PoSInlna p I a C a n a v gotovini Številko 2 Din
Naročnina : 1 mesec 8 Din, */4 leta 20 Din, «/» leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: ,,Roman", Ljubljana, Breg 10-12
Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 3. V. 1930 Leto II. - Stev. 18
„Egon — kaj pa počneš?"
V tem trenutku je položil luč na omarico in jo pograbil za roko. Bilo ji je kakor bi jo bile stisnile železne klešče, in groza jo je obšla.
„Egon, povej, kaj ti je... vsaj besedico reci...“ ga je tiho zaprosila.
On pa je molčal, kakor bi sploh ne bil slišal njenih besed. Nenadoma pa je spustil njeno roko. Z obema rokama jo je prijel za ranic in jo potisnil v blazino. Tako je ležala in sc ni mogla ganiti. Njene oči so v strahu iskale rešitve in gledale njega, ki je bil sklonjen nad njo in srepel v njen prestrašeni obraz.
„Kaj ti je, Egon?“ je jecljala in se skušala izviti iz njegovega prijema. Toda vsi napori so bili zaman. Preslabotna je bila, da bi sc mu mogla upreti.
V vseh njenih kretnjah je bil obup. Čutil je to. Za trenutek jo je spustil in se zravnal, kakor zver, ki se pripravlja, da se vrže na svoj plen.
Smrten strah jo je obšel. Ko je videla, da jo je izpustil, je skočila naglo iz postelje. Težko dihaje se je s široko razprtimi očmi zagledala vanj, ki je stal na drugi strani postelje. V sobo	svoje strežnice ni	mogla, ker	je
stal on med	njo in vrati.
Ko je usmeril korak proti njej, je v blaznem strahu kriknila. Zbežala je k vratom, skozi katera je bil prišel. Strah jo je tako zmedel, da ni vedela, kaj naj stori. Zagledala je div an, ki je stal v kotu ob nasprotni steni, in se skrila za njim. Tedaj pa se je pojavil pri ''nalili zasledovalec z lučjo v roki in jo začel
iskati.
Našel jo	je... spet je skočila	pokonci	in
S(> zatekla v	sosednjo sobo. Za	njo	pa je hitel
Egon z dolgimi, težkimi koraki. Iz druge sobe
je stekla v tretjo, v četrto in naprej, naprej, skozi vse sobane, skozi galerijo, dokler ni končno prišla v knjižnico, ki je bila na koncu hodnika. Tedaj se je zavedla, da ne more ne naprej ne naza j, da je vjeta, izgubljena ...
Obstala je kakor preplašena srna. Že je segel po n jej... Tedaj pa je zakrilila z rokami, zakričala in se zgrudila nezavestna na tla.
Ko se je to zgodilo, ko je začul njen obupni krik, ko je videl, da je padla, je obstal in se stresel. Stal je poliraj nje, ki je ležala negibna na tleh, in kakor bi zbiral spomin... Sam ni vedel, kaj se godi okoli njega.
Nagnil je svetiljko in osvctil njen obraz, ki je bil bled kakor smirt. Prestrašen je odskočil. Potem je postavil luč na mizo in sedel na stol. Tako je strmel predse in mislil, mislil... Čez nekaj časa je	plaho	dvignil	glavo in pogledal
proti oknom,	za	katerimi	je ležala noč, in
zdelo se mu je, da je nekje daleč v daljni temi luč, čisto majhna, ki se bliža in veča. Bliža se, bliža, zdaj se je že zaiskrila v njegovih oč&v ki so bile	kakor iz stekla, in	zdaj...	zdaj so
izgubile te oči svoj	nevarni	lesk in	se spet
umirile, postale krotke kakor nekdaj. Tudi ostre črte na njegovem licu so se ublažile, val krvi mu je zalil obraz, da je zardel, in gube na čelu so izginile. Za mizo je sedel spet Egon Višavski.
Sunkoma, da so se mu nategnile mišice, je planil pokonci	in	še	enkrat	pograbil svetiljko.
Stopil je bliže	in	se	sklonil	— tedaj pa se je
zgrudil vznak, kakor bi mu bil kdo izpodne-sel noge,	in obležal	na gladkih tleh.	Kakor
božjastnih	si je mašil	roke v	usta, da	so jela
krvaveli. Grgrajoče hropenje in pridušeno ječanje je uhajalo iz njegovega grla. Potem se je splazil k najbližjemu stolu. S težavo se je prijel zanj in se postavil na noge. Kakor človek, ki ga noge ne drže več, ki si je zlomil hrbtenico, se je vlekel k vratom. Opiral se je ob stol in neprestano strmel v belo senco, ki je ležala sredi sobe in se ni ganila. Potem se
Drugi teden bo morda že prepozno — plačajte še danes naročnino, drugače Vam moramo list ustaviti.
je vjel za kljuko na vratih. Laisje so se mu lepili na lice in na čelo in debele kaplje — ali je bil znoj ali kri ali solze? — so mu polzele po obrazu. Hotel je zajokati, a mi mogel. Samo pretrgano ječanje je bilo čuti in zdaj pa zdaj obupen klic: »Danica ... Danica..."
To besedo je neprestano ponavljal, dokler se niso zaprla vrata za njim. Tedaj pa je začutil, da se ga je oklenila železna roka in ga dvignila na noge, da ni spet padel.
To je bila roka, ki ga je nosila, ko je bil še otrok, roka starega Ivana,
»Pojdite, gospod!" mu je trdo dejal stari sluga. »Pojdite in pustite, da jaz opravim."
Odvedel je nesrečnega graščaka, ki se je brez moči in brez volje opotekal po stopnicah, v spalnico. Kakor otroka ga je spravil v posteljo in ga pokril z odejo.
»Zdaj zaspite," mu je dejal odločno, skoraj ukazujoče. Pogledal je po sobi. Ali je kje kak nož? Škarje? Ne. Pomel si je roke. Tako ponosen je bil, tako zadovoljen. Potem se je lotil oken, ki so bila na stežaj odprta. Zaprl jih je in zapahnil.	Iz	žepa je	vzel kladivo in	žeblje
in jih zabil.	»Za vsak	slučaj...“ si je	rekel.
»Bog ve kaj se lahko primeri...“
Zaklenil je gospodarja v sobo. Zdaj je vedel, da ga ima na varnem, da ga ima v svoji oblasti.
Ko je stal v veži, se je vzpel na prste.
»Dovolj sem ga svaril. Zdaj ima, kar je iskal..."
Ni mu bilo	treba več skrivati smeha. Zasmejal se je	in	zarežal	na ves glas, da	je od-
jeknilo po vsem poslopju...
2e od tistega trenutka, ko je zapustil Egon svojo spalnico in šel dol, je prisluškoval in oprezoval.
»Zdaj pride, kar sem nmi prerokoval," je dejal pri sebi, ko sc je plazil za njim. Potem je začul krik v Daničini spalnici, videl je beg skozi sobe in slišal poslednji krik in zamolkli padec v knjižnici.
»Ubil jo je," si je rekel in s težavo se je premagal, da ni od veselja zavpil. V tistem trenutku je bil še hlapec in kaj takega se hlapcu ne spodobi.
Divja, nepremagljiva želja ga je vlekla tja, kjer je morala ležali mrtva Danicai. V eni roki je nosil debelo okovano palico, v drugi pa svetiljko, kakršne so imeli nekoč nočni čuvaji. Zakaj je palico vzel s seboj?
Tajna sila mju jo je potisnila v roko. Imel je občutek, da sc mu kaj kmalu ponudi prilika, ko bo lahko po mili volji razbil z njo vse, kar bo bolel. Kako si je želel le prilike! Ko je šel dol po stopnicah, je nekajkrat krepko udaril po oknu na stopnicah, da je zažvenke-talo steklo in se razsulo po tleli. Prišedši na hodnik je treščil po kipu, ki je stal v kotu. Tako dobro mu je delo! Ko bi zdaj stala „ona“ pred njim, bi tako udaril po njej, da bi se njeni udje razleteli kakor ilovnati udje tega kipa. Toda spomnil se je, da ga je graščak že prehitel. Zdaj je bil samo še radoveden, kako je opravil. Divja želja ga je gnala v knjižnico, sunkoma je odprl vrata in začuden obstal — Danice ni bilo več.
Strežnico, ki je spala v sobi poleg Daničine, je bil zbudil ropot v sobi mlade graščakinje. Ko pa je začula vreščeči krik, je hitro vstala, prižgala luč in stopila v Daničino spalnico. Tedaj je opazila razmetano posteljo in blazine, ki so ležale po sobi. Videla je, da so bila vrata v sosednjo sobo odprta, in v tistem trenutku je začula v daljavi na koncu nadstropja drugi krik. Najprej sc je hotela vrniti v svojo sobo in se skriti — tako se je prestrašila. Hitro pa si je izbila to misel iz glave. Spomnila sc je, kako je bila Danica dobra, tako dobra, da ni nikdar čula žal besede iz njenih ust. Zavedla se je, da je njena dolžnost pogledali, kaj se ji je zgodilo. V naglici se je oblekla in hitela za preganjano graščakinjo. Odprla vrata so ji kazala pol.
Prišla je v knjižnico in sapa ji je zastala. Svečnik je ležal na tleli in plamen sveče je lizal sobna tla, ki so že tlela. Sredi sobe pa je nepremično ležalo nekaj belega: na tleli je ležala mlada graščakinja Danica, nezavestna. Ta pogled je strežnici vrnil zavest. Pobrala je luč, pokleknila k Danici in dvignila njeno glavo v svoje naročje.
