Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
m
1
Leto XXXVII. - Štev. 20 (1951)
Gorica - četrtek, 16. maja 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Mariji za njen mesec Velikega preskoka to pot ni bilo
V	knjigi »Leto svetnikov« med drugim beremo, da je »Marija tista stvar, ki je — če izvzamemo Kristusovo človeško naravo — bila In za vekomaj ostane najbližja Bogu in najbolj upodobljena v Kristusu; v čisti, brezpogojni predanosti Bogu skozi vse življenje, posebej še v najbrid-kejših urah trpljenja... Marijino materinstvo milosti neprestano traja — od časa privolitve, ki jo je v svoji veri dala ob oznanjenju in jo brez omahovanja ohranila pod križem, pa prav do večne dovr-šitve vseh izvoljenih.«
Marijina verujoča vdanost, ki daje Bogu popolno suverenost nad celotnim bivanjem, je dandanes za mnoge nekakšno izzivalno zagovarjanje neemancipiranosti. Podoba je, da v času vse večje osamosvojitve tudi ženskega dela človeške družbe, v času vsesplošnega vključevanja žensk v vse delovne procese, a tudi v polnovredno duhovno sooblikovanje časa, mnogi Marijino preprosto skrivnost in krepost nepravilno pojmujejo.
Saj je v dobi tehnokratskih podvigov, industrijskega razrasta in različnih ideoloških prenapetosti, obdanih v blišč in bedo potrošniškega pridobivanja, res zelo težko najti pot v svet Marijine vdane in čiste pobožnosti, pomirljivo vtkane v naravni svet stvari.
Enkratnost Marijinega zgleda, verskega dejanja in življenjskega pričevanja pa se zares razodene šele tedaj, ko se ji približamo brez sodobnih modernističnih predsodkov, a tudi brez starokopitne licemernosti in sentimentalnosti.
Marijino duhovno podobo lahko prav dojamemo šele tedaj, ko se osvobodimo predsodkov časa in spon preteklih zablod in utvar. Na ponotranjen, celovit način jo lahko doživimo v resnici lastne intimne skrivnosti v njenem odrešitvenem vnebovzetju Izven (a ne mimo!) industrijskih, ideoloških ali zgodovinskih kompleksov — kot stalno prisotno osnovno resnico človeškega bivanja.
Podoba je, da moramo na nov način Marijo vrniti v sredo krščanskega življenja. Pa tudi, če (kot npr. ateisti) v njej ne vidimo božje matere, kot enega središč našega duhovnega življenja, je Marija kot tisočletni simbol čiste ljubezni in materinske plemenitosti kar zgodovinsko vtkana v usodo evropske kulture in sociologije, da se ji brez škode ne bi mogli odreči. Ko bi umrl pomen Marije, bi umrli središčni in bistveni deli našega človeškega življenja in čustvovanja, umrli bi temeljni stebri evropske kulture in evropskega zgodovinskega upoštevanja ženskih dejanj.
Gospa Sveta, Žihpolje, Podgorje na Koroškem, Ptujska gora, Petrovče, Sladka gora v mariborski škofiji, Brezje, Crngrob in Šmarna gora na Gorenjskem ter Stična, Trška gora in Zaplaz na Dolenjskem, Slavina na Notranjskem, Repenta-bor v tržaški škofiji so nekatere od najstarejših Mariji posvečenih cerkva na Slovenskem. Slovenski narod je skozi stoletja ljubeznivo in ponotranjeno pel o Mariji ter jo častil z jezikom sladkosti in zavzetosti.
Ni vedno potreben reprezentančni kultivirani blišč velikih francoskih ali nemških, Mariji posvečenih katedral, da Mater božjo začutimo v njeni prisrčno trezni človečnosti, ki se je lahko uresničila v večnem življenju. Tudi preprosta pešpot do navidez zakotne Marijine kapelice pri neznatni vasi nas lahko na izviren in globinski način sooči s to veliko materjo in ženo, ki je bila in ki za mnoge ostaja ideal, po katerem vedno znova hrepeni upajoči človek.
Tudi naš verni slovenski človek ni častil Marije le s primernimi svetišči, slikami in kipi, temveč je znal vedno znova na globinsko duhovni način zapeti o Mariji kot o najgloblji duhovni vezi med nami in Bogom. Večji in manjši pesniki ter pisatelji so zastavili pero, da bi ljudem posredovali svoje občutke in spoznanja o Marijini življenjski skrivnosti in duhovnosti.
Veriga tudi lepe slovenske marijanske besede se vije od starih srednjeveških časov prav do vrhov slovenske literarne ustvarjalnosti v tem stoletju. Med drugim jo je v svoji mladostni, leta 1970 pri celjski Mohorjevi družbi ponovno natisnjeni poeziji, iskal tudi pokojni ljubljanski nadškof Jože Pogačnik. V eni teh pesmi se ji je skušal z ljubeznivim posluhom približati:
Obmolčali v sencah so vetrovi.
Spet spregledale so ptice, jaz pod drevjem se zravnal.
Ko je v srcu zašumelo, sem Marijo prepoznal...
LEV DETELA
Italijani so znova dokazali, da ko gre za zagotovitev demokratičnega ustroja dr-žaive, »pametno« glasujejo. Napoved glavnega tajnika PCI, da bo v primeru, če bo partija (kot lani na evropskih volitvah) preglasovala Krščansko demokracijo, zahteval nove parlamentarne volitve in predsedstvo vlade za svojo stranko, je Italijane streznila. Partija je krepko nazadovala in obstala pri 30 %.
DC je lahko zadovoljna. Z ozirom na državne volitve pred dvema letoma se je opomogla za 3 % (presegla je 35 %), tudi socialisti so napredovali za diva odstotka, liberalca, socialdemokrati in republikanci so vsi z ozirom na leto 1983 nekoliko, a ne bistveno nazadovali. Očitno je, da so njihovi glasovi deloma šli v 'korist DC in PSI. Mirno lahko rečemo, da se tje pet-strankarska vlada okrepila, saj so stranke, ki jo podpirajo, prejele 2,5% glasov več.
Skrajno desničarska stranka MSI v državnem merilu ni ne nazadovala ne napredovala. Pač pa je prišlo do pozornost vzbujajočega rezultata v občini Bočen na Južnem Tirolskem. To mesto ima zaradi italijanskega priseljevanja med obema vojnama italijansko večino. Do sedaj je največ glasov na volitvah vedno požela DC, Južnotirolska ljudska stranka pa je bila druga. Misovci so pred (petimi leti na občinskih volitvah prejeli komaj 6,3 %. Na teh volitvah pa so napravili pravi podvig. Postaili so prvi z 22,58 %, DC pa je sedaj tretja z 18,44 % glasovi. Očitno so italijansko govoreči državljani hoteli s tam dati duška občutku ogroženosti in zapostavljanja v bocens-ki pokrajini, kjer so nemško govoreči Tirolci v absolutni večini.
Kar se tiče volitev v deželah z navadnim statutom, so komunisti odnesli večino glasov v Emililji-Romagni, v Liguriji, Toskani in Umbriji. V ostalih enajstih deželah
je bila prva Krščanslka demokracija.
Udeležba na letošnjih volitvah je znašala 88,9 %, na prejšnjih pa 88,5; v naši deželi je bila malce nižja: 87,7 %. Preidimo zdaj na posamezne rezultate v občinah, kjer živijo na Goriškem in Tržaškem Slovenci. Kot znano, so hile v obeh pokrajinah le občinske volitve (drugod po državi tudi pokrajinske in deželne). V -mestu Trst ni bilo niti občinskih volitev.
VOLITVE NA GORIŠKEM
V samem gorišikem mestu so nazadovali komunisti in socialdemokrati, ki so izgubili vsak po enega svetovalca, republikanci so za enega porasli, prvič pa bodo zastopani »zeleni« z enim svojim predstavnikom. Razporedba svetovalskih mest je sledeča: DC 18 (18), PCI 6 (7), PSDI 4 (5), PSI 3 (3), MSI 3 (3), PRI 2 <1), PLI 1 (1), Zeleni 1 (0). Furlansko gibanje in upoko-jenoi so ostali brez sedežev.
Slovenska skupnost je ohranila dva svetovalca, a je nazadovala od 1.651 na 1.437. Treba bo ugotoviti, odkod ta osip. Ali nas je vedno manj ali pa je kaj drugega v ozadju.
V goriškem občinskem svetu bodo odslej Slovence zastopali le trije predstavniki: dva od SSk in Waltritsch z liste PSI. Na ikomunistični listi ni bil izvoljen noben Slovenec. To je sad vključevanja v vsedržavne in »napredne« stranke!
Na goriškem podeželju je prišilo do za SSk neprijetnega presenečenja. Prvič od leta 1951 je prišla na vodstvo občine v Šte-verjanu združena levica (socialisti in komunisti) pod naslovom Občinska enotnost. Zaradi lanskega spora v SSk je ta stranka izgubila občino. Z malo več dobre volje z obeh strani bi se to dalo preprečiti.
Očitno pa je, da so pristaši prejšnjega župana vsaj delno podprli levičarsko listo (belih glasovnic je bilo 25) in hoteli na
■	Ob 40. obletnici zmage nad nacifaši-zmom sta bili tako v Moskvi kot Beogradu mogočni vojaški paradi. Moskovske parade se niso hoteli udeležiti veleposlaniki ZDA, ZR Nemčije in Japonske. V Beogradu pa so bile prisotne državne delegacije Sovjetske zveze, Sev. Amerike, Francije in Vel. Britanije. Sprevod je bil dolg devet kilometrov, v njem pa je stopalo 7.000 ljudi ter bilo 700 vozil.
Po naročilu slovenskih škofov je bila 6. velikonočna nedelja — 12. maja — letos določena kot dan molitve za domovino. To naj bi bil 'krščanski prispevek (k proslavam na 40-letnico konca druge svetovne vojne. Molitev za domovino pa je seveda tudi molitev za mir, saj bi s porušenim mirom postala negotova tudi usoda domovine. Mir mora izhajati iz pravičnosti, odpuščanja, sprave in ljubezni, zato naj bi se slovenski kristjani po svojih najboljših močeh prizadevali te dobrine tudi uresničiti v svojem življenju.
Obenem pa so slovenski škofje v zve/.i z omenjeno obletnico objavili tudi posebno poslanico. V njej pravijo med drugim:
Ko gledamo na preteklost, moramo katoličani najprej s svoje strani priznati, da v Cerkvi na Slovenskem ni bilo vse v skladu z evangelijem. To so predstavniki Cerkve ob raznih priložnostih že ponovno obžalovali. Obsojamo vsako nasilje dn kri v.ico, tem bolj, če 'ju je kdo storil v imenu svojega krščanskega prepričanja. S tem pa ne izrekamo sodbe o osebah in njihovih nagibih. Trdno upamo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo.
