POitnlna platani v goto rial. Ca n* IŽtf,— flr DEMOKRACIJA Le*o“ v IH. - Štet. 47 Tr*t • Gorica 19. novembri 1954 9pedU. in «bb. post. I. gr Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11, - tel. 3-62-75 ij Uprav«: Trst, ulica S. Ana*tasio 1-c - tel. 2-30-3» ji Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. Ig. J CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-1*127 Izhaja vsak petek Prosta cona najboljša rešitev Rimski gospodarski časopis »II Globo« je ta mesec objavil obširen članek o gospodarskih razmerah v Trstu. Pri tem je njegov ai.i všeč, da jugoslovanski družbeni red krstijo s komunizmom ali titoizmom. Jugoslavija se razvija na svoi način in jugoslovanskih razmer ne postavlja v vzor drugim deželam. Tudi Mussolini in Hitler sta zagotavljala isto. O sebi trdi Tito, da ni diktator. Vse, kar se je v povojni Jugoslavi- Izid volitev v Hal d’Aosta Ena izmed petih italijanskih pokrajin, za katere predvideva italijanska ustava avtonomno ureditev, 'Val d'Aosta: V primej-javi' ■$ 'pokrajino Furlanija - Julijska Benečija, kateri so bile z ustavo prav tako obljubljene določene pravice in samostojnost, ima Val dAosta to prednost,' da je že -leta 1948 dobila svoj statut ter je tako stopila v življenje. Ker živi v pokrajini močna francoska manjšina, predpisuje statut, da je francoščina enakopravna italijanščini, da je v vseh šolah, namenjenih pouku francoščine, prav toliko ur kot pouku italijanščine in da se poleg tega tudi nekatere druge predmete uči v francoščini. Clen 14. Statuta predpisuje, da je Val dAosta izven italijanskih carinskih meja in da tvori carine prosto ozemlje (»zona franca«), To je posebno zanimivo za Tržačane, ki se zavzemajo za podobno ureditev. V tej avtonomni pokrajini so se torej v nedeljo vršile volitve za ■pokrajinski zakonodajni svet, ki šteje 36 članov. Na volitvah leta 1950 so odnesle največ glasov liste italijanske Krščanske demokracij in domače 'Uiiione Valdostanc-, ki s dobile 42,33 odstotkov, drugi so bili progresivni socialisti, na katere je odpadlo dobrih 40 odstotkov glasov. Sledile so ostale manjše skupine, -kajti za zaupanje volivcev so se tedaj potegovali kandi-■datje štirih list. Na nedeljskih volitvah pa so letos bile na izbiro tri liste. Na prvi so se 'združile vse italijanske demokratične stranke (demokristjani, liberalci, socialni demokrati in neodvisni), ki so nastopile pod imenom ^Demokratična koncentracija« druga lista je predstavljala komuniste, nennijevske socialiste in so-potniške neodvisneže, ki so si v?i skupaj nadeli lepo zveneče ime »Avtonomna demokratska zveza Val d’Aoste«, tretjo listo pa je postavila stranka domačih Francozov, k: so šli v volilno bitko pod svojim starim imenom »Unione Valdosta-ne«. Vsak volivec je lahko glaso- Zopetne prehucije p Egiptu Egipt še vedno ni dosegel miru in urejenega stanja. To je pokazala pretekla nedelja, ko je revolucionarni svet objavil odstranitev generala Mohameda Naguiba s položaja predsednika republike. Avtor egiptovskega državnega udara, človek, ki je pregnal kralja Faruka, do nedavnega ljubljenec množic, je danes interniran v vili, k; je bila nekdaj last žene kraljevega egiptovskega ministrskega predsednika Nahas paše. Danes se verjetno nemirno sprehaja po sobanah in čaka, ali ga bodo njegovi oficirski kolegi postavili pred preki sod ali ne. Ze dolgo je bilo znano, da vlada med Naguibom in ostalimi člani revolucijskega sveta, posebno z ministrskim predsednikom Nasserjem, napeto razmerje. Februarja so Na-guibu dejansko odvzeli vso oblas' in je ostal samo formalni predsednik republike. Tod*; s tem se nikakor ni maral zadovoljiti. Storil is vse, kar je mogel, da je ostal idol tistih, ki s sedanjo vlado niso zadovoljni. Ko je na procesu proti teroristični sekciji zveze Muslimanskih bratov prišlo trn dan. da ja Naguib soglašal z atentatom ni Nasserja ter je bil pripravljen sodelovati pri rušenju vlade, so člani revolucijskega svete smatrali, da lahko napravijo odločilen korak. Dva člana sta Naguiba .spremila v vilo, v kateri je interniran, objavljeno je bilo obsedno stanje, proglasili so njegovo odstavitev in lz državnih uradov so pobrali Nn- guibove slike. Vse je poteklo brez nemirov, celo študentje so redno prišli v šole in na univerzo. Ljubezen množic je pač nestanovitna. Videti je, da so se Egipčani naveličali oficirskih prepirov. Ker je Naguib užival v tujini velik ugled, je Jlasserjeva vlad'i zagotovila kralju Saudske Arabije in predsedniku Transjordanske republike, da se dovčerajšnjem' predsedniku ne bo zgodilo nič hudega in da bodo z njim »dobro ravnali«. Da vnaprej pomiri egiptovske množice je vladni glasnik tudi izjavil, da Naguib ne bo postavljen pred sodišče. Toda ko so prve ure minile v redu je že sledila druga izjava, ki pravi, cfa bo vlada imenovala' posebno komisijo, ki bo preiskala osnovanost obtožb proti Na-guibu Ce bo ugotovila, da so resnične, potem bo Naguib moral Stopiti pred sodnike. Ozadje vsega dogajania ni tako jasno, kakor bi izgledalo na prvi pogled. Za tem komolčenjem glavnih egiptovskih politikov se skrivajo interesi ramih velesil. Znano je namreč, da je Nagutb ostro kritiziral egiptovsko - britanski sporazum o -ureditvi sueškega vprašan ia in da je bilo veliko vprašanje, ali ga bo kot predsednik republike sploh hotel podpisati. Zato so nekateri britanski listi po njegovi od-stanltvi olajšano ugotovili, da je s tem padla zadnja ovira za ratifikacijo tega spt>ražujna. Ker je bil pa ta sporazum silen Jen t Nasser-jem, ni nič čudnega da so se na- sprotne sile, torej Muslimanski bratje in .za njimi tudi komunisti, naslonili na Nasserjevega tekmeca, generala Naguiba. Zveza Muslimanskih bratov je hotela dati akciji celo nekakšen demokratičen priokus. Eden izmed njenih obtoženih članov je izjavil, da bi Naguib, po odstranitvi in likvidaciji vodilnih članov sedanje egiptovske vlade, uvedel demokratičen režim, svobodo združevanja in tiska. Predsednik sodišča pa mu je odvrnil, da je zveza Muslimanskih bratov svoje-časno sama zahtevala od Nasserja, naj vsaj za' 10 let odpravi demokratične svoboščine, seveda pod pogojem, da bi tudi Muslimanski bratje imeli v vladi svojo besedo. Sele ko je Nasser to njihovo zahtevo odklonil ter je omejil svojo diktaturo na dve leti, so Muslimanski bratoe postali takšni goreči demokrati. Namesto dveh ima torej Egipt zopet enega samega nespornega gospodarja. To je Nasser. Z njim je zmagalo načelo sror^zu-ma in sodelovanja z Veliko Britanijo. Kako trdno sedi in ali bo ostal, bo pa pokazala bodočnost. Fanatizem i-gra na Bližnjem vzhodu vlogo, katere se ne si^e podcenjevati, posebno še, če se za niegovim hrbtom vpleta v igro tako pomembna sila kot je Sovietska zveza. Vsekakor pa1 ni priletno naročfu, nad katerim eksperimentira io diktatorji in dfktatorčki z državnimi udari, procesi, .zapiranjem in likvidacijami. val .za vse kandidate posamezne liste, torej za listo v celoti, ali pa ni glasoval ,za nobeno listo, temveč si je s posameznih list, lahko tudi z vseh treh, izbral do 25 .kandidatov, katerim je dal svoj glas. Izvoljeni -so bili po vrstnem redu tisti kandida-tje, ki so- dobili največ glasov bilo na prvi ali drugi način. Štetje glasov je pri tem načinu glasovanja precej komplicirano in zamudno, Ima pa tak volilni red to prednost, da omogoča osebno izbiro kandidatov, kar je posebno važno pri volitvah v tako majhnih enotah kot je Val dAosta, kjer se volivci in kandidatje osebno dobro poznajo. Na drugi strani pa ima tak volilni red tudi veliko slabost: lahko zgodi, oziroma celo verjetno je, da bo lista, ki dobi samo relativno večino, zmagala nesorazmerno velikim številom kandidatov, kajti izvoljeni so pač vsi tisti, ki dobe največ glasov. Dodajmo k temu še, da predpisuje volilni zakon za Val d’Aosto, da dobi lista, ki odnese največ glasov, kar 25 mandatov, tista, ki je po vrstnem redu druga, pa ostalih 10. pa bomo razumeli krivico, ki se je v nedeljo zgodila v Val d Aosti. Oddani glasovi so takole porazdeljeni: Dem. koncentracija 21.435 Dem. zveza V. fVAoste 16.306 Unione Valdostane 15.125 Kakor se vidi, je skupina italijanskih demokratičnih strank (sedanje vladne koalicije) dobila samo 40 odstotkov glasov, vkljub te mu pa ji v novem pokrajinskem svetu pripade 25 od 35 svetnikov. Levičarska demokratska zveza (komunisti in nennijevci) je dosegla skoro 31 odstotkov glasov, imela pa bo .9 svetnikov, kar je še nekam v sorazmerju. Očitna krivica pa se je zgodila domači stranki tamkajšnje manjšine, Unione Valdostane, katere lista je dobila 29 odstotkov .glasov, pa imela v Pokrajinskem svetu en sam sedež. Ta primer jasno dokazuje, da je za kraje, kjer niso v vprašanju samo strankarske, temveč tudi narodnostne manjšine, najprimernejši volilni red tisti, ki jamči proporcionalno zastopstvo. Vsak drug odpira pot krivicam, porajanju nezadovolist\’a in napetosti, kar končno škodi ti-stm, ki te 'krivice uveljavljajo. Z.v to je vsem nepristranskim opazovalcem žal, da so se volitve v Val d’Aosti vršile po volilnem redu. ki je bil izdelan po načelih, katera je italijanski narod pri zadnjih parlamentarnih volitvah tako očitno d-klonil. Prepričani smo, da bo vlada pripravila tak volilni zakon, v katerem bodo manjšine lahko soodločale pri javni upravi. ji zgodilo, je napravil skupno r-svojimi partizanskimi tovariši. Poleg tega sodeluje pri ustvarjanj’ ziskonov navadno toliko driavlja nov da temu ni moči reči dikUStii-ra. Kardelj je bil pred časom boi iskren, ko ie govoril o diktatUj proletariata v. Jugoslaviji. Gosp Rooseveltova pravi nadalje; da j1' dobila vtis, da je sedanje stao;< prehodno in da se bo ohranilo vs r dokler ne bo izdelan sistem, ki bi odgovarjal potrebam dežele in’ 3Q< rodov. Torej le priznanje, da seda nji sistem ne odgovarja. Na vprašanje, da vlada v Ju£»‘/ slaviji samo ena stranka, je Tiic' odgovoril, da tudi v Ameriki vlfi data samo dve stranki, t. j. ena ve<' kakor v Jugoslaviji in da zato ti-posebne razlike med Jugoslavijo in Ameriko. Dejal je — in OStal y živ, pravijo Hrvati... V nadaljnjem, pravi gospa Rou seveltova, so jugoslovanski komunisti zanikali, da bi se namerava' pridružiti svetovnemu komunizmu Ko jugoslovanska policija dela hišne preiskave, zaslišuje ali zapir:. sumljive in nevarne posamezjjike dela to vedno v cilju, da izsledi sovjetske agente in da prepreči nj. bovo vtihotapljanje v državne u-stanove ter prepreči, da bi prido bivali ljudi za sodelovanje s Sovje ti. Niti Združene države ne dovoljujejo takega početja, zakaj g« tolerirala Jugoslavija. .Zanimive so zaključne 'priponi be gospe Rooseveltove. »Titova Ju goslavija ostaja tudi nadalje, kijub prelomu s Sovjeti, del kopjunistk' nega sveta. Ne smemo varati sam sebe in misliti, da bi se ta vladav-ca lahko približala našemu *istr.-ju svobodnega gospodarstva (frei enterprise sy.stem) ali da bi gojil-, razumevanje zanj. Z druge jftnu naj nas določeni pojmi ne premi ■ tijo do tiste stopnje, d« bi Juffosl i-tnjo izgubili iz vida njeni? 'fMnt sti za nas kot možnega sovražpik sovjetskega imperializma, Jci prev stavJja največjo nevarnoit za svobodni svet.« Dogodki zadnjih dni kažejo, tise je vendar nekaj spremenilo v odnosih Jugoslavije do Sovjetov, kaj bo prinesla bodočnost, pa n vemo. Vsekakor nam jugoslovans!-komunisti iz ust gospe Rooseveltove ponovno dokazujejo, da jim i* dialektika živo prirasla k srcu, d;, se njihovi tukajšnji učeajčki n;: vsakem dialektičnem poizKusni do sledno spodrsnejo in padajo na fflo be. Ponavljalni izpit v Moskvi fc bil že skrajno potreben. Z majno vejšim prijateljstvom bo morda di to šlo. Agentom g premislek! Precej časa je že preteklo, offito • je Sovjetska zveza sporočila, d» bo vrnib Jugoslaviji vse gojeSniM-raznih vojaških akademij, ki so s v trenutku preloma s Kaminfo -mom nahajali v Sovjetski s&teu ter so tudi tam ostali. Pred pav dnevi pa so jugoslovanske oblast, sporočile, da je prav tako tudi Ba, garija vrnila Jugoslaviji nekaj e migrantov. Pri tem so sicer pov-darili, da gre za prostovoljne, povratnike, toda kako bodo jugoslovanske oblasti gledale na ljudi, k; so v najkritičnejših trenutkih oo poved«li. si lahko kar mislimi). .Komunisti si pa s tem ne razbijajo glave. Kaj obziri! Črnci so pravili svojo dolžnost in zdaj je čas, da se uklonijo novi stvarnost Tudi Jugoslavija se namred ' pri pravlja, da bo vrnila satelitskim državam emigrante, ki so V letih napetosti z Moskvo poiskali zatoči šče pri beograjskem diktatorju. Pit tem si celo niso -upali reči, da gi-za izključno prostovoljne površnike, temveč s« samo rekli, da h- ■ do vsak primer »posamezno« proučili. Ce bodo pri tem posamičnem proučevanju iprišli do zaključka, do se tiste osebe ne izplača še n«pw , obdržati, potem re .bo pač dot ič n it moral vrniti, pa čeprav naravnost levu v žrelo. Tako dobivajo komunistični »-genti na obeh straneh brezobzirni-plačilo. Tito in Malenkov pa si p<. da jata roke mimo njih in prednjih, Njihove usode so navaden drobiž za poravnavo malenkostnih visečih računov. Prav nič ne boifti* presenečeni, če se bo kaj .takega, v malem, zgodilo v bližnji''bolnosti tudi v Trstu. Za nfckate-f gromovnike bo to težka pot,1 s sklenjenimi glavami, skozi nizka vi«-ta, prenizka za povprečen moški ponos. Tako se godi ljudem, ki žajo na raven kupčijškega'blaga. VESTI z GORIŠKEGA Mera je polna Pritožba Slovenskih pokrajinskih svetovalcev iPretetkU petek 12. t. m. sta se j>~ ‘crajinska svetovaica, gg. Kudi Bra-už ui Vitjem Nanut, pritožila pri ;oriiškem prefektu zaradi krivičnega ravnanja s slovenskimi otroki n dijaki* ju jui šolska oblastva po-iijo xz 'šol s slovenskim učnim je-.ukom, češ da so otroci optantov, * pogodbo je namreč potrebno tolmačiti po besednem smislu in po aameniit vsebovanih določil, v duhu Sfpoštovanja načela človečanskih pravic, kot je to 4. t. m. jasno izjavil in ukaz"! sam ministrski predsednik Scelba v Trstu! Ustava, mirovna pogodba, listina človečanskih pravic in mednarodni dogovor r.a pibijanje zločina rodo- mora nam v izadevi dajejo prav! Casi fašizma so za nami. Zato: pr.>č tudi z ostanki fašističnih metod! Slovenci moramo pokazati, da hočemo biti popolnoma enakopravni državljani, z vsemi pravicami, ki nam pritičejo na osnovi gori navedenih temeljnih -listin. Oblast ima dolžnost in moč, da prepreči vsako krivico in vsako zlorabljanje oblasti tudi od strani visokih funkcionarjev. Gre za šovinistično mržnjo in sovraštvo ter preganjanje Slovencev. Slovenski spomeniki morajo ostati na mestu Dovolj smo trpeli skozi dolgo dobo zločinskega fašizma! Cas je, da oblastva pometejo z ljudmi, ki, kot se kaže v zadevi slovenskih spomenikov v Jževmi in Steverjann, širi mržnjo, zastruplja javnost in kali mir na tem ozemlju. Proč z vsemi ostanki fašizma in njegovimi metodami, ali pa moramo nujno poskrbeti Slovenci sami, da nam ne bodo fašisti zopet stiskali vrvi za vrat, nas pljuvali in uničevali! Smo pošteni državljani slovenskega pokolenja. Spoštujemo 'zakn ne in plačujemo davke, služimo vojakom in moramo tudi na bojišče za Italijo. Zato zahtevamo, ia nas ta 'Italija pred vsemi zlonamer-neži ščiti in brani, ko hočemo ostati in živeti Slovenci doma, v šoli, v cerkvi in v javnosti sploh! Kjer se človečanske pravice od strani oblasti ne spoštujejo, 'tam neha dolžnost pokorščine, ker so človečanske pravice pred vsemi najmočnejše in najsvetejše! Hinavskega tolmačenja in izvajanja /zakonov smo se dovolj nasi-itii v času fašizma. Plačali smo svojo narodno pripadnost z mučeni-škim trpljenjem! V imenu vsega našega trpljenja in v imenu naših pravic še enkrat dvigamo protestni glas: mera je polna, Slovenci ne bomo molče prenašali krivico! Zopostavljanje Slovencev od Strani ppefeh ure Vsak dan čitamo v italijanskih -listih, da je goriški prefekt sprejel zdaj tega, zdaj onega meščana, državljana ali predstavnika, z nar vedbo predmeta razgovora. Le o sprejemu Slovencev, razen morda kakega župana, prefektura ne izdaja poročila! Zakaj pa lak ) krivično ravnanje? V imenu našega ljudstva protestiramo proti takemu ravnanju in -upamo, da nas 'bo prefektura v bodoče upoštevala kot enakopravne državljane in ne kot nezaželeno ljudstvo. Pravico imamo vedeti, kdo se od Slovencev pri prefektu zglaša in zakaj! Nove postaje orožnikom in financarjem Pretekli teden so izročili finančnim stražam in orožnikom v Skri-Ijevem in v Dolenjah novo zgrajeni stavbi, ki jim bosta služili za u-rade in stanovanje. V ponedeljek 15. t m. so jim v prisotnosti oblasti izročili še štiri druge stavbe, in sicer v Standrežu pri Gorici, v Sovodnjah in Gabri-jah ter v Sv. Martinu na Krasu. Pomoč kmetovalcem Goriški kmetijski inšpektorat poziva kmetovalce, ki bi radi prejeii pomoč iz fonda 50 milijonov lir, ki jih je nedavno od tega vlada nakazala^ naj takoj predložijo prošnjo v dveh izvodih, opremljeno s katastrskim izvlečkom in načrtom za obnovitveno delo, ki ga mislijo izvršiti. Samo prvi izvod prošnje in katastrski izvleček morata biti kol-kovana, vse druge listine gredo na prostem papirju. Inšpektorat nudi vsa potrebna pojasnila in navodila! Nova tekstilna tvornica Te dni je Trgovska zbornica objavila vest, da je predložen načrt nekih industrialcev za zgraditev tvornice za rayon, ki naj bi jo postavili v Podgori, Tvomica bi zaposlila 300 delavnih moči. Da bi s? vest kmalu uresničila! Pošten glas iz Steuerjana Tudi meni pošiljajo »Novi list« zastonj. Zato sem pobrskal po zadnji številki 25 in se moral nasmejati. Vrabci na strehi namreč vedo zakaj se dopisnik »Novega lista« zaganja proti oskrbniku na posestvu baronice. Krivično se zaganja, ker je upravitelj pri dopisnikovem sponu 'z baronico popolnoma nedolžen. Ker dopisnika nekaj boli, meni, da morajo vsi Občinarji na njegovi rani bolehati! O »strahotnem« zmanjšanju pridelkov na kolonskih zemljiščih pa znajo povedati koloni sami. Trditev ne drži! Mslim, da sem zadel prav, ko menim, da dopisnik »Novega lista« napada oskrbnika v Dvoru, ki pc je !bil nekoč tako dober, da je rekel dobro besedo celo zato, da je dopisnikov zet dobil gostilno! Sicer naj bo pa dopis točnejši. Iri ker imam nekaj prijateljev tudi v Sovodnjah, s katerimi sem se še pred kratkim menil o »Novem listu«, sem se moral zopet dobro nasmejati, ko sem v številki 25 čital, da prejema tam že skoro vsaka hiša »Novi list«. Kaj bi ne, saj ga pošiljajo zastonj! Po trikrat so ga že zavrnili, pa jim ga še vedno .pošiljajo! Bogati pa morajo res biti, si mislim. če: lahko širijo svoj list zastonj!... Pa sem se spomnil na opozorilo, ki sem ga čital v »Katoliškem glasu« in v »Demokraciji«, in igra mi je postala jasna!... Števerjanski kmet 6las Iz Pevme in Oslavja Ko slišimo šovinistične zahteve po odstranitvi spomenika našim v vojni padlim sorojakom, se čudimo tolikemu sovraštvu