»Gospa... gospa... Zbudite se vendar...
gospa ...“
Danica je odprla oči. Ko jo je spoznala, se je je oklenila.
»Pomagaj mi,“ je šepnila, pomagaj mi... reši me ... !“
Strežnica je zavila drhtečo ženo v svoj plašč. Prijela jo je okrog pasu in ji pomagala vstati. Potem sta šli počasi skozi vse sobe nazaj v Danično .spalnico.
Strežnica — Fanika ji je bilo ime — je prinesla obleko, ki jo je našla v kotu na stolu, in Danico hitro oblekla. Tajinstvena slutnja ji je velela, da mora biti pripravljena še na hujše reči, zato se je hotela brž odpraviti. Tedaj pa sc je Danica prebudila iz svoje otopelosti.
„Kje je moj mož?“ je hlastno vprašala.
„Gosped Egon? Ne veni," je odvrnila Fanika in malo pomislila. Nato se je odločila. Stekla je skozi vrata in po stopnicah gor v drugo nadstropje. Ko je prišla na hodnik, ki je vodil k Egonovi sobi, je ravno videla, da je stari Ivan zaklenil vrata graščakove spalnice. Potem je šel v svojo sobo in se čez nekaj časa vrnil s svetiljko in okovano palico v roki. Neslišno je zbežal nazaj v prvo nadstropje in pohitela k Danici.
»Gospa... pravkar sem videla... da je Ivan zaklenil gospoda Egona... in zdaj gre semkaj dol... k nama... in debelo palico ima v roki... Moj Bog... kako se bojim... tako hudobno gleda... Moj Bog!“
Bila je kakor iz uma. Klecnila je in objela Daničine noge (er se stisnila k njej.
Tedaj sla začuli korake, ki so prihajali iz knjižnice čedalje bliže. Vmes sta čuli glasove. Nekdo je na glas grozil.
Fanika je prisluhnila.
»To bo Ivan,“ je šepnila in se stresla.
Tudi Danico je objela groza.
„S kom neki govori?'*
Strežnica je samo skomignila z rameni in odkimala. Položila je prst na usta.
Tedaj sla razločno čuli, kaj je govoril starec:
„Mrlva mora biti! Mora biti! Žive je ne Pustim iz hiše!“
Zdajci je premolknil in v naslednjem trenutku je nekaj zaropotalo. Ivan je s svojo pa-*^‘o udaril po zrcalu, ki je viselo na steni, da S(> je zdrobilo in sesulo na tla.
„Vidiš," je zarežal, da je Danico zazeblo.
Zdaj zdaj bo v njeni spalnici! Stoli so sc Podirali, mize preobračale. Vse se je moralo
umaknili, kar mu je prišlo na pot. V naslednji sobi je spet' razbil ogledalo med dvema oknoma, žvenk in ni ga več bilo. Spet sta čuli njegov grohot in blazne besede: »Mrtva mora biti! Mora!"
Zdaj ni bilo več dvoma, da je namenjen v 1 )aničino spalnico.
»Gospa!“ je vzkliknila Fanika in planila pokonci. Bilai je bleda kakor smrt.
Tudi Danica!
»Gospa!“
Pograbila jo je za roke in jo stresla.
„Za božjo voljo, »krijva se!“
Potegnila jo je za seboj in izginila z njo v svojo sobo. Vrata pa je skrbno zapahnila.
Ko je malo pozneje prisluhnila pri vratih, je čula težke Ivanove korake v Daničini spalnici. Pogledala je skozi ključavnico in ga videla.
Visoko nad glavo je nosil v levici svetiljko. Ko je zaloputnil vrata za seboj in skočil k Daničini postelji, je zavpil:
»Zdaj le imam! Zdaj te imam!“
Potem je zažvižgalo po izraku in palica je z vso silo udarila po postelji. Blazina, ki jo je zadel udarec, je odskočila in zletela na sredo postelje. V svoji blaznosti si je Ivan domišljal, da leži Danica v postelji.
,,Ali ti je dobro delo? Ali še nimaš dovolj?"
Tedaj pa so postale njegove besede nerazumljive. Glas mu je postal podoben tuljenju psa, ki je tako razkačen, da ne more več lajati.
»Živeti hočeš še? Upirati se mi hočeš? Ne boš! Mrtva moraš biti!... Mrtva!...“
Kakor besen je tolkel po postelji.
Potem se je minice pomiril.
„Nu, zdaj imaš dovolj!“ je zagodrnjal zadovoljen. Nekaj časa je še rogovilil po sobi, kmalu nato pa sla Danica in njena strežnica opazili, da se težki koraki oddaljujejo.
Kaj hoče še? Kam gre? Fanika je položila prst na usta in pomignila Danici, naj ostane pri miru, sama pa si je sezula čevlje, odprla vrata in se splazila skozi stranska vrata iz sobe.
Naš novi roman nova senzacija!
Ženina nezvestoba
Sinje se je bočilo nebo nad Ne\v Vorkom in soln.ce je zlatilo strina pročelja nebotičnikov; celo dolarski mogočniki so pozabili svoj posel in se za trenutek zagledali v prelestni dan. Le Chester Mudfy ni utegnil. Dre-vil je v svojem avtu po brezkrajni aveniji; na 33. cesti je obstal.
„Gospod Jack Mornolds?"
„V 29. nadstropju!“
Dvigalo je obstalo. „Naprej!“
„Moje ime inženjer Chester Hudfy.“
„Me veseli, da ste tako točni. Moje ime Jack Mornolds, predsednik Centralne Pacifič-ue železnice.“
To reikši je gostu ponudil stol.
„Pravite, da ste izumili lokomotivo, ki vozi 300 km na uro. Hm, ali se vam ne zdi stvar malce pravljična?"
„To so mi vsi rekli. Petim železniškim družbam sem že razlagal svoj izum. Poslušali so me tri minute in se smejali. Vi ste prvi, ki se resno zanimate.'1
Mornolds je dolgo gledal inženjerju v oči in potem rekel:
„Hudfy, nisem fantast in računam s svinčnikom v roki. Proga Chicago-San Francisco, po kateri vozijo naši vlaki, meri 3700 km; naše lokomotive jo prevozijo v 30 urah...“
„Moja bi jo prevozila v desetih urah."
„Dobro, če se poskusna vožnja obnese, sprejmem vašo ponudbo in vam plačam za izum milijon dolarjev."
*
Pol ure nato je bil Chester Hudfy spet v svoji delovni sobi. V veliki lopi je stala gotova lokomotiva. Hudfy je poklical svojega delovodjo:
„Harry, čez pet dni se peljemo z novo lokomotivo v Chicago."
»Čestitam, gospod! Torej se vam je vendarle posrečilo predsednika pregovoriti? Kako pa jo boste krstili?"
,,Olive ji bo ime!“
,,Kakor vaši ženi?"
„Da!"
Olive! Kako se bo njegova žena veselila! Ko je delovodja odšel, je telefoniral v svoje stanovanje na 42. cesti.
„Halo, ali je moja žena doma?"
„Ne, mister Hudfy. Ali naj ji kaj sporočim?"	''f H
„Recite ji, naj me pride ob šestih z avtom iskat!"
IIudfy se je naslonil na stol in se zamislil. Premišljal je o svoji ženi. Zadnje čase jo je zanemarjal, preveč je imel dela. Zdaj se ne bo več mogla pritoževati. Bila je pogumna mala ženica, ki ni črhnila niti besedicye, ko je pri svojih poskusili potrosil 10.000 dolarjev. Poznala je vsak vzvod, sleherni vijak na njegovem stroju.
Predal se je svojemu delu. Ura za uro so minevale. Bilo je pol sedmih.
Tedaj je prišla Olive, črni kodri so ji padali na čelo, bila je zasopla.
»Oprosti, Chester, imela sem majhno nezgodo, pa sem sc zakasnila."
„01ive," je šepnil mladi inženjer, „01ive, v petih dneh pojdem s svojo lokomotivo v Chicago!"
„Radujem se s teboj, Chester," je šepnila in ga poljubila na čelo.
#
Dan pred velikim dogodkom so vsi ne\v-vorški listi poročali o Chestrovem poskusu. IIudry je sedel v svoji delovni sobi in prelisto-val časopise. Tedaj mu je pismonoša predal ekspresno pismo. Inženjer ga je odprl:
„Mister Iludfy! Če hočete videti, kako se vaša žena ob dveh popoldne odpelje z nekim gospodom v avtomobilu, in če hočete videti, kako se ob šestih vrne v istem avtomobilu in se prijazno poslovi od gospoda, pridite ob navedenem času na Times Square in boste zagledali zelen avto. To opažam že štiri mesece. Prijatelj."
Chester Hudfy se je sesedel. Njegova žena, njegova Olive ga vara! Zeleni avto? Tak voz ima njegov prijatelj Graham Trellin. Da, zdaj so sc miu odprle oči. Že večkrat je opazil, kako dobro se Graham in Olive razumeta...
Pogledal je na uro — še je čas. Sedel je v avto in zdrevil na Broaidway; bilo je dve, ko je prispel na 42. cesto. Res, tam je stal svetlo zeleni avto. In zdaj je tudi videl Olive, ki je hitela po 42. cesti proti avtu. Tz njega je skočil Graham in spoštljivo pozdravil mlado ženo. Potlej sta se oba odpeljala.
Hudfyjev obraz je posinel. Njegova žena ga vara... ona, ki jo je tako ljubil!
Zakaj ni Graham čakal nanjo pred hišo, kjer je Hudfy stanoval? Saj ni bilo niti dve sto korakov daleč! Ha, ha, da ga nihče ne bi osumil!
