine oproščeni. Veleslavni kranjski deželni odbor je z razpisom z dne 27. januvarja 1990. 1. šolskemu voditeljstvu naročil, naj bi primerno pripomoglo, da bi se uničevali škodljivi mrčeši po drevji. Z razpisom slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. febr. in 26. junija 1890. 1. pod št. 86 in 296, je po ukazu visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. febr. in 15. junija 1890. 1. skrbeti za to, da se za-branuje očesna bolezen trachom (egiptovska očesna bolezen), oziroma vsak slučaj naznani šolskemu okrajnemu oblastvu. Z razpisom slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. febr. 1890. L, št. 119, se šolskemu voditeljstvu naznanja ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. febr. 1890. L, s katerim se prepoveduje v šoli denarje nabirati za kakoršni koli si bodi namen. Z razpisom slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. aprila 1890. 1., št. 183 se za otroško knjižnico prepovedujeta knjigi „Tisočletnica Metodova" (v Ljubljani 1885. 1.) in „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik -(v Ljubljani 1889. 1.). Z razpisom dne 21. aprila t. 1. št. 195 slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta se šolskemu voditeljstvu naroča z ozirom na § 16. dež. zakona z dne 17. junija 1870. 1. o varstvu ptičev za poljedelstvo koristnih skrbeti za to, da se šolska mladina pouči v zmislu določil omenjenega zakona. Z razpisom slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 18. junija 1890. 1., št. 280 se šolskemu voditeljstvu naznanja, da je visoko c. kr. mi-nisterstvo za uk in bogočastje šolsko knjigo „Kratki katekizem" z razpisom z dne 12. maja t. 1., št. 4149 odobrilo za učno rabo na splošnih slovenskih ljudskih šolah v ljubljanski škofiji. Z razpisom z dne 22. junija t. 1., št. 290 slavni c. kr. mestni šolski svet šolskemu voditeljstvu naznanja ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, s katerim se za otroške knjižnice priporoča 4. zvezek knjižnice Ciril-Metodove družbe, „Junaki". Razpis slavnega c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. julija 1890. 1., št. 308 ukazuje, da mora med počitnicami šolski voditelj, oziroma njegov namestnik, vsak teden dva dni po 1 uro navzočen biti v šolski pisarni strankam na razpolaganje. Začetek šolskega leta 1890/91. na javnih ljudskih šolah ljubljanskih. Šolsko leto 1890/91. se prične dne 16. in 17. septembra 1890. 1. z vpisovanjem učencev, oziroma učenk v dotičnih šolskih pisarnah, dne 18. septembra 1890. 1. s sv. mašo ob 8. uri in z rednim poukom dne 19. septembra 1890. V I. mestno deško ljudsko šolo se bodo vzprejemali samo dečki, stanujoči v šolskem in kolodvorskem okraji, v II. mestno deško ljudsko šolo pa otroci iz dvornega in šentjakopskega okraja. Bivši učenci in bivše učenke se zglašajo s šolskim naznanilom. Učenci in učenke, ki na novo vstopijo v šolo, prineso naj s seboj krstni listek. Prošnje za oproščenje od ukovine je vlagati s potrebnimi prilogami (ubožnim listom) pri šolskih vodstvih najpozneje do 15. oktobra 1890. leta. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski dne 1. septembra 1890.