do naših ubogih mrtvih borcev, ki so vendar padli za skupno dobro, to je: za svobodo vsega sveta pred sovražno silo, ki ga je hotela zavojevati! Nikoli nismo mi iz Pevme in O-slavja pokazali kakega neraizpolo-ženja proti kostnici padlih italijanskih vojakov na Oslavju in okolici v prvi svetovni vojni. In vendar stoji ta kostnica, ki predstav- iz slovenite VZROKI SLABEGA ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Kljub zagotovilom in obljubam najvišjih političnih in gospodarskih strokovnjakov Titove Jugoslavije se življenjska raven jugoslovanskih narodov ni dvignila, ampak je celo padla in pada še naprej prav zadnje čase. Slišijo se namreč vedno novi glasovi o pomanjkanju pšenične in koruzne moke, in to v času, ko kmetje te pridelke pospravljajo in kopičijo v svoje žitnice. Jugoslaviji se torej obeta huda zima in še hujša pomlad! Dokler bo Jugoslavija uvažala iz tujine žito in mast, kot dela sedaj, je malo upanja, da bi se življenjska raven prebivalstva dvignila. Blago v tujini je namreč treba plačati z devizami, katere je pa težko dobiti, ker je jugoslovanska zunanja trgovina v splošnem še vedno pasivna. Uvoziti 135.000 ton žita in 8.000 va- GOSPODARSTVOI GNOJENJE VINOGRADOV S HLEVSKIM GNOJEM Ce hočemo, da nam hlevski gnoj učinkuje že v prvem letu obdelovanja vinogradov, moramo z njim pognojiti že sedaj, to je v jeseni. Da le mi zemlja preveč mokra. S hlevskim gnojem moramo gnojiti vsaka iri-š-tiri leta, ker poleg hranilnih snovi, ki jih on mudi, i-nta tudi to lastnost, da zemljo drži rahlo. Pravilno je, da vinograde razdelimo na tn-štlri dele in gnojimo /sako leto po enega. Vinograde gnojimo na več načinov. Med vrstami trt izkopljemo ‘i0 do 70 cm širok in 25 cm globok jarek. Ta jarek naj bo pri mladih 'trtah .raje bolj hlizu njih, pri starih .pa boJj daleč. To pa zato, ker i»o korenine mladih trt še kratke, starih pa že daljše. V take jarke potrosimo 40 do 60 kvintalov hlevskega gnoja na 1.000 kvadratnih metrov. Ce gnojimo ~ jeseni, ni pot rebrno, da je gnoj prav dobro udelau, ampak je dober tudi bolj sveži, saj iimi dolgo zimo ata razkrajanje. Ker hlevskemu gnoju primanjkuj« fosforja, je dobro, da v te jarke potrosimo tudi 20 do 30 kg su-iperfoefata na vsakih 1.000 kvadratnih metrov, . Jarke lahko napravimo s plugom, in sicer tako, da odpremo na vsako stran vrste po eno brazdo. 'Tl dve fcrantt ie nekoliko razgrne- mo i lopato, vržemo v jarek gnoj in ga pokrijemo. V strmih legah si pomagamo s tem, da orjemo zemljo r. obračalnikom navzdol in sproti, ko brazde delamo, tudi gnoj v razor potrosimo. Na ta način napravimo po tri do štiri brazde med vsako vrsto trt. Tako obdelovanje nam prihrani mnogo dela in truda, iker bi sicer morali delati vse m roko. GNOJENJE SADOVNJAKOV Sadno drevje, posebno breskve, gnojimo tudi s hlevskim gnojem. Okoli drevesa izkopljemo 20 do 25 cm globoko jamo, ki naj bo nekoliko širša od drevesne krone. V jamo položimo 50 do 100 kg gnoja, kot je pač drevo močno. Dodamo 1 do 2 kg superfosfata In zakrijemo. Sadno drevje, ki raste v vrstah po načinu trt (na špalir), gnitji,mo na isti način'kot trte v vinogradu. CRNO VINO Crno vino, ki je bogato na vinski in jabolčni kislini, ne pretakamo v tem času, ampak ostane naj tudi do meseca marca na drozjah. Na ta način pridobi mehkejši in prijetnejši okus, ker mu gotove vr ste balet er ijev razkrajajo preobilno jabolčno kislino in jo pretvarjajo v tako zvano mlečno kislino, ki daje prijeten okus. Zlasti velja to pravilo za kraški teran! gonov masti za -kritje domače potrebe je resna zadeva tudi za državo, ki ima že .bogato razvito industrijo, kaj' tpa šele za državo, ki se komaj spreminja iz agrarne v industrijsko deželo! Ce temu dodamo še dejstvo, da je današnji svetovni trg že skoro natrpan z dokončnimi industrijskimi izdelki, potem moramo priti do zaključka, da se jugoslovanskm narodom ne obetajo lahki dnevi. Ta strah pred negotovim jutrišnjim dnem je nov vzrok padanja ■življenjske ravni. Vsak, kdor le more, si skuša nakopičiti vsaj čim-več denarja. Proizvajalci in trgovci dvigajo cene in življenjski standard pada, ker se delavske plače sorazmerno ne višajo. To delajo celo »zgrajeni« delavski kolektivi in sindikati, ki prekupčujejo vsaj v litijski Predilnici! Je pač res, da so se mnogi organi delavskega upravljanja okužili s »kapitalističnimi« tendenca- Ob teh mislih nastane vprašanje: bo Titova jugoslavija zmogla to težko gospodarsko krizo?.., DAVČNA POLITIKA Doslej je bilo slišati resne pritožbe o davčni politiki samo od strani privatnih obrtnikov in svobodnih kmetov, katetre je neusmiljeno pritiskal davčni vijak. Sedaj se pa nad to politiko pritožujejo, in kar očitno po časopisih, tudi prvorojenci Titovega socializma, in sicer socialistična obrtna podjetja, ki celo očitajo vladni davčni politiki, da ščiti privatno obrt! Zadnje čase so vsem obrtnikom ponovno ocenili osnovna sredstva, za katera morajo vsako leto plačati določeno vsoto za amortizacijo. Ti predpisi veljajo, kot je razumljivo, samo za socialistična ali zadružna obrtna podjetja, za. katere nekako jamči vlada, ki pa zahteva trdne proračune. Za privatne obrtnika se ne zanima, saj si morajo sami pomagati in priti do sredstev za kritje vseh izdatkov in davkov. V tem postopku vidijo socialistična podjetja krivico, ker jim nalagajo precejšnje izdatke za amortizacijo osnovnih sredstev. V resnici pa vlada ne dela tem podjetjem ni-kake krivice. Je pai res, da taka podjetja ne morejo uspešno konkurirati privatnim obrtnikom, a ne z«mdi davčne politike, ki kvečjemu ščiti socialistična (t. j. zadružna) i>odjetja, pač pa .zaradi nezmožnosti vodstva in morda ce!o sabotaže delovnih kolektivov, ki razočarani opazujejo sadove prisil- ne socializacije. Glavni Vzrok propadanja proizvodnje v vseh gospodarskih panogah ni toliko krivična davčna politika -— ta za socialistična' podjetja siploh ne pride v poštev — kolikor ves gospodarski sistem, ki načrtno ubija v delavcu in kmetu, veselje do dela in do večje proizvodnje in torej neposredno do blagostanja, ker blagostanja in visoke življenjske ravni vsaj trenutno ne mara... Ko je namreč za komuniste vera opij ljudskih mas, tako je blagostanje in visoka življenjska raven trdna ovira za revolucionarno širjenje njihovih naukov. OBISK IZSELJENCEV Letos je obiskalo Slovenijo 1250 izseljencev »z raznih evropskih in ameriških držav. Največ (750) jih je pr.išlo iz Francije, nato iz Združenih diržav. LITIJSKA KOMUNA V teh slabih desetih letih po vojni se pripravljajo že na tretjo u-pravno teritorialno razdelitev Slovenije in Jugoslavije sploh. Takoj po vojni je bilo nešteto občin in vaških odborov s funkcijo občin, tako da je bila vsaka večja vas občina. Kmalu so .uvideli, da je to preotročje in so ustanovili večje občine. Sedaj se pa pripravljajo in agitirajo za tako imenovane komune, to je obsežne teritorialne upravne enote, ki bi zajemale in obsegale več občin. Tako bo n. pr. litijska komuna obsegala občine Litijo, Šmartno. Gabrovko, Kresnice, Vače in severni del občine Prežganje. Imela bo približno 31.000 prebivalcev, 21.595 ha površine, od katere je 4.300 ha njiv in 12.000 ha gozdov. Narodni dohodek te komune bo znašal preko 700 milijonov din na leto. POZIV USMILJENIM SRCEM Uredništvi »Katoliškega glasa« in »Demokracije« pozivata vse Slovence usmiljenega srca, naj priskočijo na pomoč potrebnim učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikam. Sprejemajo se darovi v denarju in blagu. Izročite jih lahko na Placutl št. 18 (uredn. »Kat. gl.«) ter v Trstu, ulica S. Anastasio 1-C. Gorica, 1. nov. 1954. Uredništvo »Katol, glasa* Uredništvo »Demokracije« lija narodno svetišče vseh dobro mislečih in čutečih Italijanov, na slovenski zemlji! Kakor spoštujemo kostnico italijanskih vojakov na Oslavju, tako bomo branili spomenik našim padlim domačinom! In nobena sila nam ga ne ibo vzela! Sicer pa zakaj nam ne dajo otroškega vrtca, ki nam je ze«lo potreben? Zakaj gradijo šole italijanskim otrokom na Rojcah in v Stira-šicah, nam pa niti vrtca ne dajo?! Mar 'Sma mi državljani druge vrste? Prav, da iščejo na Oslavju vodno žilo in da nam zgradijo vodnjak. Vendar pravico imamo do vsega, ‘kar j . rc oa.