Hudfy se je odpeljal v svoje stanovanje. Služkinja se je začudila, ko ga je zagledala.
„Ali je moja žena doma?“ je vprašal.
„Ne, milostljiva je o dšla p o poslih."
»Ko se vrne, ji recite, naj me pride ob šestih iskat."
Vozil se je tjavendan po .mestu. Ko je bila ura šest, se je ustavil na 42. cesti. Ni čakal dve minuti, ko se je prikazal zeleni avto, iz njega je stopila Olive, se prijazno poslovila od Grahama in sc potem odpravila domov. Hudfy se je odpeljal v svojo delavnico.
Pol sedmih je bilo že minilo, ko je Olive vsa zasopla stopila v njegovo delavnico.
»Oprosti, Chester, promet je velik in stražniki so nevljudni, nisem mogla prej priti."
„Že dobro, Olive. Pol ure nič ne pomeni. Hotel sem ti samo reči, da sva nocoj morda poslednjič —“
»Poslednjič, Chester? Ali te je strah jutrišnjega dne? Poskus se mora posrečiti!"
„Nič ni na svetu gotovo, Olive! Celo stvari, v katere trdno veruješ, se časih iznenada zrušijo..
„Chester, utrujen si, tvoji živci so bolni. Pojdi, da se razvedriva!"
Ko je Chester IIudfy drugo jutro o pol osmih stopil v lopo, je bila lokomotiva že zakurjena in pripravljena za vožnjo. Velikanska množica je bila zbrana okoli lope in ko se je stroj prikazal na planem, so zaorili navdušeni vzkliki.
Manjkalo je pet minut do osmih.
S trudnim nasmehom je stopil Hudfy iz lokomotive. Novinarji so ga obkrožili, ioto-grafi so planili nanj, vsi so mu želeli srečo; prišel je celo predsednik Centralne Pacifične železnice.
In zdajci se je pojavila tudi Olive. In zraven nje Graham Trellin.
„Halo, Chester, vrni se zdrav!" Prijatelj se mu je zasmejal v obraz.
»Chester," je šepnila Olive, »molila bom zale."
Manjkalo je še deset sekund. Tedaj je Hudfy poklical delovodjo.
„Harry, sam pojdem! Ne, ne, brez ugovora! Sam se odpeljem!"
Poljubil je ženo in čutil, da je vztrepetala. Ali mu ni imela ničesar povedati? Ali ni slutila, da vse ve?
Hudfy je skočil na lokomotivo. Še enkrat je pogledal Olive, ki se je v nenadni slabosti naslonila na Grahama. Chester ji je pomignil. V očeh so mu bile solze.
Poslednji izmed osmih udarcev kolodvorske ure je zamrl, lokomotiva se je zganila in zdrevila iz lope.
»Zdaj pa le naglo domov, da se preoblečeva!" je rekel Graham. Odpeljal se je z mlado ženo s postaje.
»Danes vas počakam pred vašo hišo; naj naju ljudje vidijo!"
Čakal je pet minut; potem ga je prevzel nemir. Olive bi se mogla že zdavnaj preobleči; saj je vendar morala vedeti, da je vsaka sekunda dragocena. Naposled ga ni več zdržalo in je stekel v hišo.
#
Med lem je »Olive" brzela kakor orkan. Z uro v roki so stali uradniki na postajah, kakor blisk je švignila »Olive" mimo njih. In že so letele brzojavke vzdolž proge, telefoni so delali s polno paro, obrazi so pobledevali.
»Halo, Pittsburg! Proga mora biti prosta, tudi ekspresni vlak mora počakati. »Olive" drevi s hitrostjo 400 km!"
»Halo, Akron! Proga naj bo prosta! »Olive" pride prej kakor je napovedana!"
»Halo, Youngstofwin!“
»Halo!... Proga naj bo prosta! Proga mora biti prosta!"
«
»Olive" je pasirala Omaha ob dveh popoldne. Hudfy se je bil malo pred mestom od sibiega napora sesedel in pri tem nevede potegnil za hitrostni regulator, da je pala hitrost na 200 kilometrov. Toda mladi inženjer ni ničesar opazil. Trepalnice so se mu poveznile in bil je kakor v polsnu. Misli so so mu blazno podile po glavi in otrpel nasmeh mu je zletel čez obraz.
Kako se je morala Olive začuditi, ko je našla doma njegovo pismo. Znal ga je na pamet;
»Draga Olive! Vem, da me že mesece varaš z mojim prijateljem Grahomom. Včeraj sem te videl z Grahamom na Times Squaru. Ne marami biti na poti tvoji sreči. Toda brez tebe ne morem več živeti. Bodi srečna. Živ se ne vrnem več. Zdravstvuj, Olive, poljubim te poslednjič. Ko dobiš te vrstice, sem na poti v smrt. Tvoj Ch ester."
Kako lep je bil sveti Kakor daleč je seglo oko, se je prostirala nepregledna ravan, ki jo je rezala njegova „01ive“! Rezko se je zasmejal. Njegova „01ive“! Lokomotiva ni imela več imena. Že takoj za Youngsto\vnom je bil splezal iz nje in med lem ko je stroj kakor komet brzel v neznano daljo, je bil, viseč med nebom in zemljo, odvil in. odtrgal črke njenega imena in jih vrgel na tla.
Ne vedoč kaj počne je Hudfy potegnil za vzvod. Lokomlotiva je zasikala, se stresla in se puhaje ustavila.
Opotekel se je iz stroja in poskusil hoditi. Prižgal si je cigareto in pobožno pobožal kolesa, ki so sc le malo ogrela. Potlej je legel v travo.
Če že umre, se vendar lahko prej poslovi od prirode. Uro prej ali pozneje, kdo vpraša po tem? Tako je ležal na hrbtu in gledal v sinje nebo, ki je bilo brez oblačka, ter prisluškoval cvrčanju osamelega ptiča. In zdajci je vstala pred njim iz vonja cvetic podoba njegove žene; skrivnostno se mu je nasmehnila, kakor da bi mu imela nekaj povedati. Hudfy je začutil, kako so se mu orosile oči. Sunkoma se je obrnil in zaril obraz v zemljo. In je zajokal, kakor ni še nikoli jokal v življenju.
Potlej pa ga je vrglo pokonci. Zavihtil se je na lokomotivo.
»Moram!" je zasikal med zobmi. Potegnil je za vzvod, lokomotiva se je zganila in se naglo spuslila v vratolomen dir.
Tedaj se je na vzhodu pojavilo letalo, ki se je z besno naglico približevalo v višini kakih sto metrov. Hudfy ga ni videl; strmel je na progo pred seboj, željno pričakujoč ovire, na kateri bi se razbil njegov stroj in z njim tudi on.
Letalo je bilo doseglo lokomotivo, počasi se je enokrovnik spustil niže, zdaj je bil le še dvajset metrov visoko. Hudfy ga še zmerom ni bil opazil; zdajci pa ga je vrglo pokonci.
Kaj je to bilo? Zagrohotal se je in potegnil za vzvod: še hitreje je zdrevila „01ive“.
A tudi letalo je pospešilo hitrost. In zdaj je videl Hud!y, kako je iz njega zlezel človek in zaplaval na vrvi.
„Ustrelim ga, če me misli rešiti!" si je dejal Iiudfy.
Postava je bila dosegla z nogami streho prostora za strojevodjo; zdaj je počasi splezala dol k H'udfyju. Le-ta je pripravil revolver.
Toda orožje mu je palo iz rok; zakaj obraz, ki se je skozi okence zastrmel vanj, je bil obraz njegove žene.
„01ive!“ je zaječal. Potem se je onesvestil. #
Ko se je zavedel, je ležal na tleh zraven lokcmotive; Olive je klečala poleg njega in njene solze so mu močile obraz.
„Che'ster, Chester!" je šepetala. In že je vzkliknil jasen moški glas:
»Chester, ti si največji osel na svetu!"
Mudl‘y se je obrnil in spoznal prijatelja Trellina.
»Hotela sem ti napraviti veselje," je rekla Olive med solzami. »Zmerom si mi govorih naj gojim šport. In sem se pri Grahamu, ki je izboren pilot, začela učiti letalstva. Še štiri mesece. Zakaj? Zato, da bi letela za teboj v Chicago — morda bi prišla prej ko ti. Moje letalo vozi 350 kilometrov —“
IIudfy je vzdihnil in zaprl oči.
»Malo po osmih sem našla tvoje pismo," je povzela Olive. »Nisem si vedela pomagati. Tedaj mi je priskočil Graham na pomoč. Tele-loniral je na glavno postajo, da mora biti proga med Newyorkom in San Franciscom na vsak način prosta. Potlej sva odhitela na letališče in vzletela. Povedali so nama, da dreviš s hitrostjo 400 km na uro. Bala sva se, da te nikoli ne dohitiva. Molila sem, da bi te karkoli zadržalo... Nebo je uslišalo mojo prošnjo."
»Legel sem na zemljo, da se poslovim od sveta; tako sta me mogla dohiteti. Drugače se ne bi nikoli več videla ...“
Umolknil je.
»Ali mi moreš oprostiti, Olive?" jo je tiho vprašal čez nekaj časa.
Ni mu odgovorila. Poljubila ga je s tolikim ognjem, da je pozabil vse prebito trpljenje...
ZdraoniSke
„Odpočiti se morate, prijatelj, idile v hribe, mleko pijte, sočivje uživajte, samo eno smotko kajenju na dan, kvečjemu dve..— Čez mesec dni ptici jent spet obišče zdravniku, ves izpremenjen. „Nu, kuže, da vam je pomagalo. Ali ste se ravnali po mojih navodilih?'' — „l)a, gospod doktor, vse je bilo dobro, samo lej vražji smotki sem se težko privadil."