Ob različnih nasprotujočih si sodbah o preteklosti pričakujemo in upravičeno zahtevamo nepristransko in čim bolj popolno osvetlitev usodnih dogodkov. Odklanjamo črno-belo prikazovanje s katere koli strani. Kristusova beseda: »Resnica vas bo osvobodila...« (Jn 8, 32) velja tudi za presojanje naše preteklosti.
Vemo pa tudi, da so zgodovinske ocene nepopolne in začasne. V tej luči razumemo evangeljsko svarilo: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« <Mt 7, 1). Po našem krščanskem prepričanju je dokončna sodba o ljudeh in zgodovinskih dogodkih pridržana Bogu.
Naš pogled pa ne sme biti uprt samo v preteklost, temveč hkrati in še bolj v prihodnost. To pomeni, da nam ne gre za
medsebojno obračunavanje, temveč za prizadevanje vredno sožitje in sodelovanje. Le če se osvobodimo bremena preteklosti, sovraštva in maščevalnosti, ‘ki obtežujeio naše medsebojne odnose, in skušamo preseči hudo, krivično in slabo z medsebojnim odpuščanjem in spravo, se nam odpira pot v boljšo prihodnost. Odpuščanje in sprava sta tako temeljni evangeljski zahtevi, da se jima kristjani ne moremo odreči. Drugače bi bili nezvesti božjemu Učeniku in poslanstvu, ki nam ga je izročil. V tem duhu škofje v službi Cerkve na Slovenskem v dobro vsega slovenskega naroda podpiramo vse plemenite težnje po osebni in narodni pomiritvi in sožitju.
Opozorilo nemškega kardinala
Predsednik nemške škofovske konference kardinal Joseph Hoffner je dan nemške kapitulacije 8. maj 1945 imenoval »resno opozorilo« sedanjosti. Omenil je divjanje nacistov po koncentracijskih taboriščih, ki so bila prizorišča apokaliptične groze. Do tega pa verjetno ne bi prišlo, če ne bi leta razkrajali vero v Boga in »dušili vest«. Opozoril je tudi na vprašanje oboroževanja, saj tekma v oboroževanju ne more trajati v nedogled. Ravnotežje groze, ki ga skušata ustvarjati velesili, je krhko in nevarno.
Protest bavarskih katoličanov
Deželni odbor bavarskih katoličanov je označil visoke zaporne kazne za tri mlade slovaške katoličane — obsojeni so bili, ker so hoteli iz Poljske na Češkoslovaško prenesti nekaj knjig in kaset verske vsebine — za »dejanje nečloveške samovolje«. Predsednik odbora Ludwig LiMig je izjavil: »Ne moremo razumeti, da je po vseh mednarodnih pogodbah, v katerih se je tudi Češkoslovaška zavezala, da bo spoštovala človekove pravice, mogoča takčna sodba.«
ta način izreči nezaupnico sedanjemu vodstvu SSk. Občinska enotnost je tako prejela 296 glasov (54,6%), SSk 233 (43 %), MSI 13 (24).
V goriških slovenskih predmestjih je PCI v Štandrežu izgubila na glasovih, pridobila pa SSk in PSI; v Pevmi je PCI prav tako izgubila, PSI je rahlo pridobila, SSk pa nazadovala. V Podgori, ki ima že italijansko večino, sta izgubili tako PCI kot SSk, narasla pa je PSI.
V občini Sovodnje pa je skoro prišlo do preobrata. Slovenska skupnost je narasla na sto glasov, od 310 na 410. Očitno so volivci hoteli dati priznanje novi listi z Brankom Černičem na čolu, ki vzbuja zaradi svoje socialne zavzetosti in dinamičnosti splošno zaupanje. Občinska enotnost je od 603 zdrknila na 567, MSI pa je prejel 32 (0) glasov. Belih glasovnic (56) je bilo za tako občino kar preveč.
Tudi v Doberdobu je SSk porasla od 261 na 273. Porasla pa je tudi, in to kar izdatno Občinska enotnost: od 470 na 528. MSI je prejel 23 (0) glasov, belih in neveljavnih glasov pa je bilo 53.
V Krminu je zastopnik SSk kandidiral na listi DC, a to pot ni bil izvoljen. DC bo imela 9 (10) svetovalcev, PCI 7 (8), PSI 3 (2) in PRI 1 (0).
Naj še omenimo, da je bila v slovenskih občinah na Goriškem volilna udeležba zelo visoka. Največja je bila v Sovodnjah. Tam je od 1.411 upravičencev šlo na volišča 1.356 ljudi, tj. 96,1 %. V Doberdobu jih je od 1.100 valilo 1.045 (95%), v šte-verjanu od 652 pa 619 (94,93 %). V Gorici je znašala volilna udeležba 91,89%.
NA TRŽAŠKEM
V občini Devin-Nabrežina se je zelo dobro uveljavila krajevna SSk; od 725 glasov je porasla na 915. Malo je manjkalo, da si ni osvojila četrtega svetovalca. V občinskem svetu bodo v bodoče SSk zastopali Bojan Brezigar (prejel 491 preferenc), Marinka Terčon Brezigar in Martin Brecelj. DC ima sedaj 5 (5) sedežev, SSk 3 (3), PSI 3 (2), PSDI 1 (0), PCI 6 (7), MSI 1 (1), Lista za Devin-Nabrežina 1 (2).
V Zgoniku je ponovno zmagala Napredna lista, tj. povezava komunistov in socialistov. Prejela je 713 (649) glasov; druga je SSk z 236 (236) glasovi. Tretja ije DC s 163 (159) glasovi. Ker je v tej občini večinski sistem dveh list, bo imela Napredna lista 12 svetovalcev, SSk pa 3.
V Repentabru je prarv tako zmagala Napredna lista z 251 (266) glasovi, druga je SSk s 145 (146), tretja DC s 54 (69). Prvi dve stranki bosta imeli svoje svetovalce.
V Dolini, kjer se voli proporcionalno, je ostala PCI prva, a je nazadovala od 2.151 na 2.032 glasov. Ohranila je 11 svetovalcev. Druga je DC, ki je porasla od 640 na 665 glasov ter bo imela kot doslej tri sedeže. Enako je s SSk. Ostala je pri treh svetovalcih. Prejela je 601 glas (614). Tri svetovalce, enega več, bo imel tudi PSI. Od 556 je narasel na 643.
V Miljah živi tudi precej Slovencev. Ti so glasove oddali v veliki večini levičarski listi Frausin, ker je edina v občini, ki je Slovencem naklonjena. Ta lista je prejela 15 (15) sedežev, glasov pa 4.749 (4.716). Ostale stranke, ki bodo imele svetovalce so DC 8 (7), PSI 2 (1), PSDI 1 (1), PRI 1 (0), MSI 1 (0). Velik poraz je doživela Lista za Milje; od 6 sedežev je zdrknila na dva, v glasovih pa od 1.812 na 839, medtem ko je DC porasla od 2.082 na 2.464.
*	* *
Ko zaključujemo ta bežni pregled, lahko ugotovimo sledeče: DC je v porastu tako v državnem kot deželnem merilu, ko munistična stranka je občutno nazadovala, izjema so naše slovenske občine. Tu se nadaljuje slepa zaverovanost v partijo. Koliko časa še?
Kot demokrati pa moramo biti veseli, da je Italija na splošno pametno volila. S tem je zagotovljen njen gospodarski raavoj, blagostanje in demokratični ustroj.
Težavno papeževo potovanje
Preteklo soboto je papež Janez Pavel II. nastopil svoje 26. potovanje zunaj italijanskih meja. Na programu je obisk treh držav Beneluxa (Belgija, Nederiand-Nizozemska, Luksemburg). Pet dni je predvidenih za Nizozemsko, pet za Belgijo in en dan za Luksemburg.
To potovanje je za papeža eno najbolj zahtevnih potovanj, saj ga čaka mnogo nasprotovanj in oporekanja. To velja zlasti za Nizozemsko. Tam je versko občestvo do kraja razdeljeno zaradi nasprotujočih si duhovnih tokov. Po zadnjem koncilu je prišlo v nizozemski Cerkvi do notranjih nesoglasij in nasprotovanja papeževi oblasti. Premnogi papeža napadajo, ker brani neločljivost zakona, celibat, ker obsoja splav in homoseksualnost in ne pristane na žensko duhovništvo. Zamerijo mu tudi, da je imenoval za zadnje škofe osebe, ki so »konservativni« in da ni upošteval tern za imenovanje škofov, ki so jih izbrala škofijska občestva.
Nizozemska ima sedem škofov. Spočetka so bili vsi »napredni«. Razpustili so semenišča, prepustili besedo laiškim svetom in molčali k moralnim zablodam kot so splav ali homoseksualnost. Papežu je uspelo, da 'je proti volji nizozemskih vernikov »vsilil« že tri svofje kandidate, ki so Rimu vdani.
Papež je prispel na Nizozemsko 11. maja v zgodnjih popoldanskih urah. Na letalu je dejal časnikarjem, ki ga spremljajo, da se je odločil za to potovanje, ker je bil povabljen in ker je to njegova dolžnost. Kar se tiče oporekanja, je dejal, je to nekaj normalnega, saj je Kristus isto doživljal za časa svojega javnega delovanja.
Na letališču v Eindhovnu sta ga sprejela nizozemski zunanji minister in predsednik škofovske konference nadškof Simonis iz Utrechta. Tu je dal v prvem nagovoru priznanje nizozemskemu ljudstvu za njegov boj za svobodo in se spomnil rodomora, izvršenega nad judovskim prebivalstvom. »»Naj bi to ljudstvo, katerega Bog je tudi naš Bog, odslej moglo živeti v miru in varnosti.«
Prvi dan se je ustavil v Den Boschu, sedežu škofije Hertogenbosch. Ta je največja od vseh škofij s poldrugim milijonom prebivalcev, kateri so skoro vsi katoličani. V tem kraju se je sestal s krščanskimi vzgojitelji, vodil marijansko procesijo, v obnovljeni katedrali sv. Janeza pa je posvetil nov oltar. V tej stolnici je tudi govoril o svobodi.