-imo. Z namečki se ne moremo zadovoljiti! Visoko pristojno oblast pa prosimo, na.j zlobne glasove šovinistov že v kali udušijo, da ne motijo mirnega sožitja in razumevanja med Slovenci in Italijani. Rmetom-najemnikom iz Pevme sc ni bati Te dni so kmetje - najemniki iz Pevme, Oslavja in Sentmavra pri Gorici, ki imajo pogodbo z ustanovo »Tre Venezie«, prejeli pismo, s katerim iim ustanova .sporoča, da najemninsko pogodbo preklicuje in jih poziva, naj zemljišča vrnejo. Ker pa je pravda za odpoved pogodbe še vedno v teku, je tako pismo z odpovedjo brez pravnega u-činka! Zato se kmetom - najemnikom ni bati, da bi jim zemljo vzeli, dokler prizivno sodišče ne izda proti njim tozadevno sodbo. Sodba pa upamo, da bo le kmetom - najemnikom ugodna, kajti do sedaj je pravica še vedno zmagala! Smrt vzornega moža Preteklo soboto 13. t. m. je umrl v Velikih Zabljah na Vipavskem g. Maks Troha. Bil je upokojenec, oče desetorih otrok, od katerih jih osem še živi, Mož kremenitega značaja, se je že kot kaznjenski paznik v Kopru vedno neustrašeno potegoval za slovenstvo. Organiziral je dijaški in glasbene krožke še za časa bivše Avstrije. Po prihodu italijanskih oblasti je bil, kakor nekoč Valentin Vodnik po odhodu Francozov, upokojen. iZnan daleč naokrog kot izvrsten pevovodja, se ga vsi, ki .smo ga poznali, spominjamo in ga hočemo o-hraniti v trajnem spominu. Preostalim sorodnikom, med temi tudi sinu g. Rudotu, učitelju v Rupi v občini Sovodnje, naše. sožalje. SOCISLHt) VPB9&&IU9 Zavarovanje šolskih učencev in dijakov Pretekli teden so časopisi objavili vest, da je ministrstvo za prosveto sklenila z zavarovalnim zavodom pogodbo, na podlagi katere so vsi učenci osnovnih šol in vsi dijaki zavarovani proti nezgodam, ki bi jih doletele v zvezi z obiskovanjem šole, tako za slučaj 'bolezni in lahkih telesnih poškodb, kakor tudi za slučaj smrti. Ta važen korak naprej v socialnem skrbstvu moramo pozdraviti kot pameten ukrep človečanskega značaja. S tem je pokazano, da vlada skrbi ne le za javno prosveto, ampak tudi za zavarovanje mladih učečih se sil proti nezgodam, ki bi jih v izvezi s šolo doletele. Korak za korakom pridemo, nadejamo si, do splošnega zavarovanja vseh državljanov. Cut in nauk vzajemne pomoči mora na svetu zavladati in prevladati zle sile, ki človeka tlačijo in upmpaščajo! Ko bodo objavljene podrobnosti zavarovalne pogodbe, jih bomo tudi mi ne tem mestu objavili. Prosta cona (Nadaljevanje s 1. strani) Kdo se torej upira njeni vzpostavitvi, odnosno bolje rečeno, kdo se zanjo ne ogreva? Videti je, da so to tržaški industrialci, ki še vedno niso pristopili v tukajšnji odbor za propagiranje ustanovitve proste cone. Toda prosta cona bi brez nadaljnjega lahko bila urejena tako, da bi njihove koristi bile polnopravno zaščitene. Po plačilu odgovarjajočih carin in taks, ki bi morale .biti enakovredne tistim, ki bremene enakovrstno italijansko industrijo, ibi brez nadaljnjega lahko izvažali svoje izdelke tudi v I-talijo. Poleg tega bi jih istočasno lahko prodajali na svetovni trg veliko cenejše kot danes. Tržaški industrialci torej kratkovidno nasprotujejo vzpostavitvi proste cone. Verjetno jim torej ne gre za stvarne gospodarske izglede, temveč za začasne izredne podpore, katere si danes obetajo. ’ma pa tržaška prosita cona verjetno še močnejšega nasprotnika. To so predvsem naj bližje Benetke in deloma tudi Genova. Ti dve veliki italijanski pristanišči namreč ne ibi mogli dobiti 'takšnega režima, in zato .se .bojita, da bi se Trst u-koristil na njun račun. Toda tudi tu bi se dalo pomagati. Italija ima v rolkah škarje in platno italijanskih železniških tarif ter bi kaj lahko, uredila vprašanje tako, da bi se Trst tudi v novih okoliščinah o koriščal samo s prometom svojega naravnega zaledja, medtem ko bi italijanska pristanišča obranila neokrnjeno prednost pri pritegovanju italijanskega prometa. Za Italijo bi Trst v tem primeru res bil nekakšno pri'Stanišče- 'za tujino, toda pristanišče, nad katerim 'bi Italija gospodarila, v katerem bi delali in, zaslužili njeni ljudje. Predvsem pa bi Trst nehal biti pasivna postavka italijanskega gospodarstva in bi postal dragocen vir deviz. Da bi tako urejen. Trst res bil konkurenčno sposoben, dokazuje že dejstvo, da je na samo vest o možnosti vzpostavitve proste cone v Trstu Reka takoj reagirala tako, da so sklicali sestanek trgovske zbornice, na katerem so 11. t. na. sklenili, da .bodo tudi v reškem pristanišču ustanovili svobodno cono. Za naše mesto bi bilo pogubno, če bi jutri morali ugotoviti, da je bila komunistična Jugoslavija pri tekmi za pritegnitev jprometa in itrgovine elastičnejša in hitrejša od Italije. Borba za porazdelitev prometa med severno-jadranska pristanišča stopa v novo obdobje in prav bi bilo, da Italija pri tem podpre Trst s tem, da mu omogoči najsvobodnejši razmah. Za to pa mu je potrebna prosta cona, ki bo učinkovito orodje danes, ko gre pravzaprav samo za pridobitev avstrijskega prometa, kakor bo učinkovita tudi jutri, ko bosita v vprašanju še Češkoslovaška in Madžarska Tudi ,za tiste, ki dvomijo v uspešnost tega predloga, poskus ni .tako drag, ne tako težak, da bi se ga ne izplačalo izvesti. Ni dvoma, da je še najenostavnejši od vsega, kar se lahko hitro in brez tvegan ia naredi. * * * Prireditev v Nabrežini V Nabrežini bo prihodnjo nedeljo, 28. t. m., Gregorčičeva proslava, ki jo prirejata pevsko društvo »Avgust Tanče« in Slovenska prosveta. M I Z B P ] i I Deske tmreko-kmetOVBlCi J ve, macesnove podjetniki • In trdih lesov, trame in parket• midi najugodneje TEL. gA_LEA 90441 TRST Vlala Sonnlno, 2 4 DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 Vsakovrstno pohUtvo: SPALNICE . JEDILNIC« -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva Tel. 32 KRNIIN Cormons - prov. Gorizla Dva Čeha sta izbrala svobodo Pustolovski pobegi iz ljudskih demokracij čez minirana polja na meji so vedno bolj redki. Preveč je tu. stražnih stolpov, preveč stražarjev v spremstvu čuječih psov. Vsak pobeg pomeni slovo od življenja. Kdor se i danes srečno izvleče čez mejo, se je rodil še enkrat. V zadnjih dneh sta tvegala pobeg v svobodo dva Ceha. TEHNIKA POBEGA Tri noči sta 26-letni Jirka in 24-letni Franta v. bližini mesteca Znoj-mo, na češko-avstrijski meji, preiskovala obmejni pas. Cez dan sta poležavala skrita v grmovju gozda, ponoči sta tipala dalje proti ne-/joani nevarnosti. Poznala sta sm--ronosno tveganje: prikrite mine v travi, tanke, komaj zaznavne žice. ki pri najrahlejšem dotiku sprožijo druge mine. Vedela sta, kakšno orodje potrebujeta pri pobegu, dobro izolirane klešče za rezanje žičnih ovir. Pozna la sta tehniko minskih po-hajačev: na palico pritrdiš električno 'baterijo žepne .svetilke. Na kon-ou. palice je pritrjena tanka kovi-aaata nit. Na drugem koncu palice je montirana električna žarnica, ■dobro zasenčena, da daje le medlo tiiič. S palico .se begunec tiplje dalje. Ce kovinska konica palice zadene na kovinast predmet, žarnica sasveti. To je najbolj navadno orodje ;za iskanje min na meji smrti. Oba begunca sta dobro poznala vse nevarnosti že doma ob samih pripravah. Kje najti klešče? Kako iahko se zgodi, da prodajalec nakup prijavi policiji. Gorje, če kupca zasačijo. Žepna svetilka, žica, žepni nož, to so stvari, ki pripeljejo človeka v ljudskih demokracl-. jah na vešala. Posest takih stvari .KttJostuje za osumljenje, da je obtoženec pripravljal atentat na samega predsednika ljudske demokracije. IKHOD IZ RDEČEGA RAJA Vae to sta vedela in znala Jiirka in Franta, vendar je vse to bila agalj iteorija. Praksa je govorilo •drugačni jezik. Proti polnoči sta dosegla prvo žično oviro. Na nekem mestu sta zapazila v oviri kitajo. Izigledalo je tako, kakor d-i t>i se neznani človek* že izmuznil enkrat skozi odprtino. Ce je bila tu položena mina, se je gotovo tudi ze raztireskala. Ta odprtina st' je adela beguncema kot znamenja srede. Nista vedela, da je ta odprtima peklenska past. Tisočkrat sta s prijatelji do .samih podrobnosti razgovarjala o pobegu, tisoč nasvetov so jima dali. Na tega so pozabili! Ta toi Se moral glasiti: Nikoli se ne spuščaj skozi odprtino, ki so jo mttlašč pripravili] za to, da bi begunce preslepili! Ob vsaki taki od-fetiai ležijo mine. Starejši Jirka je prvi položil nošo v odprtino. Mina se je s straš-mim .pokom .razletela in odnesla -Jiirkii levo golenico. Franta je zgrabil težko ranjenega tovariša in ga »daesel. Čudovito: Se pravkar sta se oba mladeniča z vso previdnostjo plazila korak za korakom; vsaki* kretnjo sta pretehtala in premislila, vsak centimeter pretipala ■Sedaj pa je Franta drvel skozi minsko polje brez primitivnega .iskalca min in tudi nazaj se ni prav nič ■oziral. Tovariš je bil težak, vendar teže ni občutil. Na nobeni mini se ni spotaknil. Sam angel božji mu je kazal pot. Franta je prekoračil mejo in položil svojega prijatelja na tla. Pri sosednjem kmetu si je izposodil samokolnico in odpeljal prijatelja do bližnje vasi. Odpravil se je p«> zdravnika. Na meji so prasketale v zrak svetilne rakete, psi so lajali, in že če,: nekaj časa bodo Rusi na avstrijskem Ozemlju preiskovali hišo za hišo, da iztaknejo begunca. Zdravnik je hotel ranjenca prepeljati v Hollabruna v bolnišnico, kjer bi ga operirali. Jirka se je temu strastno upiral. To so mu v domovini .zabičali: Ce boš ranjen, ne poišči nobene bolnišnice na ruskem področju Nižje Avstrije. Tam te bodo operirali in dobro nakrmili, potem pa te bodo odpeljali Rus:'. Na vsak način moraš na ameriško področje. Bolje je .tvegati, da med potjo izkrvaviš, ker je to le boljši rešitev. .Zdravnik se ni mogel upirati želji ranjenca, toliko manj, ker v bolnišnici v Hollahrunnu nimajo krvnih konzerv za transfuzijo krvi. Zato so poklicali rešilni voz i:’ Dunaja. Jirka so prepeljali na kliniko Schoenbauer in ga tam tudi operirali. Z MASKO LENUHA... Franta je izginil. Zbežal je, ko je prispel zdravnik. Svojemu prijatelju ni mogel več pomagati in zato se tudi ni hotel spuščati v nove nevarnosti. Ko se je zdanilo, je odšel proti Dunaju. Z rokama v že pu, s požvižgavanjem ljudske popevke kot brezskrbni in zadovoljni postopač, ki je trenutno brez dela in dela tudi ne išče. Toplo je bilo čez dan, sijalo je sonce in vsakdo si je mislil: tudi ta je z življenjem zadovoljen. Bistvo naših časov: Mladenič veselo požvižgava, čeprav ga pretresa strah, čeravno se vsak trenutek lahko prikaže sovjetski stražnik, čeravno ima za seboj strahotni doživljaj, prijatelja na samokolnici. Maska pa je bila edina rešilna bilka, edini izhod, da se prebije dc Dunaja. Franta je medtem dospel do Solnograda. Jirka leži v bolnišnici v Schoenbauerju. Morda ga bodo morali ponovno operirati. Vendar je rešen. Jirka je 'izjavil: Življenje tam na oni strani je za .zdravega človeka mnogo težje kot tu za pohabljenca. Se enkrat bi tvegal pobeg, če bi tako naneslo, in tudi za enako ceno. Michele Maurois Vraže Se curto Se vedno najdemo tudi v današnjih tako močno »stvarnih« časih lahkoverne ljudi, ki nasedajo poha-jačem vseh vrst, bodisi takim, lei te opeharijo za denar ail za poli-tično prepričanje. V vraževerni Messini je neka lepotica v teku pol leta nekemu čarovniku izplačala 1 milijon 300 tisoč lir zato, da bi ji pomagal pri snubljenju nekega moža, v katerega se je zaljubila. Ta je zahteval od nje za razne ljubavne napoje od 50 do 70 tisoč lir. Poleg tega pa še hlebce sira, piščance in sodček vina. Pred sodiščem je mlada lepotica jokaje priznala: »Vsi vedeževalci jx> vrsti so bili nenasitlji-vi.