„Gospod doktor, napravile mi zmeren račun, že iz hvaležnosti." — „Kuko to mislite: Iz hvaležnosti?" — „Pomislite vendar, da so se od mojega sinčka razširile koze po vsem mestu!"
Profesor kemije: „Znano vam je, gospod kandidat, da so plini, ki smo jih pravkar razvili, zelo strupeni. Kakšne korake bi napravili, da se ubranile njih učinka?" — „Dolge, gospod profesor!"
„Pravite, da vaša žena vso noč kašlja? Hm, hm, nevarno! Zakaj \:a niste že prej poslali pome?" — „Doslej, gospod doktor, je še nekako šlo: zamašil sem si zvečer ušesu z bombažem!"
„Glej ga no, kaj pa ti je, da si tako dobre volje?"
— ,,1'ri zobnem zdravniku sem bil." — „A to vendar ni, da bi sc človek tako od srca smejal!" — ,'Zakaj ne, ko ga pa ni bilo doma!!"
Bolničarka: „Gospod, zbudite se vendar! Čas je, da vzamete spalni prašek!"
Sinček: „Mamica, ali je ljubi Bog bolan?" — »Zakaj to vprašaš?" — „Saj si prej rekla pupanu, da je ljubi Bog danes opoldne poklical strica doktorja k sebi."
Trgovska korespondenca
Gospod Moric Sleparovski, Tamov.
Na svoje veliko začudenje smo pri pregledu knjig 'odkrili, da nismo na račun vašega dolga še nič prejeli. Z odličnim spoštovanjem Izidor Zlatokop <Sc C o.
Gospod Izidor Zlatokop cfr Co., Dunaj.
Prav nič čudnega, ker vam nič nisem poslal. V. odličnim spoštovanjem Moric Sleparovski.
V trgovini s čevlji. „Vem, milostljiva, kakšne čevlje bi radi: znotraj velike in zunaj majhne
— takih pa na žalost nimamo na zalogi!"
Zena rabina Falka je srečno prestala porod svojega štiriindvajsetega otroka. Babica je otroku lepo okopala in ga povila v plenice ter nato menila otročiči: „Danes, gospa, je še nekako šlo. Toda pomislite »endur: že štiriindvajseti! In v teh letih! Ne, gospa, tako ne more več dalje! To morale povedali svojemu 'nožu. Ne sme in ne sme več!" Rabinovka pu sc samo
nasmehne in odgovori: „Uh, edino veselje. V gledališče Ho
„Če mi skedenj pogori či to, gospod zavarovalni inšpektor't — „ nino: deset tisoč dinarjev." — „A če mi pogon cei ci teden?" — „Šest let!"
„Povej no," reče Neroda Kundiču, „zdaj se li je že tretjič posrečilo napiti se, ne da bi bil kuj plačal. Kako pa to napraviš?" — ,,Zelo enostavno. ,Gospodična, plačam!' zakličem — in potem je gotovo najmanj pol ure ne vidim več."
„Čul sem, da stojite■ z eno nogo že v zakonu." — „Res, samo ne v svojem."
Pesnik Frank Wedekind, ki so se ga zaradi njegovih strupenih opazk vsi bali, si je rad privoščil Maxa Ilalbeja. Ko mu je Ilalbe nekega dne ves nesrečen pripovedoval, da mu je njegov dveletni nečak raztrgal rokopis njegove najnovejše drame, je We.de-bind nedolžno vprašal: „Ali zna mar že čitati?"
Kmet (pred sliko boginje. Venere): „Glej jo, še toliko nima. da bi si srajco oblekla, za fotografiranje pa se ji ne zdi denarja škoda!"
Francoski dramatik Crdbillon (11)74—1762) je za svoje duševne proizvode vselej potreboval tuje pomoči. Njegov sin (1707—1777) je bil pisec nekih spolzkih romanov. Ko so očeta nekoč vprašali, kalero je njegovo najslabše delo, je pokazal na sina. Le-ta pa je odgovoril: ,Najbrž zato, ker li ni pri lem nihče pomagal."
T o I a ž h a. „ln kdaj sc smem nadejati plačila, gospod doktor?" — „Zmerom, dragec, zmerom!"
CM SIMM MEHU M EINE FRAU...
Sloviti nemški komorni pevce RICHARD TAVBER x zvočnem filmu „NE VERJAMEM VEČ NOBENI ZENSKI"
(Ieh glaub’ nie mehr an eine Frau...)
T I t tD
„Pet in dvajsel na teden."
„To je več kakor sem kdaj v življenju zaslužil," je odgovoril Jack po pravici.
Čudno ga je pogledala in prikimala.
„Vzamem vas.“ V mislih je ponovila: pet in dvajset na teden in pel in šestdeset na mesec za sobo. Na glas pa je rekla: „Do drevi se nič ne zgodi. Dotlej se lahko uredite, Tiger. Tedaj do svidenja!" S temi besedami je izginila skozi vrata.
V trenutku, ko je bila zunaj, je Sanford spoštljivo vstal, kakor da pričakuje ukazov. Njegov gospod se je zadovoljno zasmejal.
„Sedite!“ je velel. „Že dolgo let ste moj strežaj, Sanlord, a bili ste mi zmerom tudi prijatelj."
„l)a, gospod.'1
„Toda dokler bova tu, nehajte bili sluga; zdaj niste nič drugega kakor prijatelj, tudi kadar sva sama.“
„Gospod!“
»Prestanite vendar že z ,gospodom1! Kot prijatelju vam izdam neko skrivnost. Ali ste pogledali deklico, ki je pravkar šla‘?“
»Seveda."
„Ste si jo natanko ogledali?"
»Da."
„Ne pozabite je nikoli, Sanlord. Ona je bodoča gospa Lodgeva."
Strežaj se je počasi dvignil, toda ko je bil malone že vzravnan, se je spel sesedel.
„Veliki Bog!" je zastokal.
„Ali vas je strah?"
»Vaš gospod oče — vaša gospa mati —“
»Sta me zmerom silila v zakon, Sanlord, in zdaj jima enostavno izpolnim željo." Udušil je glas do šepeta. „Povem vam zato, da se boste kasneje vedeli ravnati. Mnogo naju še čaka. Zdaj se je treba boriti — prvo, da si jo osvojim, in potlej za sodbo ljudi. Toda sodbe ljudi mi je prekleto malo mar!"
„A vendar," je zamrmral Sanford, „deklica je ... priznati morate ... stanovska razlika ... če vas ..
„Pri ženskah priznam samo dve vrsti, Sanford. Ali imajo srčno vzgojo ali pa je nimajo. In ona jo ima. Kako to vem? Vidim ji na očeh.
Vedel sem tisti trenutek, ko sem videl, kako je pogledala čez množico, kako si je ljudi podvrgla svoji volji; iz pristnega kova je im v njej je ogenj, ki me je užgal!"
Vstal je. „Ali ne opazile, da sem se izpre-menil, Sanford?"
„Vsekako.“
»Človek božji, tako sem se izpremenil, da danes prvič ljubim lo meslo. Celo langle mi je postal drag. Ali mi morete verjeti?"
Stopil je k oknu in ga odprl na stežaj; naslonil se je venkaj in se zagledal v vrvenje na ulici.
»Stavim kaj, Sanford, pod umazanimi srajcami so ti delavci in postopači prav tako možje kakor kdo izmed nas, ali ne? In zdaj si hočem med njimi ustvariti svoje mesto."
„To mesto," je odvrnil sluga, „sle si, kakor se mi zdi, že napravili."
»Kako to mislite?"
„Poglejte gruče ljudi tam doli!"
„Tistegale moža v višnjevem jopiču mislite in onega s podganjim obrazom in druge?"
„Da, in okoli njih sc zbira čedalje več novih. Ali vidite, kako vsi škilijo proti najinemu oknu?"
»Kaj se je pa zgodilo?"
»Poznajo vas že, gospod."
„Ni mogoče, v tako kratkem času!"
„Zakaj ne! V tanglu sc širijo vesti brezžično. Po zraku in pod zemljo. Neverjetno, kakor daleč seže šepet."
„Veliki Bog, Sanford, saj ros gledajo gor!"
„I)a, pomenkujejo se o Tigru."
Jack je stopil od okna. „Kako, hudiča, lo veste?"
„Čilam jim z ust, gospod."
„Tako, tudi z ust umete čilati? Tega mi še nikoli niste povedali."
Strežaj je rahlo zardel. „Pri neki priliki sem se naučil — dolgo, zelo dolgo je že tega, gospod!"
Oni ga je naglo preletel z očmi, loda Sanford je bil že pripravljen. Tako mirno je prenesel Jackov pogled, kakor bi ga bil desetleten fantič slučajno ošinil z očmi.
„Nu, zastran mene," je menil Jack. »Vendar se mi zdi, Sanford, da imate nmogo takih skritih darov."
Spet je stopil k oknu, a se je takoj umaknil, zakaj množica spodaj je čedalje bolj naraščala.