»Vi ste ljudstvo,« je dejal, »ki ljubi svojo svobodo kot največjo vrednoto. Toda svobodo je moč tudi zlorabiti. Kadar se ne posluša glasu svoje vesti, se svoboda obrne zoper človeka in družbo. Tudi v Cerkvi je svoboda potrebna, a se mora razvijati ob spoštovanju tistih, ki so od Kristusa poklicani za dušnopastiirsko poslanstvo.«
Papež je prisotne tudi opozoril, da je Kristus v svoji modrosti odredil, naj na sledniki apostolov, tj. škofije Cerkev vodijo do konca časov. Da pa škofje ostanejo edini, je v Petru postavil vidno po čelo edinosti iv veri in občestvu. V zvezi s tem je omenil, da papež, ko da neki škofiji novega škofa, skuša imeti pred očmi potrebe krajevne Cerkve. Toda dostikrat se mnenja razhajajo. Takrat mora papež odločiti. Tako je bilo tudi v primeru imenovanja Jana Tera Schurejn. »Verjemite mi, da sem molil, poslušal, poizvedoval. In sem imenoval tistega, ki
se mi je zdel najbolj primeren.«
Nedeljo je sv. oče preživel v Utrechtu, ki je sedež nizozemskega primasa. Tu se je sestal z redovniki in redovnicami ter predstavniki- organizacij za Tretji svet. Tudi je doživel besedni napad neke ženske, ki je Cerkev obtožila pomanjkanja evangeljske ljubezni do ločencev, poročenih duhovnikov, homoseksualcev. Zato mnogi nočejo več poslušati uradne Cerkve.
Ko je papež zapuščal kongresno palačo, so ga oporečniki sprejeli z žvižgi in pretečimi rokami. Policija je imela težko delo, da je demonstrante zadržala daleč od papeževega vozila. Istočasno so pa po osrednjih mestnih ulicah divjale skupine radikalov, feministk, homoseksualcev in drugih razgrajačev s protipapeškimi napisi: »Papež hoče mlade podrediti starim, ženske moškim«, so vpili. Razbitih je bilo več izložb, tako da je morala policija nastopiti s solzilnimi plini. Seveda si s takimi akcijami mladi nizozemski rod ne daje posebno lepega spričevala. Papež je imel zelo prav, da je dan prej opozoril, do se da svoboda tudi zlorabiti.
Janez Pavel II. Združenim narodom
Papež Janez Pavel II. je poslal na tajnika Združenih narodov Perez de Cuellar-ja posebno poslanico, v kateri se zavzema za pomoč težko preizkušenemu Libanonu.
V	njej pravi med drugim:
Libanonsko ljudstvo je zaradi dolgotrajne vojne na 'koncu svojih moči. Nihče ne bi smel bati neobčutljiv ob tolikem trpljenju in razdejanju. Ne more se ostati brezčuten pred žalostnim prizorom pregnanih družin, ki so izgubile vse svoje premoženje in so izpostavljene represalijam vseh vrst. Kar se dogaja na jugu Libanona, krščanski maroniti oblegani v mestu Jezzine, slepo obstreljevanje mestnih četrti v Bejrutu in splošna anarhija, napovedujejo, če se bo tako nadaljevalo, konec države.
Združeni narodi so ustanova, ki je nadvse primerna, da posreduje pri sprtih straneh. Treba je podpreti vse, ki se v Libanonu in na Bližnjem vzhodu prizadevajo za sožitje in medsebojno razumevanje m.-d ondotnim prebivalstvom. Samo v preteklem marcu in aprilu je bilo v južnem Libanonu razdejanih 57 naselij, enajst tisoč družin je zapustilo svoje domove, 60 tisoč oseb je bilo odvedenih.
Nazadnje papež poziva vest držav in njenih voditeljev, da pomagajo h koncu vojne v Libanonu in pripomorejo k njegovi obnovi, da bo Libanon spet tak kot je svoj čas bil.
★
■	Po obisku vojaškega pokopališča v Bitburgu v Zah. Nemčiji je ameriški predsednik Reagan z ženo odpotoval v Madrid, kjer se je mudil dva dni. Španski kralj Juan Carlos in ministrski predsednik sta ga zelo toplo sprejela, ne pa toliko prebivalstvo. Bilo je več pouličnih demonstracij zoper njega, madridski socialistični župan pa je Reagana označil kar za reakcionarja. Za časa bivanja v Madridu je Reagan imel tudi konferenco o demokraciji in gospodarstvu, v kateri je poveličeval svobodo v politiki in tržnem gospodarstvu. Tudi je poudaril, da so se za njegovega predsednikovanja diktature v Latinski Ameriki zožile na štiri: Kuba, Nikaragva, Paragvaj in Čile.
Reagan pred evropskim parlamentom
Po obislku v Madridu je severnoameriški predsednik Reagan dospel S. maja v Stras-burg, kjer je sedež evropskega parlamenta kn imel govor pred evropskimi poslanci.
V	govoru je iznesel štiri predloge: izmenjava opazovalcev na manevrih atlantskega oz. varšavskega vojaškega pakta; redni stiki sovjetskih in ameriških vojaških poveljnikov na visoki ravni, da bi dosegli višjo stopnjo zaupanja in se ognili nevarnosti mogoče tragedije; ZDA so pripravljene v oikviru konference za razorožitev v Evropi na dogovor o odpovedi uporabi sile, če je SZ pripravljena sprejeti konkretne ukrepe za krepitev zaupanja; ZDA in SZ naj bi med vrhovnima poveljstvoma vzpostavili sistem komunikacij, ki naj bi preprečevale nesporazume ali napačne razlage posameznih ukrepov.
Medtem ko mu je konservativni in sredinski blok posilancev ploskal, so pa nekateri socialisti, komunisti in »zeleni« med govorom zapustili dvorano. Slišati je bilo tudi žvižge in medklice. Reagan jim je duhovito odgovoril: »Ker živimo v demo
Djakovski bogoslovci pri sv. očetu
V	petek 26. aprila zjutraj je papež sprejel bogoslovce iz škofije Djakovo v Jugoslaviji. Spremljal jih je djakovski škof Ciril Kos, pa tudi njihovi profesorji in zavodski predstojniki. Papež jim je govoril v hrvaškem jeziku:
Z velikim veseljem vas, prevzvišeni gospod škof, moji dragi bogoslovci sprejemam v večnem mestu. Prihajate iz drage djakovske škofije v Jugoslaviji, ki je dala toliko velikih ljudi. Spomnim, da se je na vašem ozemlju rodil kardinal Franjo Šeper, ki je kot otrok zapustil svoje rodno mesto Osijek in odšel v Zagreb, a bil s srcem vedno vezan na to mesto, kjer je bil krščen v župnijski cerkvi svetih Petra in Pavla. Velik je bil škof Josip Juraj Strossmayer, ki je zgradil stolnico v Djakovu. Kdo naj prešteje vse velike duhovnike, redovnike in redovnice, može in žene iz vaše škofije?
Sedaj pa se moj pogled obrača na vas, moji dragi bogoslovci. Vi ste moja sreča, moja radost in v vas stavi sveta Cerkev toliko upanja. Vi boste nadaljevali Kristusovo delo, delo apostolov. Koliko duš bo sprejetih v Cerkev po vašem kršče-vanju! Koliko otrok bo postalo dobrih katoličanov za vse življenje po vašem krščanskem nauku, ki ga boste z ljubeznijo razlagali nedolžnim dušam! Koliko sreče boste, dali možem in ženam, ki iih boste spravljali z Gospodom v sveti spovedi! Koliko radosti boste prinašali z vašimi svetimi mašami ljudem na zemlji in dušam v vicah! Mlade boste poročali in jih potem spremljali skozi vse življenje. Prepričan sem, da boste odkrili kakšnega mladeniča, ki bo zaradi vašega zglednega življenja postal duhovnik ali redovnik. Našli boste dobra dekleta, ki bodo postale redovnice. Vem, da bodo tudi stari ljudje našli v vas zatočišče in da boste imeli zanje vedno besedo vzpodbude in razumevanja. Vi boste tisti, ki boste mnoge ljudi pripravljali na srečanje z Gospodom.
Glejte, moji dragi bogoslovci, to je v kratkih besedah vaše bodoče delo. A da boste mogli vse to uspešno vršiti, je treba že sedaj in vse življenje mnogo molili, vsak dan vztrajno moliti. Treba je mnogo Žrtev in učenja. Brez molitve, žrtev m globokega duhovnega življenja ne boste nikoli mogli biti vzorni duhovniki. Cerkev potrebuje danes bolj kot kdaj koli svetih duhovnikov. Papež ima v vas veliko zaupanje. Ostanite vedno zvesti papežu, sveti Cerkvi, svojemu škofu. Časti'e vedno božjo in vašo Mater. Častite svetega Jožefa, varuha Cerkve in varuha duhovnikov.
Arctaciia nadškofa Karla Marnltiia
Kaanenčki
kraciji, ste lahko mimo izrazili svoje stališče. Toda rad bi vas spomnil, da če bo prišla na oblast vlada, ki si jo vi želite, nobeden od vas ne bo imel možnosti govoriti.«
Svoj obisk v Zahodni Evropi je Reagan zaključil v Lizboni na Portugalskem, kjer je bil zelo toplo sprejet tako s strani državnega predsednika generala Eanesa kot ministrskega predsednika socialista Soare-sa. Pred parlamentom (odšlo je le 40 komunističnih poslancev) je Reagan obdolžil Sovjetsko zvezo, da je stalna grožnja za mir. Poudaril je, da je svoboda poroštvo za mir. V pogovoru s Soaresom pa je Portugalsko označil kot »zaveznico velike veljave« in izrazil svoje zadovoljstvo zaradi vstopa Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost. Na Portugalskem razen komunistov nobena politična sila ne nasprotuje Atlantskemu zavezništvu ali ameriškim vojaškim oporiščem. Ameriško-portugalsko sodelovanje je vzgledno in se bo v prihodnje tako na gospodarskem kot vojaškem področju še povečalo.
(Iz kronike msgr. A. Novaka)
Dne 2. maja 1945. Zjutraj: slika mesta je mirna, tu v naši okolici (stolne cerkve) ni zastav. Sliši se pa od daleč grmenje topov. Sinočnji radio je povedal, da so Angleži v Monfalconu, ustne vesti današnjega jutra so, da je drugi del angleške armade v Furlaniji in Vidmu. Srbi (četniki) so se umaknili čez Sočo na furlansko stran.
Popoldne pa je vse drugače. Iz vseh strani dežele razen iz Brd je prišlo nešteto deputacij, večinoma kajpada žensk, deklet in tudi otročajev z zastavami, okin-čanimi z zvezdami, in so se zbirali na Travniku pred prefekturo, od tam pa so v povorkah hodili po mestnih ulicah, pojoč slovenske pesmi, vzklikajoč kakor pri litanijah razne klice, eden ali ena naprej, drugi za njo. Ko sva šla z msgr. Valentinčičem po ulici Morelli in naju 'je neka taka vzklikarica zagledala, je med litanije vpletla tudi pobožni klic: »Smrt belogardistom!« in vsa množica ji je pobožno odpela: »Smrt!« A to le mimogrede.