« Sodnik je vedeževalca obsodil na. poldrugo leto ječe in povračilo vseh stroškov.. VOHUNSKA OLGA Skozi južni Tihi ocean in dalje proti Indijskemu oceanu se je pomikal nekoliko zastareli parnik »Le Tahiti en«. Skozi polnih šest tednov so potniki komaj uzrli kopno zemljo in le redko je parnik pristal v zapuščenem pristanišču. Nato je nadaljeval svojo pot proti Adeau, proti vhodu v Rdeče morje. Na krovu ni vladalo ravno veselo razpoloženje. Ponoči in čez dan v družbi policijskih agentov in preiskovalnih .uradnikov se človek v resnici ne počuti posebno prijetno. Vrata neke kabine prvega razreda so se odpirale samo dvakrat dnevno, ob šestih in ob 17. Starejša, temno oblečena dama se je pojavljala dnevno na vhodu kabine. Njen bledi ozki obraz, oči prikrite s temnimi očali, se je mogočno razlikoval od močno zagorelih obrazov ostalih (potnikov. Sprehajala se je po zapuščenem in osamljenem delu krova pod stalnim nadzorstvom nekaj ljudi, ki jih ni bilo težko spoznati za policijske agente, čeravno so bili oblečeni kot o-stali potniki. Nihče skrivnostne dame ni smel nagovoriti in tudi njej so strogo prepovedali, da bi se spuščala s komer koli v razgovor. Le nakete-irirn častnikom je bilo dovoljeno, da so z damo spregovorili po kako nepomembno besedo. Ce v hladni vojni vohuni presedla, pa naj se imenuje že John ali Petrov, potem neodklonljivo udari llieno peličanstuo - oratarica Ze nekaj tednov sem najemniki velikih stanovanjskih hiš v Italiji ne pozdravljajo vratarjev in vrataric več s takim spoštovanjem kakor se je to dogajalo skozi vrsto desetletij v preteklosti. To seveda ne pomeni, da bi stanovalci postali nevljudni nasproti čuječi nadzornici za stekleno steno ob vhodu: ne, pač pa se je nekdanja »ljubezen« do nosilk hišnih odgovornosti precej Ohladila. Zakaj ta nenadna sprememba? Počasi prehaja demokracija iz okovja birokracije v normalizacijo Predstojnik italijanske policije je namreč odredil, da morajo vratarice oddati na policijskih uradih sezname stanovalcev. Tam bodo ie zapisnike, opremljene s pečati in podpisi izročili — ognju. Kaj pa predstavljajo ti zapisniki? Fašistično početje je ftudi stanovalcem pritisnilo svoj na sil niški pečat. V I-taliji doslej ni zadostovala policijska prijava stanovalca. Tudi vratarice so vodile registre stanovalcev. Ti registri so pripovedovali, kdo je prišel in kdo odšel, ali je poro-6pn, samski ali ločen. Ugled posa-rrtežnega stanovalca je bil odvisen od milosti in nemilosti njenega veličanstva vratarice... Kot .rečeno spadajo vsa ta diktatorska nadlegovanja v preteklost. Orjaški aparat, ki je od Brennerja do Sicilije povzročal toliko jeze, obrekovanja in hudobije, je s tem končno pokopan. Kljub temu je oblast vsataric še vedno krepka. Ze sama okoliščina, da mora lastnik poslopja z vratarico sklepati pogodbo, dokazuje moč njenega prestižnega gospostva. Poleg tega obstoja med vratarico in najbližjim policijskim komisar-jatom še vedno nenapisan in ne‘ho-noriran delovni dogovor, po katerem je vratarica obvezna izpovedati vse o vsakem stanovalcu. Kdor potrebuje potni list ali policijsko dovolilnico, kdor želi izdajati kako publikacijo itd. V vseh .teh .zadevah se nadzorna oblast obrača na viratarico. To je vsevedna osebnost, ki je točno poučena o premoženjskem stanju .gospoda v I. nadstropju, o moralnih vrlinah dijakinje v pritličju in političnem prepričanju in narodni pripadnosti invalida v dvoriščnem stanovanju. Vratarica ve vse, in veda je neznanska sila. O božičnih in velikonočnih praznikih .in pred počitniškim odhodom postaja pogled vrataric resnejši a- li celo sovražen. Ta se popravlja šele po prejemu pravilno dozirane napitnine. Tu je primerna odmera prva zapoved. Premajhna, dajatev bi odkrivala skopost, previsoka bi vzbujala sumničenje. Obiskovalci in obiskovalke bi bile deležne ša strožjega zasliševanja. Vratarica, i-ma namreč pravico, da vsakogar ustavi in sprašuje po vzrokih njegovega obiska. V Neaplju je še vedno v veljavi »11 chiavino«, ključar. To je mož ali sin vratarice, ki zakasnelim stanovalcem ob nočnih urah, pro:i plačilu, odpira vežna vrata. Noben stanovalec ne sme imeti' ključi glavnih vrat, niti lastnik hiše nima te pravice. Italijanskim vrataricam pa bi gotovo delali krivico, če bi jih kar vse po vrsti ocenili za samopašni-ce in ženske Ceiberuse. Mnogi izmed nas so gotovo srečali kako dobro »portinajo«. Mnogim so te žene preskrbele sobo, marsikateremu dekletu službo. Ob važnih družinskih dogodkih igra vratarica človekoljubno vlogo. Pri .porodih, krstih, porokah, pogrebih zaživi z družino vred. Prav zato jo tudi pozdravljamo, kakor da bi spadala k družini. Stanovalec » ura za vse tiste, ki so bili z njim v kakršni koli zvezi. Gospa Rose -Marie Ollier, skrivnostna potnica na parniku »Le Tahitien«, je bila podkonzul in arhivar francoskega poslaništva v Canberri, prestolnici Avstralje. Kot zelo sposobna in vestna vdova po nekem poklicnem diplomatu in posestnica potrebnih akademskih naslovov je uživala popolno zaupanje francoskega poslanika. 'Pod okriljem noči pa je zasledovala svoje lastne načrte. Z namenom, da bi pomagala »skrajšati« u mazano vojno v Indokini, je stalno dobavljala tekoče vesti o francoskih premikih čet v Vietnamu po skrivnostnih kanalih vohunom v Sovjetskem poslaništvu y_ Canberri, kar je pomenilo zavestno in namerno veleizdajo. Sovjetska vohunska služba jo je imenovala »Olga«, usoda pa je hotela, da je tej službi pripadal uradnik poslaništva, Vladimir Petrov. Kakor znano, je tj odskočil s sovjetskega avtobusa in izdal avstralski protivohunski službi vse, kar mu je bilo znanega, in tudi kakšne vrste je gospa »Olga«. Avstralske oblasti je niso mogle aretirati, ker je uživala diplomatsko nedotakljivost. Edina pot, ki je preostajala, je bila osebno obvestilo 'francoskemu poslaniku o delovanju vohunke »Olge«. Pod nedolžnim izgovorom so gospo napotili na Francosko Novo Kaledonijo. Tam, na francoskem ozemlju, so jo aretirali in jo končno prepeljali v domovino. Sodilo jo bo vojaško Sodišče. Vohunka »Olga« nima nič skupnega s kako Mata-Hari, niti s kako »gospodično doktor«; vohunila »01ga-( je samo stara dama, ki je dajala vesti sovražniku in obvisela v vohunski mreži. Čudovita chlorella V zadnjih dveh desetletjih .solcaterimi se hranimo. V njej najde- znanstveniki odkrili naravnost neverjetne tajnosti narave, na katere smo sedaj že navajeni tako, da se nam zdijo samo po sebi umevne. Odkrili so na primer zdravila, ki podaljšajo življenje, nova vlakna, iz katerih izdelujemo sedaj krasne tkanine za ohlačila, prometna sredstva, ki nas bliskovito prenašajo iz enega konca sveta do drugega itd. Sedaj so učenjaki na tem, da razveselijo človeštvo z bogatim zakladom narave, ki bo bolj koristil človeštvu kot vse drugo, kar so. doslej znašli, ker bo lahko odpravil enega .glavnih vzrokov bratomornih vojn — lakoto. Gre za skromno rastlino, enolično algo, ki ji pravijo znansitveniKi »chlorella pyrenoidosa«. Gotovo jo je že vsaki izmed nas videl, ali je ni spoznal. Pokriva ribnike kot zelen" preproga. Kot rečeno je eelo ponižna, ker 'zavzema najnižje mesto v rastlinstvu. Neznatna je, ker je zelo drobna. Ce jo 3.000-krat pen večamo z drobnogledom, ni večja kot zenica našega očesa. V tej drobni, neznatni rastlinici so vse snovi, ki jih potrebuje človeško telo 'za svojo rast in svoj obstanek. Je zelo varčna. Ne potrebuje niti korenin., niti listja, niti pecljev, vsebuje pa več beljakovin kot veliko bolj razvite rastline, s mo tudi potrebne maščobe in ogljikove hidrate. Ima vseh deset amid-nih kislin, ki jih potrebuje naš organizem in vse vitamine razen vitamina C. Pri vsem tem ne potrebuje veliko prostora za svojo rast. Na .površini 2.590 kvadratnih kilometrov raste toliko .teh alg, da lahko krijejo polovico vse količine beljakovin, ki jo potrebuje današnje prebivalstvo sveta za svojo prehrano. Chlorella se čudovito naglo razmnožuje. V enem samem dnevu naraste sedemkrat. Povrh .tega lahko spremeni svoje kemične sestavine. Uspeva povsod kot plevel pod najrazličnejšimi življenjskimi pogoji. Zaradi vseh teh lastnosti jo znanstveniki opazujejo in raziskujejo že 60 let. Sedaj preučujejo ta problem zelo resno na Japonskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Venezueli, v Veliki Britaniji in seveda zlasti v Združenih državah. Medtem ko sedaj delajo znanstveniki in kuharji razne poskuse, da nam foo alga chlorella šla v tek, krmijo z njo že živino. Zaenkrat je glavno, da nas dobra Chlorella reši nevarnosti lakote, ki povzroča toliko nesreč na naši zvezdi premičnici, toliko sovraštva in klanja! Jasnovidci - ali kaj! Ko sem nekega večera svoji materi, ki je obolela na bronhitisu, voščil lahko noč, sem nenadoma zaslutil, da sem jo zadnjič pozdravil. Se isto noč je .umrla na pljiuč-ni krvavitvi. Slučajnost? Neka sošolka se je na izletu zaman trudila, da bi ob travnatem robu poti našla štiriperesno deteljo. »Ce ti je res toliko na tem, prosim...