Brezžična telegrafija v tanglu, o kateri je bil Sanford govoril, je bila res zelo razvita. Potem ko so bili prvi ljudje v smrtni grozi planili iz krčme in se pomešali v gnečo na cesti, jih je bilo še preveč sram, da bi govorili o tem, kar se je zgodilo v pivnici, in vendar je Bog ve od kod prišel pridušen šepet; in glas se je širil nalile kolobarjem v ribniku, v katerega vržeš kamen, le da govorice niso prihajale samo z ene točke. Nastale so nekako iz takihle opazk:
„Pri »Ukročenem merjascu1 je moral biti pretep; ali si videl, kako krvav obraz je imel Larry Boynton? Neki tujec je prišel, Tiger mu pravijo. Popolnoma neznan človek, ki je bil zašel k .Ukročenem merjascu' in si privoščil Larryja Boyntona.“ In polagoma so govorice dobile čisto jasne obrise, ,,'l'iger je zdaj ,Pri ukročenem merjascu1, da si videl, kako je premikastil Larrvja Boyntona, uf!“
Ime Larry Boynton je imelo v tanglu največji ugled. Mnogo mož se je bilo že seznanilo z njegovimi pestmi in večina žensk je imela priliko videti, kako je z njimi obračunaval. In zdaj se je bil pojavil nov možak, ki so mu bili vzdeli zlovešči priimek ,Tiger', in ki je, kakor vse kaže, z Larryjem izlahka obračunal.
In ta določna govorica se je jela z neznansko naglico širiti. Neki prodajalec listov jo je pripovedoval izvoščku pod oknom gospe Lar-ragojeve, ko je lupila krompir; in s tem, da se je nagnila skozi okno in vzkliknila: „Irena, ali si že čula?“ je istorijo sporočila ne samo sosedi, ki je stanovala nad njo, nego so jo čuli tudi drugi ljudje v bližini, kakor daleč je segel glas njenega krepkega organa. V petih minutah je bila novica znana v vsej hiši.
Obisk jo je povedal svojemu krojaču, le-ta jo je oddal vajencu, ki jo je z lepimi dostavki in okraski razpovedal pri likanju, odkoder je seveda prodrla v pritličje, kjer je vznemirila vratarja, ki jo je kajpak brez odlašanja sporočil dalje v klet, kjer je sedel star Kitajec s prekrižanimi nogami na viseči plahti, pred zidom, v katerem ni bilo videti nikake odprtine.
In vendar je novica prodrla tudi skozi zid in dosegla kadilce opija, ki so sedeli štiri nadstropja globoko pod cesto, in na drugi strani je prišla spet na dan tri hiše naprej, kjer se je nekdo hotel prikupiti stražniku in mu pripovedoval o dogodkih v tanglu.
V presenetljivo kratkem času se je vest o Tigru razširila kakor olje na vodi ali ogenj na olju, v trušču in hrušču slumiskih ulic, do najglobljih kleti in najvišjih podstrešnih izbic. V tanglu se je bila pojavila nova moč pod imenom ,Tiger*.
Enajsto poglavje BELOBBADEC
Za poučene ljudi je bilo ,Pri ukročenem merjascu1 več vhodov in izhodov. Vstopil si lahko s sosednje strehe, če si bil malce spre-len, si se mogel vtihotapiti celo skozi okno sosednje hiše; vrhu tega so bili prehodi, ki so vodili skozi klet. To pot si je izbral Boynton, ko se je vrnil k ,Ukročenemu merjascu/ Najprej si je dal svoj obraz izmiti z neko medicinsko tekočino, rane polepiti z obližem in buške kolikor je bilo mogoče zakriti s pudrom, potlej pa se je odpravil v hišo po podzemeljski poti — zakaj ta je bila najvarnejša. A ne mislite, da je bilo Larryja strah, da ne bi kje naletel na Jacka Lodgea, in da se je bal za svoje kosti.
Bil je po vseh pravilih premagan v boksu, toda v neki drugi umetnosti je bil še bolj doma: v skrivnosti, kako iz docela ploskega žepa iznenada pričaraš revolver in s slehernim strelom zadeneš v črno. Tudi zdaj je imel pri sebi tak plosk revolver, ki ga je umel na tri načine potegniti iz njegovega skrivališča in vsako teh kretenj tako naglo izvesti, da bi jo kvečjemu fotografska kamera mogla zaznati. In vendar se je ravno zaradi tega revolverja plazil skozi klet nazaj v hišo, zakaj vedel je: če mu pride Tiger pred oči, ga tisti mah s streli preluknja.
Navzlic vsemu, kar pišejo o »pokvarjenih ljudeh" v tanglu in o tem, kako krvoločno vse pobijejo, kadar jih prime besnilo, vendar ni res, da bi se celo najhujši med njimi kdaj ponašali s pobijanjem ljudi, kakor se je še pred tridesetimi leti časih dogajalo na divjem zapadli. Unnor je v dvajsetem stoletju postal lu-ksus, ki si ga ne more več vsakdo privoščiti.
Larry Boynton je bil v resnici pokvarjen človek: celo v tanglu je bil proslul po svojem temperamentu, ki se je pri najmanjšem povodu izdivjal v strašen bes; in zdaj je vse v njem kuhalo, da stopi tujcu nasproti in mu da okusiti svojo avtomatično pištolo. Toda zave-
dal se je, da bi njegovo krvavo sled kaj brž odkrili. Kolikor mu je bilo znano, je bil v vsem tanglu samo en človek, ki je brez kazni ubil že več ljudi, in to je bil malone pravljični „Pa-vijan“. Tako je Larry ukrotil svoje želje in se odpravil na podzemeljsko ipot. Po njej je naglo prispel v podstrešje .Ukročenega merjasca1, in tam je potrkal na neka vrata, ki so se odprla in mu pokazala plešasto glavo in mladostni obraz Lcwa McGuira.
Le-ta bi bil skoro izbruhnil v grohot, ko je zagledal razmesarjeni obraz bivšega .venbaci-telja1, toda iz opreznosti se je premagal in je Larryju pomignil, naj vstopi.
Larry je bil opazil njegovo mežikanje in je srepo zapičil vanj svoj pogled, nadejaje se, da njegov nasmeh ne bo ostal samo pri poskusu in mu tako dal priliko, da mu ga poplača s primernim udarcev v njegov režaj — roka ga je še od opoldne srbela.
Toda McGuirov obraz je postal neprodioren.
„Z Belobradcem bi rad govoril?" je tiho vprašal.
„Pa naglo!"
„Ob tej uri ne sprejema," je odvrnil Lew. „Saj vendar veš, da ni ravno pri moči, ubogi stari Belobradec."
„Ne onegavi," je osorno zarežal Larry. „Be-lobradec me vendar pozna."
Počakal je, toda Lew je samo odgovoril: „Vem, toda biti mora že kaj posebno važnega, da ga smem nadlegovati, navadno niti mene ne spusti noter, kadar nima sprejemnih ur."
„On, ki ves dan leži — kako naj bi ti zabranil vstop?" je prezirljivo dejal Larry.
„Tik zglavja ima vrvico, z njo potegne za zapah in vrata zapre ali odpre."
„Nu, vsaj sporoči mu, da čakam."
Le\v je pomislil in potlej dvakrat potrkal na notranja vrata; nato je počakal in še trikrat naglo potrkal.
„To pomeni tvoje ime," se je zasmejal.
V sobi je bilo vse tiho.
„Grom in peklo," je zarenčal Larry, „po-trkaj še enkrat!"
„Počakaj malo, morda še premišljuje."
Tedaj se je začulo od znotraj slabotno trkanje in zaskok ključavnice.
„Srečo imaš," je pokimal Lew in odprl vrata.
Za njimi se je pokazala preprosta soba hromega dobrotnika .Ukročenega merjasca1; komaj tri tedne je bil tu in vendar je pomenil veliko moč v tanglu in je bil daleč naokoli zaslovel po svojih dobrih delih. Njegova hromost je bila čudna. Ves spodnji del života je bil mrtev, toda od pasu navzgor je bil prečudno gibek in je docela obvladal vse mišice razen govorilnih organov. Dar govora je bil izgubil in odkar je bil ,Pri ukročenem merjascu1, ni bil še nihče čul iz njegovih ust drugega kakor kak vzdih.
Izražal se je s kretnjami rok, ki so postale — nemara zalo, ker jih je bil prisiljen mnogo premikati —itako gibke kakor roke mladeniča; s presenetljivo ročnostjo se je znal sporazumeti s pršiti v jeziku gluhonemih. Tudi njegove lehli so bile dolge in krepke, kakor jih pogosto opažamo pri pohabljencih, ki so samo nanje navezani. Splošno je bila razširjena sodba, da se bo ta ohromitev nesrečnega moža razširila navzgor in da bo v nekaj lednih dosegla najvažnejše življenske organe.
In zalo so se ljudje še bolj čudili njegovi dobrodelnosti. Dajal je denar za juho, ki jo je Mary delila ..izobčencem" človeške družbe; njegov vpliv je bil velik. S 'posredovanjem Lewa McGuira, ki je bil njegov osebni slrežaj in prevajal njegova znamenja, in še nekaterih drugih ljudi, se je poučil o najpotrebnejšem1 v tanglu in je modro delil bogate darove.
Marsikako hladno oko ise je orosilo, ko je prišlo na primer na dan, da je hromeč, ki je nemio ležal v svoji sobi, pomagal ubogi Sally Vanovi. Od pomanjkanja je bila vsa izčrpana in poslal jo je tja daleč v Arizono ter ji tako omogočil, da se z uspehom bori za svoj obstanek. Res je bilo med ljudmi tudi nekaj nejevernih Tomažev, ki so menili, da se hoče starec spokorili za svoje prejšnje zločine s tem, da nepošteno pridobljeni denar pred smrtjo odkupi z dobrimi deli; loda li ljudje so smeli samo šepetaje dati dušika, svoji sodbi.