Ob 4h popoldne je počila vest: Nadškofa so zaprli. No, veselju ni bilo s tem konca po ulicah, a nas duhovnike je začelo skrbeti. Jutri imajo biti posvečenja novih duhovnikov, a škof je zaprt. Z generalnim vikarjem msgr. Valentinčičem siva se odpravila na prefekturo, kjer zaseda »Okrožni izvršni narodnoosvobodilni odbor za Srednje Primorje«, s pisano prošnjo, naj oproste Prevzvišenega, da bo jutri lahko posvetil novomašnike. Dolgo sva čakala na avdienco in nazadnje sva lahko le pismo oddala civilni oblasti; jaz nisem poznal oseb, ki predstavljajo novo oblast, pač pa jih' je poznal msgr. Valentinčič: so Goričani obrtnega stanu. Civilni oblasti je bilo popolnoma neznano (?), da so vojaški oblastniki OF nadškofa aretirali. Celo neverjetno se jim je zdelo. Klicali so na vojaške oblastnike: par oficirjev in neko žensko v krilu. Eden od oficirjev je kričal, kako velik zločinec je nadškof in da je narod o vsem že dobro obveščen. Pa rekli so, da bodo pri seji sklenili, kaj se bo ukrenilo. Vsedli so se v posebni sobi, a prišel je vojak obveščat, da gredo angleški oficirji na prefekturo. »Vsi ven!« se je glasil ukaz in morala sva oditi z vsemi ordinanci in drugimi vred. Padlo je vprašanje: »Kdo zna angleško?« In začeli so loviti za tolmačem. Kaj je bilo zatem na prefekturi, ne vem.
Od italijanske strani pa so se obrnili na angleško poveljstvo, za katero mi nismo vedeli, in tam so se temu prenagljenemu koraku naše nove oblasti čudili ter tudi obljubili, da bodo zadevo uredili, le da morajo zvedeti, kje drže nadškofa zaprtega. Tudi to smo zvedeli: peljali so ga v Coroninijevo vilo na Cingrafu — m tako upam, da bom jutri ob 40-letnici svojega mašniškega posvečenja lahko asistiral oproščenemu nadškofu ob polaganju rok na novomašnike, ako ne bo ponoči prišlo kaj novega, kar v revolucionarnih časih ni nič čudnega in hišne preiskave in izginitev enega ali drugega v ječo ali še kam naprej.
Angleška vojska, Novozelandci, z mogočnimi tanki in številno pehoto je danes popoldne prišla v Gorico in, ako se sami ne bomo znali vladati, nam bo vladal spet tujec.
3. maja. Davi sem šel v semenišče ob 7h, poliaijska ura traja od 7h zvečer do 7h zjutraj, da bi asistiral nadškofu pri posvečenju novomašnikov. A nadškofa ni bilo; naša prošnja ni bilo uslišana. Pač pa smo zvedeli, da je še živ, ker ga je popoldne videl kanonik rnsgr. Velci s ceste ipri nekem oknu v Coroninijevi vili in ga od daleč pozdravil. Šel sem žalosten domov.
Preteklo noč so bile hišne preiskave po raznih hišah v mestu in tudi aretacije. Polno objokanih oči je bilo davi v mestu. Tudi v naše stolno župnišče so prišli ob 2h zjutraj; preiskali so stanovanje msgr. Brumata, ki pa je že odšel čez Sočo. Sicer pa se je vojaštvo silno dostojno vedlo pri preiskavi.
Tudi danes velike demonstracije okoličanov po mestu. Nemčija gre h koncu. Orožje je položilo vse nemško vojaštvo v Italiji in v Avstriji. Berlin je zavzet, Hamburg se je predal, Hitler je mrtev, Mussolini tudi, Roosevelt tudi. Tako gre h koncu tragedija, ki se je začela 1. septembra 1939 in ki je upepelila cel svet.
★
■	Do hude prometne nesreče je prišlo v južni Srbiji. Pri kraju Dekutince v smeri proti mestu Vranje sta se na glavni cesti zaletela avtobus in tovornjak. Avtobus je bil na vožnji iz Skopja proti Beogradu. Po trčenju je zrulšil cestno ograjo in se prevrnil v mimo tekočo reko. Bilo je 11 mrtvih, 43 potnikov pa huje ali lažje ranjenih. Samo dva sta ostala brez poškodb.
OelMne mem 1 matico
Velikodušnost Jugoslavije ali kaj?
Stari partizan in partijec Slavko Krušnik piše v Nedeljskem dnevniku z dne 5. maja: »Zdaj je naša partijska naloga delati za vračilo dolgov, ki so jih v našem imenu naredili drugi (kdo so ti drugi, ne pove!) in teh dolgov les ni malo. Preprost izračun pokaže, da bi moralo vseh sedem milijonov zaposlenih delavcev v Jugoslaviji za vračilo 39 milijard dolga do leta 1990 (če upoštevamo tečaj dolarja 200 dinarjev) pri sedanjem povprečnem osebnem dohodku 25 tisoč din mesečno delati popolnoma zastonj cela štiri leta.«
V	petek 3. maja sem pa bral v Primorskem dnevniku, da bo Jugoslavija dala vso moralno in gospodarsko podporo Nikaragvi. Ali ji z goslodarsko pomočjo namerava dati tudi del svojih dolgov, saj so jih naredili »drugi« in ne Partija?
(r-fr)
★
■ V ZR Nemčiji so bile v deželi Sevemo-Porenje-Vestfalija deželne volitve, na katerih so socialni demokrati prejeli absolutno večino z 523 a/° glasov (pred 5 leti 48,4). Krščanski demokrati pa so doživeli pekoč poraz: zdrknili so od 43,2 % na 36,5%. Na njihov račun so se opomogli liberalci, ki v zadnjem deželnem svetu niso bili zastopani. Prejeli so 5,9 % (4,9) glasov. Stranka »zelenih« pa ni dosegla predpisane večine 5 %, ampak le 4,5, zato ni osvojila nobenega sedeža.
■ V indijski zvezni prestolnici Novi Delhi je prišlo do vrste atentatov. Povzročili so jih Sikhi, ki živijo predvsem v državi Pan-džab in jih je tri milijone. Atentatorji so postavili razstrelivo v radijske tranzistorje na javnih vozilih, ki so potem eksplodirali. Kar 75 ljudi je pri tem izgubilo življenje.
Prejeli smo s prošnjo za objavo. Ker je naš list pluralističen, zato rad objavi, kar prispeva k razčiščen ju spornih zadev.
Ker ne dobim prostora v »Zalivu«, prosim za objavo v vašem listu.
Urednik »Zaliva« št. 169 me poziva, naj dam na rešeto svojo preteklost. Ne bom mu ustregel, ker to z argumenti nima zveze, kot je tudi odvečna pripomba urednika o nizki miselni ravni pisca ZV, tj. mene. Kadar otroci nismo našli argumenta, smo začeli z etiketiranjem, tj. sramotenjem. Spomnim se vsakoletne režimske kritike Drage; namesto argumentov obvezna pripomba o besnih antisocialistih in o nizki ravni debatnih posegov.
Moja pripomba o tiskanju Pahorjevih knjig v SRS izvira iz postavke, da Pahor zagovarja nujnost menjave družbenega okvira v matici. Do matice imajo tudi zamejci, še posebej ljudje kova kot prof. Pahor neke obveznosti, ki presegajo zamejske probleme. Narodu morajo prožiti roko z namero, da bo tam življenje za narod vsaj sprejemljivo. Ostaja pri tem, da je tisk v SRS vezan na politični družbeni okvir, to velja tudi za zamejske pisatelje.
V	letu 1984 je bilo v Jugoslaviji tiskanih in zaplenjenih 15 knjig, ustavljeni listi itd. Prisotnost svobodnih zamejskih pisateljev da režimu nek nezaslužen prestiž■ Ti literati grešijo v solidarnosti do literatov doma, v zamejstvu in po svetu, ki jim režim ne dovoli tiska ali vstopa.
V	tisti dobi bi nedvomno cenil solidarnost kolegov, ki so še naprej drveli v matico.
Pok. Franc Jeza je skozi desetletja čakal na eno samo tako gesto solidarnosti, pa je ni doživel. Ko so v Ljubljani izvrgli »Katoliški glas« in prof. Beličiča, zopet nič. Ravnodušnost je mati diktatur!
Slovenski kulturniki neupravičeno pričakujejo od družbe tisk dobrih, povprečnih in slabih knjig. Trgovec, tovarnar, profesionalec uspevajo samo, ako so poklicno na višini. Zakaj bi moralo biti z literati drugače? Simon Gregorčič si je za dobre
poezije zaslužil hišo in vinograd. Izven matice še nismo tako na psu, da ne bi dobra knjiga našla tiskarne in kupcev. Toliko lažje pri pisateljih, katerih knjige imajo vstop v SRS.
Tako pa zamejci zavestno ali podzavestno pišejo v knjigah, ki se tiskajo v SRS o vstaji slovenskega naroda, o pluralistični OF, o epohalni NOB, o evforiji leta 1945-49 in za nameček o izdaji domobrancev, o mračnem klerikalizmu in o krivdi dela cerkvene hierarhije. Vse to so teme, ali pretirane, ali pravljične, polres-nične ali celo povsem lažne. Tak je nujni okvir, ki obravnava družbo od 1941 naprej.
Očitka prof. B. Pahorju, da je do 1943 zvesto služil v italijanski vojski, nisem nikoli izrekel. V »Slovenski državi« 9/83 sem samo napisal kot ugotovitev: Primorci, Korošci, Gorenjci in Štajerci so služili v tujih vojskah. Podali so prisego in celo bili na frontah. Stotisoči so se vpisali v Kulturbund in Heimatbund, Hitler-jugend in Wehrmannschaft. Vse to pa je bilo napravljeno pod gotovo silo z vidika začasnosti. Nihče v tem ni videl ali očital kolaboracionizma ali izdajstva. Vendar zveni čudno, ako s te strani čujemo očitke o domobranski prisegi, kjer je bila teža v antikomunizmu in celo o izdaji dela Slovencev. Tak očitek je netočen in s te strani meji na hinavstvo in nepoštenost.