«, sem dejala in po nekaj korakih sem se pripognila in našla zaželeno deteljico, ne da bi jo iskala. Slučajnost? Uro pred maturo. S prijateljico sva sedeli v kavarni in vihravo ponavljali kemijo. Bilo je povsem nemogoče, da bi v tem kratkem času ponovili vso tvarino. Zato sem ji priporočila, naj se koncentrira na spojine mavca, sama pa bom ponovila fabrikacijo sode in cementa. Pred komisijo smo takrat žrebali vprašanja iz male vrečice. Prijateljica je potegnila »spojine mavca«, jaz pa »fabrikacijo sodea. Slučajnost? To je nekaj nedolžnih, vendar resničnih pripetljajev, ki jih je verjetno že marsikateri tudi žp, sam doživel. Današnji »presvitlje-ni« človek jih bo brez pomisleka uvrstil med slučajnosti. Ti primeri v resnici ne nudijo nobenih dokazov o kaki morebitni jasnovidnosti, kajti pri nobenem izmed gornjih primerov nii mogoče izločiti slučajnosti. Drugače pa je z vso znanstveno previdnostjo izvedenimi poizkusi Parapsihološkega zavoda vseučilišča Duke. Ti poizkusi temeljijo na dejstvu, da je'mogoče faktor slučajnost, s pomočjo verjetnostnega računa, po zakonu o veličinah števil izračunati. Prof. J. B. Rhine, vodja zavoda, je pripravil kup i-gralnih kart s 25 listi. Da bi izločil vsak vpliv prenosa misli, je karte pridvignil poseben aparat. Ce n. pr. neka oseba pogodi od 25 listov 18 zadetkov, potem to ni več golo začudenje nad uspehom, pač pa težko le zgolj slučaj. Jasnovidnost morda le ni zgolj babjever-nost... OD TU IN TAM Stavros Niarchos je gi$ki ladijski magnat, ki ima posebno manijo. V svojem podjetju možakar s posebnim nagnjenjem namešča v prvi vrsti ljudi knežjega rodu. Časi zlatega plemstva so minili in zato g. Niarchos nima pose onih težav, da najde primerno sieulio u-službencev z zajamčeno pristno pta-vo krvjo. Mnogi potomci nekdanjih mogočnih družin si morajo danes grenko služiti denar. Pred časom je bil zaposlen pri Niarchosu Lord Milford Haven, nekdanji najetji prijatelj angleške kraljevske družine. Tudi knez Nikolaj Karadžor-dievič, ki se je pred meseci smrtno ponesrečil z avtomobilom, je bil v službi pri Niarchosu. Stavros Niarchos je sedaj zaposlil Nikolajevegi brata, kneza Aleksandra, ki se je pred kratkim zaročil z italijansko kneginjo Marijo Pijo. Knez je med vojno služil v britanskem vojnem letalstvu kot pilot - lovec. Kasneje je bil pilot pri »British European Airways«. Njegovi nekdanji predstojniki so izjavili: »Bil je zelo ljubezniv dečko, pravi plemenitnik bil je tak, kakršni so naši britanski piloti.u • • * Nenavaden strah je prevzel pred kratkim pariškega zobozdarvnika dr. Pequignota, ko je odprl vrata svoje ordinacijske sobe in zagledal pred seboj mogočnega pacienta — leva. Tega so pripeljali k zobozdravniku iz nekega cirkusa. Brez vsakih posebnih upornosti si je kralj puščave pustil izdreti piškavi zob. Vsekakor pa so morali zobozdravniku vbrizgati nekaj pomirjevalnih injekcij, predno se je lotil svojega dela. * * * V belgijski prestolnici so pred kratkim v senatski zbornici uvedli nov način glasovanja. Pred vsakim senatorjem na njegovem pultu so namestili tri električne gumbei. zelenega, rdečega in belega. C e senator pri glasovanju pritisne na zelen ffUfmb, to pomeni da. Ce priti'-sne na rdeči gumb, je glasoval proti. Ce pa se posluži belega gumb<\., to pomeni, da se je glasovanja vzdržal. * * * Zenske predstojnice v gospodarskih podjetjih in tudi v državni in samoupravni službi niso prevfč priljubljene. Moški namreč ne, dopuščajo radi, da jim ženske zapovedujejo —< in tudi ženski, spol s« raje podreja moškemu kakor pa, ženski. Znamenita ameriška časnikarka, ki je za svojega jxrračanju. s korejskega bojišča prejela, najvišje odlikovanje za časnikarje, je za ženske predstojnice izdelala na-; slednje nasvete: 1) Vzdržuj se vsakih ukazovanj tako nasproti moškim kakor ženskim uslužbencem. Nauči se prositi! - 2) Zahtevaj od svojih uslužbencev manj kakor, od sebe! - 3) Zenska, ki ni popolnemu: gotova določenega dela, naj ne, posega v območja moškega udejstvovanja! - 4) Zavedaj se, da si ni vodilnem mestu osamljena. Zenske, katerim si predstojnica, bodo le težko tudi tvoje prijateljice; možje pa te bodo kljub tvojim strokovnim sposobnostim smatrali za vsi-Ijivko. * * * Odkritje rimskega templja v središču Londona je izzvalo pravo modno revolucijo. Pri izkopaninah so našli statuo boga svetlobe s fri-giško čepico na glavi. Z enim samim udarom so tovarne pričele izdelovati zimske klobuke, ki so do podrobnosti podobni obliki rimskega umetnika, ki jo je izdelal pred 2100 leti. Cepiče se trdno oprijemajo glave in so iz volnenega tkiva. * * * V Nemčiji imajo letos izredno o-bilno letino jabolk. Cenijo, da jih bodo pridelali za 300 tisoč ton več kakor lani. V Nemčiji je odraslih jablan 44 milijonov. Zaradi obilne letine je vlada sklenila, da bo po vsej državi uvedla širokopotezno propagandno kampanjo pod geslom: »Dnevno vsaj po eno jabolko za tvoje zdravje1« POP ČRTO Kdo so domačini ■a tržaškem področju ? V splošnem germanski navali niso uspeli spremeniti prebivalstva posameznih področij. Germani so bili inamreč roparji ter so poinaj-vefe živeli le od plena. Podobno kakor na rimskih tleh se niso mogli trajno uveljaviti alti proti Vene-dom. Nasprotno po sicer zelo skopili podatkih moremo videti, dai so se venedske ali slovanske zemlje redno vračale v ono narodno obeležje, ki so ga imele pred germanskim navalom. Tako je germanska osvojitev Kvadov im Markomanov, v Češki in Moravski razmeroma hit-ro prenehala in sta obe deželi dobili zopet slovansko lice. Germanski navali po so imeli še en učinek: prisilili so mnoge slovanske skupine, da so iskale zavetju in rešitev na vzhodu. Odtod naselitev današnje Rusije po Slovanih. Ro pa so Goti, Alemani, Burgundci; Alani in Vandali krenili proti jtan Im proti zahodu je tudi- zi Slovane nastopil čas osvoboditve germanskega pritiska in jarma'. V VI. stoletju po propadu Rimskega cesarstva so vnovič organizirali slovanski karavanski promet, ki je bil po preseljevanju narodov razbit, čeprav popolnoma nikdar ni prenehal. P.tolemej, ki je živel o-'kodi 1. 190 po Kr., trdi o Venedih, da tvorijo eno izmed najštevilnejših -narodnih skupin na vsem svetu. Zemljevid ob zatonu starega veka, znamenita Tabula Peuitinge-riana, označuje Karpatske planine, z imenom Venedskih gor i. Kar pa daje najznačilnejše lica kulturne skupnosti jadranskih In baltiških krajev, so gradišča- Karavane so se namreč redno gibale le čez dan. Oez noč so morale dobiti zaklonišča. Taka zaklonišča so bila gradišča. Se danes jih, moremo spoznati vzdolž celotne karavanske poti, ki je vodila od Baltika na eni strani proti črnomorski, po drugi strani pa proti jadranski obali. Enakost v gradnji teh gradišč, enaka razdalja eneg.? od drugega, razpored prostora v njem tvorijo naravnost frapantno podobnost. V teh krajih govorijo o tako imenovanih kastelijerih in e-den od teh je bil prvotni Trst, nekdanji Tergeste, glede katerega si nismo na jasnem, če naj bi to ime bilo keltskega ali pa slovanskega porekla z značajem tržišča. StvaT je tem zanimivejša, ker je nedaleč od starega Terge-sta, blizu izliva Soče, stal Tržič, ki so mu šele v poznem srednjem veku nadeli ime Monfalcone. Pomembno je tudi to, da tako gradišče dan tvori mejo med področjem, ki je bilo prisojeno Jugoslaviji, in področjem, prisojenim Italiji. Nedaleč od Tržiča leži Gradiška, torej ime, ki zveni enako kot gradišča v panonski nižini ter gradišča današnje Češke, Poljske, Lužic in severne Nemčije. Ta organizacija, ki je temeljila na karavanskem prometu, je zahtevala kot pogoj ozko sodelovanje prebivalstva vseh tistih krajev, skozi katere so potovale karavane. V Srednji Evropi je torej v dobi halstattske kulture vladal sestav vzajemnih odnosov, ker je obstojala nujna potreba, da so sosedne plemenske skupine druga drugi jamčile nemotenost karavanskega prometa. Morala je obstojati vrsta obrtniških organizacij, ki niso bile urejene le za domačo potrošnjo, temveč tudi za izvoz, enako kot j*; v teh krajih obstojal v zgodnjem srednjem veku, ko jih je vezala skupna gospodarska organizacija. Nismo sicer v stanju, da bi izvršili primerjalne študije o tipih ohmetiške, butmirske, halstattske civilizacije. Toda ne bomo daleč od resnice, če sodimo, da so neki tipični pojavi vsekakor morali označevati gospodarsko in kulturno stanje, ki je bilo vezano na uporabo medi in kasneje na uporabo železa. Ko so Rimljani po osvojitvi ci-zalpinske Galije, današnje Lombardije, prišli v kraje, ki so jim vladali Venedi, se je pri njih pojavila težnja, da bi v svoje roke dobili še izhodišča karavanskega prometa. Vojskovanja, ki so jih okoli 1. 