Ves langle je pridržal dih, kadar je pogovor nanesel na dobra dela smrti zapisanega moža; pravili so, da bi njegov zgled zadoščal celo za izpreobmitev Georga Fitzpatrieka. To pa je bilo gotovo; najmanj pol tucata najbolj razvpitih barab je vedno iznova prihajalo na obisk k staremu Belobradcu.
Širili so se celo glasovi — seveda jim mnogi niso verjeli — da je prišel časih celo oni včlo-večeni hudič, „Pavijan“, in sklonil glavo pred ležiščem, bolnega moža.
Vse le stvari so šinile Larryj'u v glavo in zato je liho in oprezno stopil čez prag; vendar je v svojem nastopu hkrati kazal tudi človeka, ki se hoče sklicevati na svojo pravico. Stari Belobradec je dobil ime po svoji dolgi beli bradi, ki se je začenjala že pri ličnih kosteh in se vila globoko dol na prsa. Ni bil morda plešast; njegovi lasje so bili gosli kakor lasje mladeniča, toda bili so tako srebrno beli kakor njegova brada, in tudi obrvi je imel košate in dolge.
Ležal je s prekrižanima rokami. Nič na lijem ni izdajalo življenja razen črnih oči, ki so se zato lem bolj svetile, čeprav Belobradec ni mogel prenašati svetlobe in je bila njegova soba navadno v pol ulemi. Okno je bilo tako zagrnjeno, da je solnce sijalo samo na stol, na katerega je sedel njegov posestnik; postelja pa jo bila ogrnjena v somrak, iz katerega so se lesketale samo njegove žive oči.
„Belobradec,“ je rekel Larry Boynton. ,.Poglejte me. Nisem lep, kaj ne? Ne, to sani vem. Nu, povem vam, kaj se je zgodilo. Neki tujec je stal danes v vrsti juharjev in je nekaj zinil. Mary je rekla, naj ga postavim na cesto, in sem se ravno pripravljal, da to storinl. Imel sem ga že skoro pri vratih, tedaj pa sva zdrsnila in padla po tleh; in pri padcu sem se z brado zadel ob Tigrovo koleno. To mi je za trenutek vzelo zavest, da nisem mogel nič misliti. In tako ni čuda, da me je obtolkei, ko se nisem mogel braniti. Lel\v, ali je bilo tako ali ne?“
Srepo je pogledal McGuiru v obraz in le-ta je počasi prikimal.
„Nu, in potlej, ko me ni več tam, je Marry tako nesramna, da da temp pritepencu moje delo. Kdo je prav za prav? Ali spada med polipe, ali pa hoče pri nas vohljati, tretjega ni. Boke ima kakor dekle in mu ni videti, da bi bil vajen dela. Kar sem hotel reči, je tole: ali naj se pritepenci kakršen je on, vgnezdijo ,Pri ukročenem merjascu' ali ne? Ne, bi rekel. In kdo ima ,Pri ukročenem merjascu' kako besedo? Samo Belobradec. Nu, Belobradec, zato vprašam: ali naj'obdržim svoje delo ali ne?"
Umolknil je, zakaj od dolgega govorjenja mu je malone pošla sapa, in bes ga je skoro zadušil. Ostre oči, ki se niso niti za trenutek odvrnile od Boyntonovega obraza, so spuščene obrvi in trepalnice zastrle le na pol.
Potlej se je z odeje dvignila vitka roka in prsti so orisali črke.
„Opiši ga," je prevel Le\v McGuire.
„Visok je kakih šest čevljev in dva palca," je odgovoril Larry, „in rajši vitek kakor debel, vendar je vražje večji in širši kakor je videti. Nekaj sivih las ima na sencih in braizde na obrazu, zato pa prekleto mlade oči in hudičeve pesti. Dotlej bi kazalo, da je čisto spodoben mjadič, a prepričan sem, da je polip, ali pa sem bedak. Videti je udarjen na ženske. In česa pač išče ,Pri ukročenem merjascu*? Mary bi rad dobil, nanjo ima oko!"
Bolnik se je tako hudo zganil, da so trznile celo njegove odrevenele noge pod odejo. Košate obrvi so se mu nabrale in njegove črne oči so zaplamenele proti Boyntonu.
Le-ta je videl, da je njegov prvi sunek zadel, ter je šel dalje po tej poti. „In dosegel bo, kar hoče!" je vzkliknil. „Ali mu ni že predata mojega posla?"
Toda bolnikove oči so .se bile že spet zastrle, nastat je premor in Larry Boynton je od nestrpnosti pozelenet.
,,Zdaj veste, Belobradec, čemu sem prišel," je povzet, ko se oni le ni zganil. „Gotovo še pomnite, kako ste mi dali takrat po Levvu McGuiru sporočiti, naj prevzamem to službo, da bom zmerom pri Mary, vi sami pa ste obljubili, da 'se boste pobrigali, kaj bi mogli pri njej zame storiti. Mogoče ste tudi hoteli, naj poslanem spodoben človek; zato sem se lotil dela. To dobro veste. Ati če me zdaj Mary postavi pred vrata —“
Lew McGuire je z naglo kretnjo Larryju pomignit, naj prestane. „Zdaj premišljuje," je rekel, „in ne sliši nič, kar mu govoriš."
Larryja Boyntona je oblila kri; zaškrlal je z zobmi. Zdaj so se hromčeve oči počasi odprle in gibki prsti desnice so spet začeli govoriti v jeziku gluhonemih. Ti prsti niso bili kakor prsti starega moža, tako nagle in krepke so bile njih kretnje, in roka se je zdela kakor bi bila docela neodvisna od ostalega telesa. Telo je bilo trhlo, zapisano smrti — roka pa
je bila roka čvrstega mladeniča. Lew MoGuire je z živim, zanimanjem sledil tem kretnjami.
»Kako je tujcu ime?" so mu govorile.
»Jack. Zdaj ga imenujejo Tiger."
Še enkrat je Belobradčeva roka z naglimi kretnjami prstov napravila nekaj črk.
»Tiger naj zapusti ,Ukročenega merjasca1,“ je prevel McGuire.
»Belobradec," je vzkliknil Larry, »vi ste res spodoben človek, in zdaj vam tudi povem, zakaj bi se ga v glavnem hotel iznebiti: če ga namreč Srečam, pritisnem, Bog naj mi bo priča, na pihalnik, in sicer tako, da no imel enkrat za vselej dovolj! Belobradec, vi pri Mary vse dosežete, in zdaj bi vas rad —“
Toda Lew McGuire mu je kratkomalo presekal besedo. Hromčeva roka je bila napravila samo eno kretnjo.
»Truden," je prelolmačil Lew. „Larry, Lo pomeni, da lahko greš. Belobradec bo že vse uredil."
Bivši ,venbacitelj' je zarežal in izginil skozi vrata. Belobradec je zdaj spet ležal z zaprtimi očmi, kakor je bila njegova navada, kadar se je zatopil v premišljevanje. Potlej je zganil roko in McGuire je kakor zmerom na glas pre-čital njegove besede: „Ali je Tiger zaradi Mary ostal tu?“
„Niisem ga spustil iz oči,“ je odgovoril Lew. »Gledal jo je Kakor žepar briljantno iglo. Boljši človek je in ne spada med nas. Pesti vam ima — joj, kakšne — vendar kakor je že Mary rekla: .Njegove roke so na dlaneh pregladke!‘ Toda on je tiste vrste človek, na katere se taka fina dekleta kakor je Mary rada vlove.“
Prsti so napravili vozel in ga spet razdrli, se sklenili in spet razklenili in povedali:
»Zaradi Mary mora proč. Naj pride Mary!“
Levv je bil 'že šel, toda trkanje ga je pozvalo nazaj. »Preden privedeš Mary, poišči Hala Loomisa in Sloana, ki naj poizvesta, od kod je Tiger prišel."
Lew McGuire je pokimal in odhitel skozi vrata.
Če bi mogel stari Belobradec še rabiti svoje noge, kakšen dedec bi bil! Tiger je sicer res dovolj uren, toda stari Belobradec tu notri, ta je še drugačen tič — ta ni)U poveže noge kakor mački!
Tako si je dejal Lew McGuire in se sam pri sebi zadovoljno zasmejal.
DVANAJSTO POGLAVJE MARY
McGuire |e spremil Mary samo do vrat in jili potem za njo zaprl, zakaj ona je spadala med redke izvoljence, ki niso potrebovali tolmača. Takoj ko je bil Belobradec prišel v to hišo, se je bila začela učiti jezika za gluhoneme in zdaj ga je že dobro razumela.
Stari Jim Dover, Maryn oče, je bil mnego-stranski mož, toda večina njegovih talentov je bila take prirode, da mu jih ni kaizalo javno izpovedati. Imel je prirodno nagnjenje k zločinstvu, ki je bilo prav za prav njegov element, in največje čudo v njegovem življenju je bilo, da je imel za hčer dekle kakor je bila Mary. Zakaj ona je bila v vseh pogledih ravno nasprotje njega: prostodušna, radodarna in iz najglobljega instinkta poštena in iskrena, med tem ko je bil on potuhnjen, prihuljen in grabežljiv na denar.
Le malo ljudi se je še spominjalo njene matere, ki je pri Marynem porodu umrla, a gotovo je, da je tudi ona imela malo skupnega s svojo hčerjo. Nekje med njenimi predniki, morda več rodov nazaj, so morali biti pošteni in plemeniti ljudje, in od njih je morala Mary podedovati te lastnosti. Od strašnega Jima Dovra ni podedovala ničesar razen poguma, s katerim se je znal povzpeti do velikega ugleda v svetu zločincev, in spretnosti, s katero si je umela ohraniti svoj položaj navzlic vsemu preganjanju po policiji.