B. Pahorju se mora priznati velika zavzetost za naš narod. Za manjšino že 40 let išče podpore pri režimu. Kot moderni Don Kihot se zaletava v ta mlin, iz katerega pa te moke ne more dobiti. Pravilno citira »Zaliv« 84 Draga Jančarja »Sproti Trst 1984«, ki pravi: Matična ideološka diferenciacija je naredila več škode kot Heimatdienst. Še ni prepozno omejiti povezavo z matico na zadeve, kjer se ne zahteva ideološka podrejenost in več zaupati v moč in sposobnost pluralistične zamejske in izseljenske družbe. Naše Primorje in moja Koroška še nista propadla!
Dr. Peter Urbanc, Kanada
6. Pastirčkov dan
Mladi in odrasli prijatelji otroškega lista »Pastirček« so v nedeljo 12. maja popoldne napolnili dvorano Marijinega doma v Rojanu. »Pastirčkov dan« je prešel že v pravo tradicijo, saj ga uredniški odbor z uspehom organizira že šestič, eno leto na Tržaškem, drugo na Goriškem. To je živo prijateljsko srečanje otrok, staršem in prijateljev ter sodelavcev »Pastirčka«, ki prejemajo za svoj trud in skrb edino neprecenljivo plačilo: zadoščenje, da so nekaj naredili za pravilno vzgojo zamejskih otrok. To poslanstvo »Pastirček« s ponosom opravlja že ipolnih 39 let.
Zanimivo pester program srečanja v Rojanu so pripravili: otroški pevski zjbor Vesela pomlad in ansambel Zvezde z Opčin pod vodstvom g. Franca Pohajača, učenci 3. in 4. razreda osnovne šole »Bazoviški junaki« iz Rojana so pod vodstvom učiteljic Marije Tinta in Sandre Gruden izvedli dva prizorčka, ga. Lučka Susič je prisotne toplo nagovorila v imenu uredniškega odbora, prof. Nataša Sirk je pripravila prikupno ritmično skupino deklic iz Štandreža, učiteljica Mariza Perat je z gojenci goriške glasbene šole in dijaki I. razreda nižje srednje šole »I. Tririko« zaigrala živahno igrico »Trmasta princeska«, števerjanski mladinski zbor »F. B. Sedej« pa je ob dveh kitaristih vodila učiteljica Anka Černič.
Urednica ga. Ljubka Šorli je izročila skromne nagrade-priznanja osemnajstim najbolj zvesto sodelujočim razredom z Goriškega in Tržaškega. Prisrčno se je zahvalila tudi vsem posameznikom, nato vsem, ki so Pastirčkov dan pripravili, vsem, ki so s svojo prisotnostjo izkazali »Pastirčku« najlepše priznanje in spodbudo za nadaljnje delo, čeprav v tako skromnih razmerah. Vsem prisotnim je »Pastirček« podelil tudi svojo novo nalepko.
Veselo srečanje se je še dolgo nadaljevalo na dvorišču ob krofih in pijači — dar upraviteljev Doma, ki so že pred nastopom v dvorani pripravili zanimivo loterijo. V atriju je bilo razstavljenih več desetin okusno pobarvanih Pastirčkov. Kako pisani so bili! Kalkor da sploh niso bili tiskani v enostavni črno-beli tehniki. Uredništvo »Pastirčka« večkrat poudarja, naj si otroci bogatijo fantazijo tudi ob barvanju. To je lepa prednost, ki jo ima »Pastirček« pred bogato ilustriranimi otroškimi listi z močnim finančnim ozadjem.
6. Pastirčkov dan nam bo ostal v ie-pem spominu. Že sedaj vabimo na 7. Pastirčkov dan, ki bo prihodnje leto ob njegovem 40. rojstnem dnevu v Gorici!
IZ NAGOVORA LUČKE PETERLIN SUSIC
V	tem slovesnem letu, ko si sledijo proslave in slavnostne akademije, naše srečanje tu v Marijinem domu ni nikaka zunanja dolžnost, ampak res prijetno srečanje prijateljev, 'ki čutijo v srcu nekaj skupnega, jaz in vi, Rojančani in Štan-drežci, Openci in Števerjanci, Goričani in Tržačani, odrasli in otroci, in to skupno je: »Mi vsi beremo Pastirčka.«
»Ni res,« boste ugovarjali, otroci. »Vi starejši pišete, a mi otroci ga beremo.«
Ja, toda takrat, ko sem bila stara toliko kot vi, sem ga tudi jaz brala. In če ga takrat ne bi bila brala, bi verjetno zdaj ne napisala kdaj pa kdaj kak prispevek zanj. Torej je branje Pastirčka vplivalo name. In prav gotovo vpliva tudi na vas, ki ga berete sedaj.
Počastitev sv. Leopolda
V	nedeljo 12. maja sta verska skupnost pri Domju in Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta zelo slovesno proslavil;' svoja zavetnika. V sončnem popoldnevu so se skupno z domačimi verniki udeležili lepe liturgije tudi številni častilci svetega Leopolda.
Kapela je bila, smo v mesecu cvetja, vsa ozaljšana. Ob novih orglah je spremljal mladi Ivo Corva. Lepe melodije je izvajala s. Karmen, ki je tudi vodila petje otrok od zbora »Naša luč«. Kot gost je bil pri oltarju tudi upokojeni duhovnik g. Mirko Valentič in naš dobri znanec s potovanja po Nemčiji g. Vinko Paljk, ki je kaplan v Kopru. V svojem govoru de prikazal podobo našega zavetnika sv. Leopolda.
Ob kapeli na dvorišču, pred Marijinim kipom, se je potem odvijal v večer posrečen kulturni spored v čast sv. Metodu ob 1100-letnici njegove smrti. Spored je napovedovala dijakinja Damijana Olenik.
Kot prvi je zapel šolski zbor, ki ga /e ■več let vodi učiteljica Frida Valetič, ki Je predstavil pesem »Opevajmo junaka dva«. Pred zbrano občinstvo je nato sto-
Potem imamo skupno še to, da nas druži ljubezen do slovenske besede, ljubezen do svojega naroda, čut za krščanske vrednote. Če nas združuje vse to, potem vemo, da smo se zbrali tisti, ki se med seboj dobro razumemo in si imamo kaj povedati.
To nevidno vez med nami je deloma spletel tudi Pastirček. Zato je za nas zelo pomemben, morda bolj kot smo prej mislili. Kaj ne bi bilo v tem primeru prav, da bi se naša »družina« povečala, da bi še več ljudi bralo Pastirčka? Seveda. Toda potrebno je skrbeti, da bo Pastirček še bolj zanimiv, aktualen. Pri tem lahko pomagate tudi vi, otroci, s tem, da v Pastirčka dopisujete. Potem je potrebno, da Pastirčka še bolj razširimo po šolah. To naj bi ne bila skrb samo kateheta, ampak prav tako vaša in vseh učiteljev, ki so jim pri srcu tudi krščanske vrednote pri vzgoji otrok...
Novi kraji in nova spoznanja zbujajo zlasti v mladih ljudeh posebne občutke. Kadar pa se sredi tujega sveta srečaš z ljudmi, ki mislijo in čutijo kot ti, ki govore tvoj jezik in znajo prisluhniti tvoji pesmi, so doživetja še lepša in bogatejša. Polni takšnih doživetij so se vrnili mladi pevci in pevke MPZ Vesela pomlad ter člani ansambla Zvezde z Opčin z enotedenskega obiska v Nemčiji.
Nepozabnim srečanjem z rimskimi, koroškimi in pariškimi Slovenci je sledil obisk pri naših rojakih v Zahodnem Berlinu. Tudi v predvojni nemški prestolnici namreč žive naši ljudje, ki jih je vrtinec življenja iztrgal domači zemlji in zanesel v tuji svet. Iz tega sveta je prišlo povabilo na obisk že sredi jeseni. Zbor in ansambel sta se ga razveselila in se pričela nanj zavzeto pripravljati.
V	soboto 27. aprila sta zbor in ansambel najprej sodelovala pri sv. maši v slovenskem središču, nato pa sta zbranim rojakom predstavila pester ki bogat'koncertni spored, ki ga je z vezano besedo napovedovala Lucija čač.
S svojo veselo in razposajeno, včasih milo in otožno pesmijo je prvi stik s slovenskimi rojaki vzpostavil tercet ansambla Zvezde. Pesem dekliške skupine MPZ Vesela pomlad pa je vsakomur segla do srca. Izredno pester spored je izvajal zbor v popolnem sestavu in deloma ob glasbeni spremljali ansambla Zvezde. Tedaj je postalo vzdušje naravnost praznično in vsi smo si želeli, da bi se ta praznik ne zaključil le s kratkim srečanjem.
Pred zaključno »Zdravljico« se je gostujočim rojakom zahvalil Drago Danev, medtem ko je v imenu slovenske skupnosti spregovoril g. Štefan Antolin. Iz njegovih besed je bilo čutiti željo, da bi začeli tudi mladi, ki žive razpršeni v nemškem velemestu, globlje spoznavati lepoto slovenske pesmi in besede.
Naši pesmi je v Berlinu prisluhnila tudi nemška mladina. Srečanje je potekalo v salezijanskem zavodu »Don Bosco« sredi čudovitega naravnega okolja. Tudi tu sta bila zbor in ansambel sprejeta z navdušenjem. Predstavil j,u je zborovodja g. Franc Pohajač, ki je opisal kraj, odkoder prihajamo. Poudaril je, da smo člani na-
Mandiča in sv. Metoda
pil naš ekumenski delavec prof. Ivan Artač, ki je slikovito razgrnil razgibano dj-lovenje svetih bratov.
Ga. Alenka Verč je s svojimi učenci z ritmičnimi vajami prikazala pesmi svetima bratoma. Pravo presenečenje je bila igrica, ki jo je spisala in zrežirala z bogatimi domislicami ga. Darinka Žafran.
Res posnemanja vredno bi bilo, ko bi tudi drtuge šole ob zaključku leta pripravile tako proslavo, ki naj bi seznanila naše ljudi z veličino sv. Metoda, s krščanskim sporočilom in (kulturnim bogastvom, ki ga je s svojim bratom, velikanom sv. Cirilom prinesel med Slovane.
Kot prijeten gost je pred številnim občinstvom dovršeno zapel Dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča.
Bogati kulturni spored je zaključil s toplim in prepričljivim petjem zbor s Kolonkovca, ki ga vodi ga. Dalka štur-man.
Domače gospe so poživile srečanje z gostoljubno postrežbo, tako da smo v polni meri doživeli toploto bratske skupnosti.
Evelina Pahor
Srečanje bolnikov v Bazovici
Srečanje bolnikov in starejših ljudi 'uo v nedeljo 19. maja ob 16. uri v bazoviški župnijski cerkvi. Na sporedu je sv. maša, ki jo bo daroval zdravnik dr. Marijan Šef, jezuitski duhovnik iz Ljubljane, skiop-tično predavanje in družabno srečanje v Slomškovem domu. S petjem bo sodeloval svetoivanski cerkveni zbor.