183 pr. Kr. privedla do Kvarnerske o-bale, so spravila pod rimsko oblast tudi gradišče, ki se je imenovalo Tergeste, To gradišče je obstojalo tore} pred rimskim navalom In ko so ga Rimljani spremenili v muni-cipij ,in ne v kolonijo, kar so -bile rimske naselbine, je bilo v Terge-stu še mnogo domačega prebivalstva zraven rimskih doseljencev. Te rimske naseljence so nekoliko-krat s silo privedli iz Italije v t^ kraje. Bili so, kakor to često pra- vi Tacit, taki ljudje, ki so bili neljubi rimski mestni sredini. Zato jim niti sami Rimljani niso prisc-jevali samostojnega značaja, kakor se vidi Iz odredbe cesarja Antonima Pija iz leta 165 po Kr. Ta je namreč v sporu, ki je nastal med meščani municipija Tergeste in plemenskimi skupnostmi mestne o-kolice presodil, da morajo poslednji sodelovati v tržaški mestni u pravi. Cesar je verjetno zastopal mišljenje, da brez sodelovanja ■> plemenskimi skupnostmi zaledja Tržačani ne morejo živeti posebnega gospodarskega življenja. Ni dvomil o tem, da je napredek teh krajev možen samo k složnem sodelovanju raznih skupin in slojev prebivalstva, ki je tukaj živelo. Ce pa gornja izvajanja o obstoju karavanske civilizacije spravi- mo v zvezo z nalogom cesarja An-tonina Pija, pridemo do zaključka, da je bil stari Tergeste gradišče, ki je služilo za razmestitev io„odpr^' vo blaga, ki so ga po karavanski; poti pripeljali iz 'baltiških krajev za daljni prevoz čez morje. Grad-šče Tergeste je bilo torej tisto izr hodišče, kakršen je Trst hil vse do časa, ko so leta 1918 prerezali njegovo zvezo z zaledjem. Potreba po vzpostavitvi .te gospodarske zveze, ki jo je jasno spoznal že cesar Antoni« Pij, je, kot se po londonskih zaključkih more videti, jasna, tud j, današnjim vrhovnim oblastem Italije in ne samo njim, ampak tudi merodajnim krogom zahodnih sil, Ce pa to današnjo .uvidevnost primerjamo s površnim pregledom na verjetno tržaško preteklost, nas obhaja vendarle nek upravičen ponos. Saj smo, sodeč po tem, mi in. ne Italijani tisti, ki predstavljamo najstarejše tržaške tradicije. In prav nič neverjetno ni, d« je prav naš svet stal ob zibelkiti !ia katere se je porodilo gradišče, ki je dobilo ime Tergeste ali morda-, faidi prav Tržišče. - (Konec) Stran * DEMOKRACIJA Leto m - Stev. 47 VESTI s TRŽAŠKEGA Lojalnost in morala? C e se z jekleno logiko zdravega razuma komu mora odrekati pravica, da o lojalnosti in morali g«>-vori, ipotem je to treba ljudem, ki »Primorski dnevnik« vzdržujejo in komandirajo. So to ljudje, ki so pošiljali komando v naše demokratske organizacije svoje plačane špijone, da jih razkrajajo. So to ljudje, ki so se v svoji politični totalitarnosti zakleli, da morajo uničiti vse narodne in demokratske organizacije zamejskih Slovencev na Koroškem, Goriškem in Tržaškem. In končno so to ljudje, ki jih ni sram še dandanes oblezovati e pomočjo svojih pomilovanja vrednih kreatur najintimnejše sodelavce in zveste člane slovenskih demokratskih organizacij in jih zapeljevati k izdajstvu. Ti ljudje skušajo z Judeževimi srebrniki in drugimi gmotnimi obljubami spremeniti te preizkušene demokrate in može - .značaje v Judeže iškarijote. Nagovarjajo jih, da naj bi pljuvali na svojo preteklost, svojo čast, na svoje prepričanje in svoj značaj ter se prostituirali in delali za njih. In /taki ljudje, ki oskrunjajo maralo vsakokrat, ko to besedo izgovorijo, naj bi nas učili, kaj je lojalnost in morala? Zakaj se je pravzaprav »Primorski dnevnik« zagnal v dr. Agnelet-ta zaradi sprejema pri dr. Palama-ri? Zato, ker bi hotel »Prim. dnevnik« in ljudje okoli njega imeti in držati izključno za sebe monopol občevanja z italijanskimi oblastmi. Zato, ker hočejo odrivati vse druge Slovence in niih organizacije od stikov s tržaškimi upravnimi o-blastmi. Ali niso prav titovci s »Prim. dnevnikom« pričeli takoi po 5. oktobru bobnati skupaj neko zvezo prosvetnih i.~ gospodarskih in drugih njim sorodnih društev, da bi pod njih komando predstavljala vse tržaške Slovence? Pod krinko prosvete in gospodarstva bo lažje loviti lahkoverne slovenske kaline v komunistične mreže — so mislili — kot z novo italo -slovensko social;?*ično stranko marke Cucchi in Magnani, ki jih sedaj vodijo po Jugoslaviji in kažejo ko, Kalabrež medveda. In ker sta se dr. Agneletto in dr. Simčič upala kot predstavnika SDZ in SKS iti h generalnemu komisarju Palama-ri, -brez vednosti in privoljenja ti-tovcev. zato »Prim. dnevnik« sika, naipada in udarja po njih. Končno, sprejem pri dr. Palam -ri ni bil nikdar navzkriž ali ce'o protiven sklepom občinskih svetovalcev od 7. novembra. Tega dne je bilo sklemjeno, da bodo občinsici svetovalci in župani poslali h generalnemu komisarju naenkrat le, delegacijo, ki naj bi kot predstavnica Slovencev odnosno jugoslovanske narodne skupine izročila dr. Palamari spomenico o izvajaniu posebnega statuta o naših narodnih pravicah. Sele, če in ko bi ti tovsko politično vodstvo pristalo na to, kar so vse druge skupine obč. svetovalcev in županov zahtevale In predlagale, da se naj osnu .e s talni odbor iz srede županov in obč. svetovalcev, ki naj bi predstavljal vse Slovence/, Hrvate in Srbe pr; obrambi naših skupnih narodnih pravic v zvezi z izvajanjem posebnega statuta, bi izvoljena, delegacija prevzela funkcije takega stalnega odbora. Ta sklep obč. svetovalcev in županov tedaj ni hotel, ni nameraval in sploh ni mogel odvzeti posameznim političnim strankam pravice stopati v stik z naj-višjim državnim funkcionarjem v vseh vprašanjih, ki se tičejo njih posebnih zadev, in ob tej priliki govoriti tudi o narodnostnem statutu. »Prim. dnevnik« ne more trditi, da bi bil na sestanku obč. svetovalcev storjen tak nesmise'n sklep, pa skuša iz zadrege s tem. da se sklicuje na izmenjavo misli, — sklepov sploh ni bilo — pri »pripravljalnih razgovorih«, kakor jih netočno imenuje. Pri razgovorih je zlasti dr. Agneletto zastopal stališče, da so v prvi vrsti obč. svetovalci in župani poklicani, da predstavljajo vse tržaške Slovence, Hrvate in Srbe pri obrambi skupnih narodnih pravic v zvezi z izvajanjem statuta, da se tako prepreči, da bi vsaka stranka za sebe vodila samostojno akcijo za izvedbo statuta; ne pa, da se preprečijo strankam. stiki s predstavnikom državne oblasti in izmenjava misli o statutu. Sapienti — sat. Kdor tega ne razume, mu ni pomoči! Je res, da je dr. Agneletto na sestanku 7. novembra priporočal navzočim dopisnikom, da ne obešajo zadeve na veliki zvon in da naj se omeje na kratko poročilo. Ali »Primorski dnevnik* je s svojim napadom na dr. Agneletta od 11. novembra pisal zopet o sestanka obč. svetovalcev in županov; v eve-zl s tem sestankom je zlobno napadel dr. Agneletta in mu očital »grobo in skrajno nelojalnost«. Prvi, ki je tedaj prekršil — in še kako prekršil! — sklep, da naj se o sestanku ne prinaša kot golo obvestilo, je bil prav »Prim. dnevnik« s svojim preračunjenim napadom. In ta »moralist« bi hotel, da naj bi »Demokracija« od 12. t. m. o vsem pohlevno molčala? ItalijansliB šola v Ricmanjili V ponedeljek 15 t. m. so v Ujemanjih odprli italijansko šolo. Namestili so jo v poslopje slovenske šole'. Vsi razredi štejejo skupno 8 otrok. Ti učenci so menda vsi otroci slovenskih mater. Ricmanjci so se odpiranju italijanske šole upirali iz bojazni, da bo v popolnoma slovenski vasi njihove otroke raznarodovala. Prikrajšani so popoldne tudi za eno učilnico. Za slovenski otroški vrtec, ki bi imel nad 20 otrok, pri oblasteh ni razumevanja. flmerišlii paheti Odposlanstvo ustanove C.AR.E. v Italiji je izročilo ustanovi »Ente Nazionale Distribuzioni Soccorsi« (E.N.D.S.I.) 35.000 živilskih pake- tov. da bi jih razdelili prebivalstvu Tržaškega ozemlja za bližnje božične praznike. TR2ASKI PREPIHI 1 Skrbi nametftnshigi kolektiva DF Prejeli smo iz Nabrežine: Kakor cuamo v »Prim. dnev.s, je v petek, na Martinovo, OF obravnavala vprašanje novopečene Slovenske gospodarsko-kulturne zveze. Predvsem je zanimiva prva ugotovitev večine .zbranih nameščencev ■titovskih ustanov — po objavlje1 nih govorih je bilo prisotnih 75 od sto nameščencev, 25 od sto pa posrednih koristnikov -— to je odkrito /priznanje, da je novo dete zakonski otrok OF, eminentno strankarske organizacije. Z drugimi besedami povedano: OF je dežnik, pod katerega se »■lahko« zatečejo tudi druge lietitovske gospodarske in kulturne organizacije, ki bi bile rade deležne ukazov in navodil, ki jih bodo delili tovariši Stoka, dr. Mikuletič, Kosmina in dr. Dekleva. Stoka je povedal, »da se ljudje, ki nič ne pomenijo na gospodarskem in kulturnem področju v Trstu in okolici, bojijo, da ne bodo mogli več varati prebivalstva...« V resnici gospod Sloka je na gospodarskem področju zasebnega sektorja vsekakor strokovnjak. Njegov obstoj je zaenkrat zajamčen, četudi bi vse jadranske .ribe pokazale figo križkim vodam. Cast, komur čast! Koliko g. Stoka pomeni kulturno. dokazuje njegov sočni besedni zaklad od 1. 