Ko je umrl, je ona stopila na njegovo mesto. Tega je bilo zdaj že štiri leta in bil je čuden dan, ko je vitka deklica prevzela nase odgovornost za .Ukročenega merjasca*. Nekateri divjaki so ji poskusili krčmo opleniti, videč, da jih nič več ne kroti Jimova neustrašna roka; toda deklica je imela; na svoji strani ugled in naklonjenost vseh gostov pokojnega očeta, in vrhu tega je imela še svoje posebno orožje — jezik, s katerim je umela razbičati čut sramu v moških srcih, in oko, ki mu ni nič ušlo.
Tudi policija je miorala ugotoviti, da je znala Mary, čeprav je ščitila prav isti zločinski element kakor njen oče, samo sebe docela obvarovati slehernega očitka nepoštenosti in odvrniti s sebe vsako sumnjo.
Kaj so ljudje počeli izven njenega lokala, ji vendar ni bilo' treba biti 'nič mar; toda znotraj svojih zidov je pazila na to, da se ni dogajalo nič nezakonitega, da ni v zadnjih sobah nihče igral prepovedanih ali nepoštenih kvartaških iger, in da se gostje niso pretepali; in od tistega dne, ko je ona vzela vajeti v svoje roke, v resnici še nikoli ni prišlo ,Pri ukročenem merjascu* do kakega resnejšega streljanja. Iz tega razloga ji je bila policija milostno naklonjena, v tanglu pa so jo občudovali kakor svetovno čudo.
Navzlic vsemu je bil to trd svet za mlado dekle. Njena čuječnost ni smela popustiti niti trenutek. Sleherni prepir, ki je grozil, je znala pravočasno pomiriti s šalo ali svarilom; vsakemu novemu gostu je /morala z ostrim očesom pregledati srce in obisti, morala je vedeti, kdo je smeh razumel kot prijaznost in komu se je to zdelo samo uvod k nečemu drugemu; morala je znati razločevati med mirom postopača in pokojem revolverskega junaka, ba-haštvom blebetača in onim prepirljivca; za vsakogar je morala vedeti, kako je treba z njim ravnati: s temle prijazno in uslužno, z onim z nahruljenjem, strogo zapovedjo ali neprijaznim obrazom in spet z drugim z ravnodušnim mirom.
Njena zavest je bila seznam obrazov, njen spomin trgovina s starino, poln neštetih odlomkov grdih stvari, strašnih doživetij, pa tudi prijetnih izkustev. In če je hotela z uspehom delati, je morala biti zmerom pripravljena na vse. Bila je kakor boksar za nagrado, ki se neprestano pripravlja na boj, katerega pa nikoli ni.
Nevarnost je ni nikoli vznemirjala, zakaj doslej je še nikdar niso zatekle neprilike, ki jim ne bi bila kos. Vendar se je neprestano bala, da je nekega dne ne bi zmogle; in ta napetost in pričakovanje je bilo tisto, kar jo je časih utrudilo. Toda na zunaj ni nikoli kazala uiti najmanjše omahljivosti ali omajanega zaupanja vase; v svoji sobi pa se je dostikrat strta zgrudila in se v obupu razjokala.
Dokler ni prišel Belobradec, ni bila srečala še nikogar, ne izvzemši niti očeta, nasproti kateremu bi se bila mogla pokazati popolnoma prirodno, v čigar prisotnosti bi mogla odložiti oklep nezaupanja.
Tako je bilo mogoče, da je zdaj, ko je stopila v sobo k Belobradcu in je še čez pleča vrgla McGuiru pogled v slovo, bil ta pogled čisto drugačen kakor oni, s katerim; se je obrnila k Belobradcu. Čelo se ji je zjasnilo, ogenj v očeh ji je ugasnil, iznenada so se ji oči razširile in stroga, napeta črta okoli ust se je ublažila.
Stopila je naravnost k postelji starega moža in sedla pokraj njega, s prsti ga je rahlo pogladila po roki; v trenutku sta se sporazumela.
„Že ves dan sem si želela k vam, Belobradec," je rekla, „toda zaradi tega boksa — saj so vam gotovo že pripovedovali?11
Prikimal je.
„Od takrat je krčma neprestano polna ljudi. V tako gostih gručah prihajajo, da so se med nje neopaženi vtihotapili potepuhi in sleparji, ki so hoteli moje goste olajšati za zaslužek, in jaz nisem nikogar imela, da bi jih vrgel ven. Na, dobili niso nič, pokazala sem jim roge, da so se kar potuhnili, svojat ničvredna! Belobradec, ne morete si misliti, kakšna sodrga so nekateri ljudje!“
„Celo vam, Belobradec," je krotko povzela, „celo vam bi zasadili nož v hrbet, če bi le rnjogli. Pa se ne upajo, ker vedo, da bi jih preganjala okoli vsega sveta, če bi to storili."
„Kje pa je bil tvoj novi ,venbacitelj‘?“ je napisal Belobradec v zrak.
„Gori v svoji sobi, odpočival se je od prelepa. Novinec je še v tem poslu, vrhu tega se ga skoro bojim spustiti med ljudi. Utegnil bi naposled spet pobesneti kakor danes opoldne in nagnati vso tolpo na cesto. Belobradec, ali ste čuli o temi boju? Ali ste čuli, kako je to napravil?"
Odkimal je, ona pa je v spominu na to zamaknjena pozibala glavo in objela koleno z rokami. Vrat ji je drgetal od nemega smeha.
„Takoj sem videla, da ni to, za kar se izdaja. Hotel se je pokazati opasnega zločinca, ki so mu polipi za petami, toda. mene ni mogel preslepariti — niti za trenutek ne, čudno je bilo le to, da je bil v družbi nekoga, ki je naš, mislim vsaj, da je. Toda ko sem ga hotela razkrinkati, meneč, da je skrivni, ki se je preoblekel, da nas dobi v past, tedaj se je izkazalo, da je vendarle nekaj na njeni Poslala sem najprej Levva nadenj, da ga izzove, pa mu ni bil kos; tedaj sem pomignila Larryju.
djfci sim
K r v av i t v e iz n o s a
Nekateri ljudje zelo radi krvave iz nosa; večinoma so lo slabotni, slabokrvni ali kako drugače od bolezni prizadeti ljudje. Kako si pomagaš, če ti začne liti kri iz nosa?
Preprosto sredstvo je tole: zapri usta in globoko in naglo skozi nos vdihavaj mrzel zrak (pri odprtem oknu), ga nekaj časa zadrži in izdihaj skozi usta. To stori dvajsetkrat do tridesetkrat.
Tako si nekako po načelu sesalke odvedeš kri iz nosa in glave, obenem pa se od mrzlega zraka kri v nosu hitreje strdi. Glavo moraš držati pokonci, prav tako po možnosti tudi roke. Dobro je, če imaš obenem noge v vroči kopeli, ki takisto potegne kri iz glave.
Staro domače zdravilo je vsesavanje v nos mrzle vode, ki si ji primešal nekaj kisa ali citronove kisline. Lahko tudi samo citronovo kislino vbrizgaš v nos. Dobri so mrzli mokri obkladki na nos in čelo. Prav tako ustaviš krvavitev, zlasti če je rana precej na kraju nosu, če si zamašiš nos s kosmiom bombaža.
Da je treba ovratnik, ki vrat tišči in zavira odlok krvi, odložiti, menda ni treba še posebej priporočati. Kdor krvavi iz nosa, mora še nekaj časa potem, ko se mu je kri že ustavila, biti popolnoma miren, ne sme govoriti in tudi ne pr skali.
Če se krvavenje pogosto ponavlja in ga težko ustaviš, idi k zdravniku!
K a m e n' v mehur j n
je pogostejši pri moških kakor pri ženskah. Kamni utegnejo biti različne velikosti, časih je eden, časih jih je več, njih trdota in barva je odvisna od kemičnega ustroja. Večinoma izvirajo iz obisti (ledvic), lahko pa nastanejo tudi v mehurju; sestoje iz scalnične kisline, fosforjeve kisline in apnenčevih spojin, časih se razvijejo kamni v mehurju okoli tujih teles, ki so prišla v mehur, in povzroče bolečine v okolici mehurja ter pritisk na malo potrebo. Pogosto je opravitev potrebe sploh nemogoča, to je takrat, kadar pride kamen pred scalnik. Bolniki imajo hude bolečine, kadar se vozijo po slabi cesti na vozu brez vzmeti. Njih scal-nica je kalna, časih krvava in gnojna. Kamne odstrani zdravnik, ki gre z instrumentom v mehur, kamne razdrobi in potem spravi ven, kar je mogoče samo pri mehkih kamnih. Drugače pa mora mehur odpreti in vzeti kamen ven, kar seveda ne gre brez operacije. Ljudje,	ki imajo kamen	v mehurju, naj	čim	manj
uživajo	mesne jedi. Zelo	priporočljive so	mineralne
vode.
M e h n r j i	n a n o g n h
Potovanje je zabava,	toda od dolge	hoje	dobiš
pogosto mehurje na nogah, ki so ne samo neprijetni, ampak tudi bole. Če mehurje namažeš z zmesjo treh delov glicerina in enega dela arnikove tinkture, boš
mehurje naglo odpravil. Dobro je tudi drgnjenje podplatov s kafrovim mazilom ali pa kafrovim špiritom.