Lepo vabljeni tudi mladi in zdravi. Priložnost za sv. spoved od 15. do 16. ure.
Vabijo vaši dušni pastirji
Na koncertu v Bazovici
V	četrtek 9. maja se je že mračilo, ko so se oglasili vaški zvonovi in začeli vabiti
rodne manjšine na skrajnem robu slovenske zemlje trdno navezani na svoje korenine in na kulturno izročilo, katerega ohranjamo tudi za bodoče rodove.
Del svojega bivanja v Zahodnem Berlinu so mladi pevci in pevke s svojimi spremljevalci posvetili ogledu mestnih znamenitosti. V naših mladih se je utrdila zavest, da pesem, ki jih je združila prad sedmimi leti in ob kateri so rasli in se spoznavali, resnično zasluži, da jo še globlje doživijo in jo z vsem srcem vzljubijo.
D. D.
Slovenski duhovnih ie prehitel obe obletoici
Letos obhajamo dve 40-letnici: padca nekdanjega črnega fašizma ter ustanovitve slovenskih šol na Primorskem. Pri tem pa se še vedno srečavamo s takimi, ki poudarjajo samo tisto, kar njim hodi prav.
Tako imamo na italijanski strani pisce, ki radi zamolčijo ali potvarjajo, kar je slovenskega, na slovenski strani pa take, ki radi zamolčijo, kar je slovenski duhovnik naredil tu na Primorskem na šolskem polju in v opoziciji črnemu režimu.
Dejansko pa je slovenski duhovnik, nehote, zapisal prve strani teologije osvoboditve na naših tleh, ko se je upiral nasilju brez nasilja z oznanjevanjem božje besede in osebnim trpljenjem ter gradil s tem. da je sam učil nas otroke slovensko abecedo, ko nam ni bilo dano to ali bolje rečeno je bilo to prepovedano v šoli.
Bral sem te dni razna poročila o raznih proslavah in prireditvah, poslušal poročila po radiu: skoro ni govora o vlogi duhovnika. Tako so npr. g. Avguština Zlobca, ki je služboval v Sv. Antonu vri Kopru odpeljali v konfinacijo že leta 1919, da ne govorimo, kaj vse je sledilo z nastankom fašizma.
Z malenkostnimi izjemami nekateri vztrajno zamolčujejo in prikrivajo javnosti vlogo slovenskega duhovnika med ljudstvom. Ne smemo pa molčati mi, predvsem slovenski duhovniki, ki smo neposredni nasledniki teh duhovnikov in smo nekaj malega ie sami doživeli v dijaških letih.
Torej nekje sta italijanska desnica in slovenska levica združeni v zakrivanju vloge slovenskega duhovnika. Iti ta je v času fašizma vršil tudi poslanstvo učitelja. Doma smo govorili vsak v svojem narečju, v šoli italijansko, le pri duhovniku smo se seznanili s slovenskim jezikom in spoznali, v kolikor je bilo mogoče, slovenske pisatelje in pesnike in slovensko knjigo.
Torej veliko pred 40-letnico je bil pri svojem narodu v prvi vrsti slovenski duhovnik, ko so se nekateri izobraženci ali učitelji umaknili na bolj varna tla in se zopet pokazali šele potem, ko je bila mimo vsaka nevarnost.
Mislim, da moramo te reči poudariti vsako leto ob tej obletnici, da bo novi rod to znal; pa tudi, da bo znal, kako še vedno neobjektivno ravnajo nekateri naši politiki.
Dušan Jakomin
★
■	V angleškem mestu Bradford je med nogometno tekmo, ki ji je prisostvovalo tri tisoč oseb, ogenj nenadoma zajel osrednjo tribuno, ki je bila vsa lesena in jo v nekaj minutah upepelil. Ob življenje je bilo 52 oseb, 200 pa ranjenih. Nekateri od njih se borijo s smrtjo.
na koncert Tržaškega okteta v domačo cerkev sv. Marije Magdalene. Ljudje so napolnili klopi in še so prihajali.
Uvodne besede je podal župnik msgr. Marijan Živic. Poudaril je pomembnost in zasluge, ki jih ima Tržaški Oktet pri ohranjanju naše kulturne tradicije. Ponesel je in prinaša slovensko pesem med ljudstvo, na tuje in kar je najbolj hvalevredno, poje v človekoljubne namene kot to pot, ko nastopa za sklad »Mitja Čuk«, ki si prizadeva pomagati slovenskim otrokom, ki imajo oviran razvoj.
Spregovoril je nato umetniški vodja prof. Janko Ban, ki ja na kratko obrazložil spored. Razdelil ga je na dva dela: prvi, liturgični del je zajel Skladbe, ki segajo v renesančno polifonsko glasbo 16 stoletja, skladbe J. Gallusa in druge, vse do današnjih dni. Drugi deli pa je obravnaval ljudske pesmi raznih narodov. V tem delu sta najgloblje segli ruski pesmi Kraguljoki v priredbi S. Žarova ter Večerni zvon.
Oktet je vse pesmi enkratno občuteno zapel in pozorno občinstvo ga je s toplim ploskanjem nagradilo, zilasti še soliste. Bil je prijeten glasbeni večer, kii nas je vse duhovno obogatil. - Bazovka
★
Zahvala
Župnijska skupnost se toplo zahvaljuje tako Tržaškemu oktetu kakor osebam, ki vodijo sklad »Mitja Čuk«, da so izbrali prav bazovsko cerkev za tako plemenito pobudo. - Marijan Živic, župnik
Koncert Tržaškega okteta
V	korist sklada »Mitja Čuk« je Tržaški oktet 9. maja imel v bazoviški cerkvti celovečerni koncert. V prvi polovici je program obsegal izključno pesmi nabožnega značaja, med temi lepo vrsto renesančnih pesmi našega mojstra Gallusa. V drugem delu pa je oktet izvajal resne umetne in narodne pesmi. Dobra je bila zamisel, da se je koncert začel z gregorijanskim spevom in tako pripravil kraju primerno razpoloženje.
Bazovska cerkev se je akustično izkazala zelo hvaležna za izvajanja marljivih pevcev. Svojo zanesljivost so še posebej poudarili z izvedbo kar dveh Gallusovih skladb za dva zbora, v našem primeru za dva kvarteta. Res smo zamejski Slovenci lahko ponosni, da imamo v našem okviru
Duhovnikova pot
XIV.
»Žena, glej tvoj sin!... Sin, glej, tivoja mati!«
Če je Marija pod križam postala duhovna Mati vseh ljudi, je toliko bolj Mati duhovnikov, za katere je Jezus molil v velikoduhovniški molitvi: »Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz; da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta« (Jan 17, 24).
Kakšno je po smrti srečanje duhovnika z božjo Materjo, ne vemo. Če pa je že v knij igi Modrosti zapisano o božjem služabniku: »Gospod ga je vzljubil in ga ozaljšal, odel ga je s slavo« (Sir 45, 9), smemo upati, da je božja Mati z velikim veseljem sprejela podeželskega župnika, saj je od svoje mladosti Gospodu daroval svoje življenje in širil božje kraljestvo na zemlji z zgledom, delom, molitvijo in trpljenjem.
»Resnično vam povem: Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje« (Mt 19, 28, 29).
XV.
VSTAJENJSKA ALELUJA
Procesija, toda ne velikonočna, ko na oknih vaških hiš žare prižgane sveče in radostni vzkliki Aleluja, aleluja odmevajo v tihi večer; tudi ne Telova, ko je s cvetjem in zelenjem okrašena pot vzdolž vasi in se mogočni slavospevi v čast presvetemu Rešnjemu Telesu mešajo z veselim pritrkavanjem zvonov. Ne. Ista pot danes ni okrašena, saj se po njej vije pogrebni sprevod...
Župnik pa ne gre več sam skozi vas, koder je tolikokrat hodil in pozdravljal na desno in levo. Danes ga neso, počivajočega v krsti, da se tudi domovi po-slove od njega, saj je menda ni hiše v vasi, ki bi ne bila deležna njegovega prijaznega obiska.
Pred krsto in za njo je dolga, dolga
tako dostojno pevsko telo, ki častno zastopa našo narodno skupnost tudi v raznih mestih severne Italije. Oktet odlikuje primerno negovana pevska tehnika in zato tudi neoporečna intonacija. V pogledu interpretacije bi težko našli šibke ali neprimerne spodrsljaje; njihovo podajanje je bilo v vsakem oziru prepričljivo. Številno poslušalstvo je bilo z izvajanjem zelo zadovoljno in ni štedilo s priznanjem.
če obstoj in delovanje okteta z največjim veseljem pozdravljamo, ne morento istega reči o njegovem repertoarju! Vse preveč je opazno, da se pri izbiri repertoarja zgleduje po kozmopolitskih zablodah, ki prihajajo k nam prav iz matične domovine. Pri tem mislim na zadnje čase zelo razširjeno precenjevanje tuje in preziranje domače, avtohtone zborovske literature.
Na ta način slovenski dirigenti nekako razkrivamo revščino slovenske zborovske literature. Tudi naš oktet je (v Bazovici!) izmed 19 pesmi v sporedu pel le štiri v slovenščini. Na koncu so sicer, ob navdušenem odobravanju, zapeli še dve slovenski. A to je bilo izven programa. Tržaški dktet je lepo, zdravo telo, a razveseljivo bi bilo, da prav zaradi svojih kvalitet, pokaže večje zanimanje za slovensko pevsko literaturo in daje dober zgled drugim zborom. - U. V.
Papež se je spomnil armenskega naroda
Na eni zadnjih splošnih avdienc na trgu sv. Patra v Rimu se je papež spomnil žalostne 70-latnice množičnega pokola armenskega naroda, ki so ga Turki začeli v času prve svetovne vojne leta 1915 in nato z njim več let nadaljevali. Romarje je povabil k molitvi za trpeče armensko ljudstvo, ki je razkropljeno po vsem svetu. Tiste Armence, ki mislijo, da bodo na svoje upravičene zahteve lahko opozorili svetovno javnost z attentati, pa je opomnil, naj pri za vzemanj u za te pravice ne segajo po nasilju.