H I j n v a n j e
ima razne vzroke. Časih je posledica lahnega obolenja želodca, utegne pa biti tudi prvi začetek kake nalezljive bolezni ali znamenje nosnosti, bolezni na obistih, možganih ali živcih. l'o bljuvanju izplakni usta in ne pij takoj. Vroč obkladek na želodec nekoliko pomiri. Z jedjo počakaj, dokler ne postane tek nujen. Če se bljuvanje ponovi ali če traja slabost delj kakor uro, na vsak način lezi v posteljo in tudi če ne nastopi vročica, pokliči takoj zdravnika.
V. a /) o I n r n o i/ e še eno sredstvo: namaži noge osem dni vsak dan zjutraj in zvečer, potlej osem dni enkrat na dan, pozneje pa vsak teden enkrat s 5 do 10 odstotno formalinovo raztopino. Učinek ne izostane.
Najjstrašnejjšii trenutek
mojega življenja*
:>
Na paši
Povedati vam hočem najstrašnejši trenutek mojega življenja. Doživel sem ga tiste dni, ko sem še gonil kravee na pašo, ko sem še bil majhen fantič brez skrbi in poln veselja do življenja...
liilo je nekega jesenskega dne. Spel sem gnal domači dve kravi in kozo na pašo. Koza je bila še prav mlada in zato je bila tudi vsa živa in razposajena. Hotel sem v miru počivati v senci a vsak čas sem moral vstati in tekati za kozo, ki je hodila vedno tja, kamor ne bi bila smela. Nekaj časa sem ostal miren, a naposled sem se ujezil. Zdajci pa sem se nečesa domislil. Kaj ko bi privezal kozo naši stari dobrodušni kravi za rep? Koza potem ne bi mogla zbežali in jaz bi se lahko igral in zabaval po mili volji. Nisem dolgo premišljeval. Vzel sem vrv in privezal mlado belo kozo kravi za rep. Krava se je nekaj časa mirno pasla naprej. Ko pa je napravila nekaj korakov je začutila, da jo nekaj vleče za rep. Postala je nemirna in preden sem utegnil priti do nje, je podivjala in zdirjala v divjem begu proti domu. Koza je morala toči z njo in dolgo sem še slišal njeno meketanje, ki mi je seglo v dno srca. Toliko groze je bilo v teh glasovih, toliko rotenja na pomoč ...
Ko sem prignal ostale krave domov, se mi je pokazal grozen prizor. Podivjana krava je bila priletela v hlev in na krvavem repu ji je visela razmesarjena mrtva koza.
Se danes me strese groza, kadar se spomnim uboge mlade koze, ki je morala zaradi moje lenobe lako žalostno končali svoje življenje ...
S. Franjo.
* Pod tem zanlavjem priobčeni spisi tekmujejo za nagrade, ki jih je razpisal tednik ,,Roman'' v natečaju ,,Najstrašnejši trenutek mojemu življenja ". Podrobnosti ni. v 6. štev. ..Komana" dne 8. febr. 1930. (Ponatis v celoii sili v izvlečkih dovolien samo s popolno navedbo vira).
Talki — fini
Potrebščine:	15 dkg moke, 'A 1 mleka, ne-
koliko soli, 6 dkg sladkorja, 3 dkg masti, ‘1 rumenjaki in sneg i/. 1 beljakov, 'A zavojčka Dr. Octker-jevega pecilnega praška in enaka množina Dr. Octker-jevega vanilinovega sladkorja, fin žele. — Pri p r a v a : Premešaj dobro mast, rumenjake, sladkor, mleko, sol, moko, pecilni prašek, vanilinov sladkor ter sneg in peci testo pozorno v ponvi za talke. Talke namaži s linim želejem.
Ruska jajca. Kuhana jajca razpolovi, iz rumenjakov napravi tatarsko omako, z njo napolni beljake. Taka jajca deni k pečenki, posebno k pečeni divjačini.
Divja raca. Spomladi se pojavijo na trgu divje race. Prinašamo dober recept za pripravljanje te posebnosti. Divjo raco skrbno osnaži, osoli in zarumeni v razbeljenem maslu. V kratkem je lepo rumena, nato jo polij z govejo juho in kozarcem belega vina. Ko to zavre, dodaj lovorjev list, nekaj čebule, narezan koren; cel. poper, nekaj brinja in zelenovo korenino. Peci dobro pokrito na zmernem ognju, med tem raco pridno obračaj. V vodi žvokljaj nekaj moke, precedi sok z race, zmešaj in prevri. Okisaj z limono in polij na zrezano raco. Serviraj z makaroni ali kruhovimi cmoki.
KAKO ČISTIMO OBLEKO
Ko slečemo obleko, jo moramo prezračiti. Potem jo skrtačimo, če je snažna, jo zravnamo v omaro, če pa vidimo, da so v obleki madeži, jih moramo očistili.
Mastne madeže osnažimo najlaže z bencinom. Pod madež denemo čisto krpo, drugo čislo krpo pomočimo v bencin in drgnemo po madežu tako dolgo, da bencin izhlapi. To ponavljamo toliko časa, da madež izgine.
Ako je obleka zelo zamazana, denemo v čeber mlačne vode in zlijemo vanjo nekaj žlic salmijaka. \
Teden za tednom že čitate veselo vest, da se lahko odvadi kajenja vsakdo takoj! Čemu še vedno odlašate? f porabljajte Nikoprost, ki stane enkrat za vselej samo
Din, pa boste tudi Vi takoj postali nekadilec! Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto! Naročite takoj! Od tisočev preizkušeno sredstvo! Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/r.
to vodo namoči obleko in jo četrt ure namakaj. Potem blago ožmi in ga odrgni s krtačo. Nato izperi obleko v hladni vodi in jo neožeto deni sušiti. Vlažno blago zlikamo.
Kolomazne in smolne madeže čistimo tako kakor mastne madeže, z zmesjo salmijaka, špirita in soli. Nazadnje oplaknemo madež z vodo.
Rastlinske madeže odstranimo, če jih peremo z gorkim špiritom ali salmijakom.
Madeže' črnila posuj s soljo in cilronovim sokom, potem splakni v mleku. To ponavljaj tako dolgo, da madež izgine. Nato splakni z mrzlo vodo.
Iz blaga odpravimo madež od voska takole: Na blago denemo debel pivnik in likamo čez pivnik z vročim likalnikom, da pivnik vpije ves vosek.
Kavne madeže odstranimo z mešanico jajčnega rumenjaka in glicerina. Ko se to posuši, skrtačimo in obleka je čista. Iz svilenega blaga pa odstranimo kavne madeže, če jih peremo z zmesjo 4 delov glicerina, 1 delov vode in 1 dela salmijaka.
Krvave madeže suhe namili, namoči in peri kakor drugo blago.
Pravilna odločitev!
Poleg vode igra pri pranju največjo vlogo tudi milo. Uspeh pranja je odvisen od njega, vsled česar je v interesu gospodinje, da kupuje najbolje. Tako milo, ki vsebuje vse dobre lastnosti, je poznano terpentinovo
Milo „Gasela“
::	po	katerem	sega	danes na stotisoče gospodinj! ::
Gospodinje!
zahtevajte povsod izrecno nnSo
Kolinsko cikorijo!
K#eftE7ŽJ<|NO
Elitni Kino Matica
Tel. 21-24
ZVOČNI KINO V LJUBLJANI Edini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno -aparaturo Western Electric. — Nemški zvočni velefilm športa in ljubezni NOČ JE NAJINA! (Die Nacht ge-hort uns!) Hans Albers - Charlote Ander.
Izven sporeda še:	PARIŠKI KONCERT LJUB-
LJANSKE GLASBENE MATICE V ZVOČNEM FILMU. Velesenzacija! Naši znanci, sorodniki, prijatelji govore in pojo v tonfilmul!
Pride!	Pride!
„NESMRTNI POTEPUH" (Der unsterbliche Lump). Največji in najboljši dosedanji zvočni velefilm Ufe. Ganljiva zgodba o mladi vaški lepotici Anici in o njenem ženinu vaškem učitelju komponistu Hansu Bitterju.
Kino Ljubljanski Dvor
Počenši s 1. majem ..LJUDSKI KINO“
Tel. 27-30
kjer se predvajajo ob najnižjih ljudskih cenah filmska predavanja ZKD ter reprize izbrano najboljših svetovnih velefilmov. Cene sedežem pri vseh predstavah 2,— Din, 4.— Din, 6.— Din in S Din.
Spored prvega tedna:
WINGS (Krila). Veličastni film, posvečen junakom-pilotom, padlim v svetovni vojni. V gl. vlogi Richard Ari en in Clara Bow. — DIV N E LAZI NINE PE-TROVNE. Največji in najlepši ljubavni film božanske Brigite Ilelm. — ASFALT. Velefilm iz življenja velemesta. Gustav Frohlich in Bettg Amann.
Kino Ideal
Veliki film bleska, elegance in sijaja z Bettg Bal-fourjevo RAJ (Ljubavna drama). — Film o veliki ljubezni mladega gusarja in hčerke policijskega komisarja NOČNI GUSAR. V glavni vlogi Victor Mc Laglen.
„PLANINKA“ “
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolč nem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Lekarna Mr. Pk. L. Bahovec. Ljubljana
6	ter	stane	zavojček	20	Din
	
	
	
	
U Blagovna znamka
„Svetla glava"
se je obnesla. —• Med tisoči znamk, ki se prigla-šajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
„Znamka Oetker" jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek
Dr. Oetker-jev vanilinov prašek
Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oetkerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to. da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikati. ker se često ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najbojšla začimba
za mlečne in močnate jedi,
pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartljc. torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo In hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.