Jezuitski general na obisku v Afriki
Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove Peter Hans Kolvenbach je obiskal predstojnike afriških jezuitskih provinc in se srečal s člani jezuitskega reda. Ta obisk je bil v sklopu obiskov, ki jih je začel kot jezuitski general po izvolitvi septembra 1983, da bi se seznanil z razmerami med jezuiti. V Afriki je okrog 1.100 jezuitov, delujejo pa v 25 državah. Tretjina je Afričanov. Vzdržujejo 18 visokih šol, 10 domov za duhovne vaje, 4 socialne ustanove, delujejo pa v veliko župnijah in po misijonskih postojankah.
vrsta ljudi. Prihiteli so tudi od drugod, koder je prej služboval, da mu izkažejo izraz hvaležnosti. In domači župljani? Vsi, prav vsi so se zbrali ob njegovi krsti. Tudi tisti, katere je zaman pričakoval vsak dan, vsak večer...
Sprevod, podoben triumfu, se je vil do konca vasi in se spet vračal v cerkev, ki je bila tokrat veliko premajhna. Poslovilne besede sobrata so izzvenele v presenečen zaključek: »Nikoli več ne bo v to župnijo prihajalo toliko duhovnikov, kot jih je prihajalo vsa leta njegovega službovanja tu. Prihajali smo k njemu, kot sinovi k očetu.«
Po končanih obredih je sprevod zavil proti pokopališču nad vasjo. Tudi tja je pokojni župnik rad zahajal. To je bila njegova Betanija, kjer se je med grobovi sprehajal, molil, premišiljeval in se v duhu pogovarjal s svojimi predniki, ki že leta in leta, da, stoletja počivajo tam ob zidu in čakajo vstajenja.
Danes je tam med njimi tudi zanj odprta grobna jama, kamor bodo položili njegovo telo. Njegov duh pa se veseli v Gospodu.
Zdaj ve, bolj kot kdajkoli prej v življenju, da vsa čast, spoštovanje in hvaležnost ne gre njemu kot človeku, pač pa kot duhovniku. Resnično je namreč, kar je zapisal psalmist: »Visoko spoštujem tvoje služabnike, o Bog; močno je utrjeno njih prvenstvo« (Ps 138, 17).
Gospod, pošlji svoji Cerkvi svetih duhovnikov!
*	* *
Pripis:
V	času njegovega službovanja v župniji, je vzklil in dozorel redovniški poklic. Mlado, ponižno in skromno dekle je stopilo v samostan. Po nekaj letih pa je, — če smemo primerjati — kakor m. Terezija, zahrepenela po večji žrtvi za Kristusa. Nekje v Sloveniji živi še danes kot soustanoviteljica naj strožjega ženskega reda klaris. Tam moli, dela in doprinaša žrtve — morda tudi za nove duhovniške poklice.
(Konec)
Pri slovenskih rojakih v Zahodnem Berlinu
IIINIIIlilllllllltlltllllllllHIIIItllllllllllllillllllllllllllllHIIIIIItlllllllltllllllllllllllltlltlllllltlltllllllllllllltllllllilllllllllllllllllllllllllllllltllllltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllltlltllll
Nastop gojencev Glasbene šole v Gorici
Ob koncu šolskega leta je čas žetve za dijake in šolarje: eni pri izpitih, drugi z nastopi morajo pokazati, kar so se mad šolskim letom naučili. Tako je (tudi gorička Glasbena šola v petek 10. maja priredila notranji nastop svojih gojencev.
V veliki dvorani Katoliškega doma je na odru nastopilo 32 gdjencav, ki so letos Obiskovali glasbeni pouk. Zvrstili so se od najmanjše (Verena Čevdek, 1. razr. osn. š.) do večjih, ki že dokaj dobro obvladajo klavir in tudi druge instrumente. Občutek smo imeli, da so se vsi dobro odrezali; občinstvu so seveda posebno ugajali nastopi na harmoniko in še posebej blOkflavta (Ana Čuk). So pač bolj živi instrumenti kot klavir. Nekateri so zaigrali tudi na kitaro. V dvorani so otroke poslušali starši in prijatelji, za odrom pa njihove profesorice in organizatorji.
Prof. Silvan Kenševan, ki vodi Glasbeno šolo v Gorici, je na začetku pozdravil starše, se zahvalil profesorjem in poudaril vlogo, ki jo ima glasbeni pouk pri vzgoji otrok, ko jih uvaja v svet glasbe in lepega petja, saj je nastop zaključil pevski zbor, ki ga vodi prof. Anamarija Jug. Šola namreč obsega celotno glasbeno 'Vzgojo od teorije mimo raznih instrumentov do zborovskega petja. V petek pa niso nastopili vsi gojenci, ker jih je v šoli vpisanih še več.
V juniju bo še en nastop in sicer najboljših gojencev iz vseh glasbenih šol, ki delujejo v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete.
Ocena komisije Katoliške knjigarne o pirhih
Kot že lansko leto je Katoliška knjigarna tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih priredila tekmovanje v barvanju in slikanju pirhov. Tekmovanje je bilo odprto vsem, izbira tehnike in tema risb sta bili prosti. Odzvali so se otroci iz vrtcev, učenci raznih osnovnih šol in dijaki nižje srednje šole »Ivan Trinko« v Gorici.
Komisija, ki so jo sestavljali pisateljica Zora Saksida, slikar Hijacint Jussa in prof. Jožko Vetrih se je sestala prvo soboto po veliki noči in pregledala ter ocenila vse izdelke, ki so bili pravočasno poslani v knjigarno.
Na splošno je komisija ugotovila, da so se tekmovalci letos izrazili bolj sproščeno in se pokazali bolj gotovi v rabi raznih tehnik in barv, saj so gladke površine pirhov prepredli predvsem z abstraktnimi, skrajno zgoščenimi in stiliziranimi motivi ter uporabili predvsem moderne sintetične barve. Pri nekaterih so zaživeli tudi tradicionalni, živahni narodni motivi, odeti v aknilične barve in prevlečeni s svetlim lakom.
Pri ocenjevanju in podeljevanju nagrad je komisija upoštevala predvsem homogeno usklajanje barv, dobro uporabo raznih tehnik in originalnost nekaterih motivov, s katerimi so učenci poslikali velikonočne pirhe, ki že od nekdaj predstavljajo pristen izraz naše narodne, posebno kmečke kulture.
Zato je pobuda Katoliške 'knjigarne vredna vsega našega priznanja. Želeti je samo, da b.i bila v prihodnjem letu udeležba bolj številna.
Priznanje goriškemu kulturnemu združenju
Skupščina delegatov »Federation des Con-cours Internationaux de iMusique«, ki se je sestala v Ženevi 19. in 20. aprila letos je soglasno sklenila, da sprejme za člana federacije Mednarodni violinski natečaj »Premio Rodolfo Lipizer« iz Gorice. Tako priznanje je res kakovostno, saj ga ni lah-
ko doseči in to dokazuje dejistvo, da šteje federacija le 73 članov in je svetovnega značaja. Da se doseže vključitev (ki je zelo koristna, da se natečaj spozna in ovrednoti v svetovnem merilu), je potrebna visoka profesionalna raven bodisi sodnikov kalkor tudi nastopajočih, kakovosten .n zahteven program izvajanih skladb in vrednost goriškega glasbenega ustvarjalca in pedagoga, po katerem nosi društvo ime.
Četrti natečaj »Lipizer« foo letos od 10. do 15. septembra. Na tajništvu v ul. don Bosco 81, Gorica, tel. 34775 je na voljo pravilnik za omenjeni natečaj.
Razstava mladinskih knjižnih ilustracij
Občini Doberdob in Ronke, Javno večnamensko kulturno središče in še druge občine s Tržiškega pripravljajo, ob koncu šolskega leta, razstavo mladinskih knjižnih ilustracij.
Od 17. do 19. junija bodo na ogled v sedmih različnih krajih, v Doberdobu, Fo-ljanu, Staranzanu, Rorikah, špetru ob Soči in Zagraju originalni avtorski listi Ka-mile Volčanšek in Kostje Gatnika, ki sta že opremila številne slovenske publikacije za otroke in za to prejela vrsto uglednih priznanj.
V	okviru razstave prirejata dvojezična knjižnica iz Romjana in občinska 'knjižnica iz Doberdoba v petek 17. maja srečanje obeh ilustratorjev iz Ljubljane z učenci tamkajšnjih osnovnih šol.
Vedno 17. maja, ob 18. uri, bo tudi uradno odprtje razstave ob prisotnosti avtorjev v doberdobski občinski knjižnici.
Kdor se zanima za ogled razstave (razredi in šole s Tržaškega in z Goriškega itd.), lahko dobi vse potrebne informacije v dvojezični knjižnici v Romjanu, ki je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 18. ure (tel. 0481/777122). - Knjižničar Davorin Devetak
Ronke
Filmi Sergija Cesarja. V sredo 8. maja se je v prostorih krožka Acli v Romkah tržaški kinoamaterski umetnik Sergij Cesar srečal s tamkajšnjimi Slovenci. Predstavil je najprej nekaj starejših dokumentarcev kot »Kamniti kruh« in »Balada« o težkem delu kamnarjev in svojo interpretacijo ene Kosovelovih poezij.
Nato smo videli ibenečansko pustovanje v Črnem vrhu (Montefosca) in svojevrsten dokumentar o Japonski. Kot višek večera pa smo si ogledali še tri eksperimentalne filme. Prvi je bil o tržaški zgodovini; sledil je »Piknik društva zamejskih likovni kov« in najnovejše delo »Maske«, ki je bilo prvič predvajamo.
Vse filmske zapise je Cesar prej obrazložil, da je občinstvo lažje doumelo posnetke. - K. M.
Čestitke
Zbor »L. Bratuž« čestita Harjet in Niku Klanjšček ob rojstvu hčerke. Obenem želi mali Tini, da bi sledila svojim staršem in tudi sama zrasla v pridno pevko.
O Marijinem češčenju
Preteklo nedeljo je v oddaji »Vera in naš čas« bilo govora o Marijinem češčenju. Med drugim je bila podčrtana znana navada mnogih ljudi, ki v cerkvi gredo najprej k Marijinemu oltarju ali kakemu drugemu svetniku, ne zmenijo pa se za središče cerkve, ki je tabernakelj.
Kaj naj si mislimo pa tam, kjer so pri molitvi rožnega venca vpeljali ob vsaki skrivnosti samo ponavljanje zdravamarij, izključili pa so pri celem rožnem vencu Gospodovo molitev »Oče naš«?
X. Y.
BINKOŠTNO BEDENJE MLADIH
iz vse naše nadškofije bo v soboto 25. maja popoldne v KRMINU. Geslo dneva je zelo pomenljivo: »Prebudi življenje!« - Mladi nad 15. letom, pridite!
Udeležencem romarskega izleta v Avstrijo in na Madžarsko
Vsem udeležencem sporočamo, da smo za zadnji dan potovanja 3. avgusta, ko se bomo mudili v Linzu, vključili tudi obisk zloglasnega nacističnega taborišča Mauthausen. Tam bomo v imenu naročnikov Katoliškega glasa položili tudi lovorjev venec v spomin vseh žrtev, ki so tam izgubile življenje.
Sporočamo tudi, da je v avtobusu na voljo šest mest. Do srede junija si vsi udeleženci oskrbite potni list. Okrog 20. junija ga bo treba oddati na upravi lista za madžarski vizum. Ta stane 18.000 lir. Potni list bo vrnjen nekaj dni pred začetkom potovanja. Ne pozabite skupaj s potnim listom prinesti tudi dve fotografiji.
Romanje v Lurd z UNITALSI
Združenje UNITALSI prireja tudi letos romanje v Lurd z vlakom, ki bo od 8. do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko bolni in zdravi. Bolniki z zdravniškim spričevalom plačajo za vso oskrbo kot lani
200.000	lir, zdravi pa od 320.000 do 398.000 kakor si pač kdo izbere. Kdor bi želel svojo sobo, mora (doplačati.
Slovenci bomo imeli posebno skupino pod vodstvom msgr. Fr. Močnika, če zanj ne bo kakih izrednih ovir. Skupno bomo v vlaku in skupno v hotelu, če ibomo -iz-hrali isto vrsto bivanja v Lurdu. Najbolje bi bilo, da bi zdravi izbrali razred 2B za 378.000 lir, kjer bosta po dve ali tri osebe v sobi z vso oskrbo.
Vpisovanje se začne s 1. junijem. Najbolje bo, če se zdravi prijavijo pri svojih župnikih, ki bodo botam posredovali vse msgr. Močniku, ta pa vodstvu UNITALSI. Bolne je treba prijaviti naravnost na vodstvo.
Vsi, ki bi nameravali na to svetovno božjo pot, naj se prijavijo do 31. .julija.
Slikarsko nagradno tekmovanje
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA) prireja deseto slikarsko nagradno tekmovanje ex tempore 19. maja v Devinu. Vabilo velja tudi za mlade slikarje do 15. leta starosti.
Tehnika in slog sta poljubni, prav tako je dovoljena črnobela tehnika. Mera platen: najdaljša stranica lahko doseže 120 om, vendar celotna površina ne sme presegati enega kvadratnega metra. Vsak udeleženec lahko predloži v žigosanje dve platni ali osnovi, vendar bo izročil le eno samo dokončano delo.
Žigosanje platen bo v Devinu v osnovni šoli »J. Jurčič« ob 7.30 do 13. ure. Dela bo treba 'izročiti brez podpisa, brez okvirja in brez stekla, najkasneje do 15. ure. Ob 15.30 bo komisija ocenila izročena dela ter .dodelila nagrade. Slikarski ex -tempore bo ob vsakem vremenu.
Dela bodo razstavljena v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, od 1. do 8. junija 1.1. Slikarji morajo opremiti svoje slike s podpisom, z okvirjem ali steklom ter s svojim naslovom drv ceno dela. Tako opremljene slike je treba izročiti v Gregorčičevi dvorani od 17. do 19. ure v petek 31. maja 1985.
Vse slikarje vabimo že sedaj na odprtin razstave,- ki bo v soboto 1. junija 1985 v Gregorčičevi dvorani ob 18. un.
OBVESTILA
Mestno goriško romanje na Sv. goro s
sikupno sv. mašo bo 26. maja ob 16. uri Pridite v obilnem številu! Pri maši bo ljudsko petje, zato naj se naši romarji zberejo ob obhajilni mizi v klopeh na lavi strani oltarja.
Slovenski ženski zbor iz Ronk prireja izlet na Koroško. Na voljo je še nekaj mest. Telefonirati na št. 45388 ali 45703.
Nabrežina. V nabrežinski cerkvi bo v petek 24. maja na praznik Marije Pomočnice med šmamično pobožnostjo koncert Marijinih pesmi. Nastopil bo zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi prof. Stanko Jerioijo. Spomnili se bomo Lojzeta Bratuža —■ žrtve fašizma — in vseh žrtev druge svetovne • vojne.
PD Mačkolje vabi na tradicionalni Praznik češenj 25., 26. in 27. maja. Bogat kulturni program z nastopom domačih pevcev, folklorne skupine iz Bohinja in ansambla iz Postojne bo v nedeljo. Vse tri večere bo prosta zabava z ansamblom »Pomlad«.
DAROVI
Za Katoliški glas: S. T. 24.000; Pavla B.
24.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: L. Drolc v spomin na Mirota Corsi 50.000 lir.
Za Slovensko skupnost: Ludvik Čevdek 50.000; Z. P. 20.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Irena Ve-trih-Bertolini v spomin na Mirota Corsi 50.000; Mirotovi prijatelji 50.000; Nada in Saivo Sfiligoj v spomin svaka Mirota 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Brezigarja: N. N. za misijonarja Štanta 50.000, za Katoliški glas in za novo telovadnico v Gorici po 25.000 lir.
Za krvodajalce v Sovodnjah: starši in sestra Tatjana v spomin Mirota Corsi 200.000; Zora in Avgust Sfiligoj v blag spomin na zeta Mirota 50.000 -lir.
Marjeta Ušaj, Rupa ob obletnici smrti moža in brata: za Katoliški glas, za Katoliški dom, za lačne po svetu in za krvodajalce v Sovodnjah po 20.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Marija G. v čast Materi božji 50.000; Marc 50.000; N. N. v čast sv. Jožefu 10.000; ob krstu Walterja Cahariija 50.000; N. N. iz Zgonika 50.000; Koželj 5.000; Caharijrt 20.000; A. 15.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Auguste DAns ob krstu hčerke Andreine 150.000; Karel Podobnik v spomin na sestro Angelo ob obletnici smrti 100.000; Meri Hrovatin v spomin na brata Romana 50.000; Kare! Malalan od 4. obletnici smr.ti brata Celestina 50.000; Slava Milničak-Škabar 50.000; mati ob 37. obletnici smrti hčerke Marije Holstein 50.000; boter Antonio Boscariol ob krstu male Andreine 50.000; Mila Sosič -v spomin na pokojne sorodnike 25.000; Julija Guštin v spomin na moža Franca in mamo Antonijo 15.000; Mila Sosič-Vre-mec 5.000; razni 75.000 lir.
Za cerkveni zbor »Sv. Jernej« na Opčinah: Slava Milniček-Škabar- 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: družina Ražem ob 7. rojstnem dnevu -sina Davida 20.000; družina Bak, Draga 10.000; N. N.
75.000 lir.
Za cerkev na Padričah: družina Bacci 50.000; Giuman 15.000; N. N. 10.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Gospodovi, Gro-pada (97) 30.000; Vi-viani 20.000; Marta Mu-žina 10.000; Pickotovi 10.000; Blunkutova mati 10.500; Pecovi 5.000; Jože Čeperetov 5.000; Slavec Milkovič 5.000; N. (N. v spomin Zorota Milkovič 5.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: udeleženci birme za obnovo fresk 211.000; sinovi in hčere ,v spomin mame Marije 100.000; N. N. 100.000; N. N. 75.000; N. N. 50.000; žena
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE
sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek 20. maja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Vabljena včlanjena društva, organizacije in prijatelji Zveze.
Ema ob pogrebu Dušana Grgiča 50.000; N. N. 50.000; ob krstu Amedea Vi-viani 30.000; Hilka Izakova 20.000; Ida Jenako-va v spomin moža Ladkota 20.000; Sand/a Mahnič 20.000; Marija Živic 20.000; Ivan Brce v spomin Dušana Grgiča 20.000; Marija Kraljeva 10.000; Marija Žepenščeva 10.000; Ana Komar v spomin Štefanije Križmančič in Zore Marc 10.000; Marija Grgič 10.000; Justina i-z Padrič 10.000; Sandra Mahnič v spomin Zore Marc 10.000; N. N. 10.000; Fabio Ferfoglia 5.000 lir.
V	spomin Štefanije Pahor vd. Sola so darovali za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: sestra Štefanija, Karlo in Marcela
50.000, nečakinja Sonja z družino 50.000, družina Kandut 20.000, -Gianna Ostrouškr
5.000, družina Vatta-Negode 20.000; sin Adrijan za svetoivanSki zbor 200.000 lir.
Za Vinc. konf. v Trstu (odsek Sv. Ivam: prof. Breda Budal v spomin na Pavlo Čehovin vd. Levak 25.000; v isti namen G. B. Pertot 25.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. za zdravje 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. M. Martinelli namesto cvetja na grib tete Lavre Močnik
50.000	lir.
Za misijon p. Kosa: A-da Zecchini Škabar ob 50-letnici moža Petra in 25jletnici sina Jurija 50.000 lir.
Za gobavce: Slava Milniček-Škabar, Opčine 10.000 lir.
Vsem. plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Do konca maja poteka v Katoliški knjigarni v Gorici razprodaja starega blaga. Predvsem so na voljo star papir, svinčniki, pisalni pripomočki, nabožni predmeti, slike ipd. Informacije tel. 84407.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Praznik špargljev
V ŠTANDREŽU
Sobota 25. maja
20.00 odprtje in prosta zabava
Nedelja 26. maja
16.00 slikarski ex tempore
19.00 kulturni program; sledi prosta zabava
Sobota 1. junija
20.00 Prosta zabava ob veseli glasbi
Nedelja 2. junija
19.00 kulturni program; sledi prosta zabava
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnem izrazu sožalja ob prerani smrti
Mira Corsija
se zahvaljujemo gg. duhovnikom Žbogarju, Rijavcu, Gerdolu, msgr. Močniku in dr. Humarju, dr. Simčiču in dr. Dolharju za poslovilne besede, ravnateljem, predsednikom zavodskih svetov, učnemu in neučnemu osebju tor (dijakom vseh slovenskih šol v Gorici, športnemu združenju Dom - košarkarska sekcija, vsem prijateljem in znancem, -darovalcem cvetja in v -dobre namene ter pevskemu zboru.
Magda, Marko in ostali sorodniki
Gorica, 14. maja 1985
ZAHVALA
Globoko ganjen se iskreno zahvaljujem vsem prijateljicam in znamkam moje drage mame
%*■
Štefanije Pahor vd. Sola
ki so z menoj sočustvovale ob bridki izgubi in hotele s cvetjem in darovi počastiti n-jen spomin.
Adrian Sola
Trst - Sv. Ivan, 15. maja 1985
Mtekžžfe*		
lili	•	Knjige •	Šolske potrebščine •	Nabožni predmeti GORICA Travnik, 25 Tel. 84407