1945 dalje. Morda je res oplodil z mednarodnim komunističnim volapikom bogastvo dvoriščnega naredniškega zmerjanja, in uredniki slovenskega besednega zaklada mu bodo gotovo izkazali potrebno pozornost. Glede »varanja prebivalstva« pa Tri obdobja odpadništva Tržaški provizijski potniki OF so si zopet po krajšem odmoru pričeli brusiti pete. Dolgo pripravljeni načrti za likvidacijo zamejskih .Slovencev, ki so jih z novotarsko' udarniško gorečnostjo pričeli uveljavljati najprej na Koroškem razni odpadniki slovenskih narodnjakov in odpadniki katoliško usmerjenih Slovencev, so se po slabo o-pravljenfm delu raztegnili na Goriško. Tudi tu nastopajo nekdanji najbolj goreči narodnjaki, preobraženi Sokoli, ki so v zreli moški dobi — verjetno ne zaradi nenadnega spreobrnjenja — pač pa iz o-blastniških in morda tudi čisto pri-dobitniških pobud pljunili na svojo preteklost in se prodali tistim idejnim nasprotnikom, ki so jih v nedavni preteklosti najodločnejše pobijali. Tudi pri nas so komunistični gospodarji zgrabili za svoje raznarodovalne načrte po nekdanjem, danes izprijenem, cvetju narodnjaštva. Ze stari Turki so vedeli, da so največp sovražniki slovanstva in krščanstva prav tisti, ki jih je rodila slovanska in krščanska mati. Zato so v posebnih središčih oropane krščanske otroke prevzgajali v — janičarje, to je v udarno pred- JugpslDuanshi generalni honzul V Londonu je bilo dogovorjeno, da bosta po ukinitvi vojaške uprave na obeh področjih Svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslavija in Italija pristali na to, da se v Trstu odpre jugoslovanski, v Kopru pa italijanski konzulat. Na osnovi .teh določb so 'bil?1 predlagane določene osebe, ki so bil* ©d nasprotne strani tudi sprejete in tako je pretekli ponedeljek prispel , v Trst gospod Mitja Vo-šnjak, ki je prvi jugoslovanski povojni generalni konzul v Trstu. Mitja Vošnjak je po rodu Ptujčan, star je komaj 31 let. Od leta 1941, •torej od. svojega 18. leta, pa do leta 1945 se je udejstvoval v Osvobodilni fronti, nakar je bil, zelo mlad, imenovan za šefa radijske službe v Sloveniji. Leta 1949 je nato prevzel mesto svetnika jugoslovanskega političnega predstavništva na Dunaju, od leta 1950 pa je bil šef urada za zvezo v Celovcu. Letos je postal svetovalec v državnem iAjaijtvu za ■zunanje zadeve, od koder je prišel zdaj v Trst. OdloM gen. komisarja Vladni komisar je med drugim izdal tudi naslednja dva odloka: Odlok it. 13, s katerim se razveljavlja člen III.. odsek 1 razglasa tt, 3 ZVIJ, objavljenega dne 24. junij«. 1945, ki je predpisoval, da je za vsako Izdajanje časnikov ter kakršnih koli »tiskovin« potrebno pisano dovoljenje ZVIJ. Odlok it. 17, ki razveljavlja predpise glede vpisov v sezname stal- nega prebivalstva, ki so bili izdani z ukazoma ZVU št. 219 z dne 29 novembra 1950 in št. 34 z dne 9. februarja 1952, ter vzpostavlja v ‘naši coni v celoti veljavo predpisov, 'ki veljajo glede seznamov stalnega prebivalstva in ukrepov proti priseljevanju v mesta Republike. Še je čas V jezikovne tečaje SDZ v Trstu, ulica Machiavelli 22-11 je še vedno čas za vpis. Tečaj za spopolnitev v slovenščini je nujno priporočljiv za V3e tiste, ki se nameravajo zavzemati za mesta pri javnih uradih, ker bo po statutu potrebno znanje slovenščine v govoru in pisavi. Za prodajalce in prodajalke v trgovinah, za nameščence v obrtnih podjetjih in za druga zasebna zaposlenja bo prav tako marsikje koristno korektno znanje slovenščine. Trst bo zaživel s tesnejšo povezavo s severnimi deželami. Znanje nemščine bo mnogim odpiralo pot do zaposlenja. SDZ prireja dva tečaja: I. za začetnike, II. «a take, ki jezik .nekoliko že poznajo. Kasneje bo SDZ verjetno organizirala tudi tečaj za nemško korespondenco. Znanje francoščine je prav tako zahteva današnjega časa. Na žalost ■na naših srednjih šolah še ne j* učujejo tega svetovnega jezika. Vsi, ki se zanimate za to, kako bi spo/polnili in razširili svoje jezikovno znanje, obiščite naše urade, Starost pri učenju jezikov ne ig/ra nobene vloge. stražo muslimanstva, ki je ob vsakem napadalnem pohodu v naše kraje najbolj krvoločno divjala. V turških časih je bik) glavno gonilo: vera. Janičarji so vero svojih staršev najprej zavrgli, potem pa z znamenjem polmeseca pobijali tisii križ, ki ga jim je mati vsak dan polagala na usta. Janičarji so lomili slovenske hrbtenice. Lomili moško besedo in prisego veri svojih očetov. Bolje bi bilo za slovenski narod, Če ne bi bili rojeni, zato jih je narod izpljuval. Od prebujenja slovenske narodne zavesti dalje so se zavedni Sio-venci z vsemi silami borili proti narodnemu odpadništvu. Proti »nemškutarjem« na Štajerskem, Koroškem in tudi v sami prestolnici Slovencev, v Ljubljani. Borili so se proti odpadništvu na Goriškem in proti »cikorjašem« na Tržaškem. Najbolj zagrizeni sovražniki slovenstva v vseh teh obmejnih krajih so bili prav narodni odpadniki: pravi narodni janičarji. Turška prevzgojna središča so na naših tleh zamenjale, potujčevalnice — šole: »Sehulvereina« in »Lege«. V teh časih je ,bilo glavno gonilo: narodna zavednost. »Nemškutarji« in »cikorjaši« so jezik svojih staršev najprej zavrgli, potem pa — trebili svoje rodne brate z ognjem in mečem. »Nemškutarji« in »cikorjaši« so izdajali besedo lastne matere: materinsko ljubezen do svojega jezika so potvarjali v največi* sovraštvo. Bilo bi koristnejše, čc ne bi bili nikdar rojeni. Zato se jih je slovenski narod odrekel, pri tujcu pa tudi niso našli spoštovanja. Ostali so izkoreninjenci. Pred dobrim desetletjem je udarila komunistična revolucija, po n j-šem narodu. Udarila ja po slovenskih izročilih morale, etike, človeškega dostojanstva, poštenosti in ■značajnosti, udarila je po slovenskih kulturnih in tvarnih dobrinah. Ta revolucija v službi tujca im najemniških krdel ie z nasiljem spočela vse .tisto, česar bi v svobodi ii: demokraciji nikdar ne zmogla. S svojo na s Lin iško miselnostjo je po turških in odpadniških vzorih iskala in našla vsoje idejne jan!-čarje. Kakršno oceno so prejeli janičarji za časa turških napadov ia /za časa narodnega odpadništva, prav tako' oceno bo slovenski ns-ro prihranil idejnim odpadnikom, .zavestnim likvidatorje zamejske- ga slovenstva. Turški janičarji nas niso likvidirali, iztrebili nas niso narodni odpadniki in še najmanj nas bodo »raznarodovalno socializirali« idejni odpadniki! Najnovejša potegavščina revolucionarnih užitkarjeiv in vojnih dobičkarjev bo ostala — glas vpijočega v puščavi brez sence UDB. Janez Krstnik Otroški urtec Fadriče-Gropsda Občinski svetnik dr. J. Agneletto e interveniral pri prosvetnem šefu dr. Faddi glede otvoritve otroškega vrtca v Padričah in Gropadl. Prosvetni šef mu je zagotovil, da. bo takoj obvestil zainteresirane n-blasti, da se vrtec odpre. Šola » Sv. Hrižu V Sv. Križu sta IV. in V. razred združena. Dr. Agneletto je interveniral pri prosvetnem šefu, da bi namestili še -eno učno moč, zlasti že zato, ker je v V. razredu večina učencev, ki bodo nadaljevali šolanje na srednji šoli. Prosvetni šef j« dr. Agnelettu obljubil, da bo stvar povoljno uredil. Darilne pakete za Jugoslavijo m druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C TBST - ulica S. Lazzaro 18-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah ima OF, kakor je to že neštetokrat neizpodbitno ugotovila »Demokracija«, neovrgljivo prvenstvo. Samo nekaj zlatih kolajn ir .bogate zbirke zaslug OF: Prohibitivna prepoved zaposlitve Slovencev pri ZVU y Jetih 1945-46; poizkus preprečitve obnove slovenskih domov po ZVU v letih 1945-47; krivoprisežni-štvo ze obrambo STO; Nikdar več, pod Italijo! Koliko pa je še drugih odlikovanj v tekmi za varanje prebivalstva, vedo prav tisti junaki OlF, ki so strahopetno odklonili javno debato o vseh teh kolajnah in odlikovanjih. Dr. Mikuletič je ugotovil, da šteje zveza že 28 društev in ustanov s približno 3000 delovnimi člani. V številke se komunistični statisti-čarji po navad: radi ne spuščajo, ker so tvegana zadeva. Mnogo pri-kladnejši so odstotki. Tudi amnestija na področju B je iz previdnosti segla raje po odstotkih, je že vedela zakaj. Slovensko gospodarsko združenje, ki ga je ustanovil pok. dr. I. Cok, so titovci pobasali v svojo bisago na podoben način kot narodno i--movino v Titovi Jugoslaviji. V tem združenju je res velika večina članov, ki niso komunisti. »Prim. dn.« se je prav pred nekaj dnevi pohvalil, kako so s trgovci opravili na področju B. Ti trgovci verjetno sedaj vedo, kaj jih čaka, če bi se po kakem čudnem naključju tudi tu ■uveljavili politični cilji OF, to je politični cilji nove Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze. Kmečka zveza je nastala zaradi potreb dvolastnikov in ne morda iz skrbi za blaginjo kraških »kulakov«. Vzdržuje jo režimska spretnost. Ce si član, boš vozil drva in poljske pridelke z one strani svoje zemlje domov, če nisi, ,se boš obrisal pod n:>-som. Zvestoba komunizmu tudi v tej organizaciji cvete, saj se še dobro spominjamo, kako so ob zadnjih volitvah tarnali titovci, da šo jih celo rentniki pustili na cedilu. Obe organizaciji tvorita levji delež »množične« Slovenske gosp. -kulturne zveze. Po množicah je namreč tovarišem tako strahotno dolg čas. Zdi se nam, da bi dr. Mikuletič ne smel 'biti ravno ponosen na. te množične priklenjence. Tudi ostala dva vratarja bosta v funkciji odpiranja vrat ostala nezaposlena. Pod kakšno tvrdko in napisom zbira OF svoje lastne ovčice, to za tržaške Slovence ni nič novega niti zanimivega. Našim lju- dem so obljube, prisege, zagotovita in tudi grožnje in pretnje starih ljudi v novi obleki še v tako svežem spomin«, da bodo nove ribiške mreže tudi topot ostale prazne, g. Stoka. Ribe so eno, Tržačani, Kraševci in Istrani pa nekaj čislo drugega. Ce so za nekatere postali plačilni mesečni spiski trhli in majavi, naj pač spremenijo poklic. Novi /statut odpira razne možnosti. V demokratičnih organizacijah se ljudje ukvarjajo s politiko, gospodar stvom in kulturo v glavnem izver: svojega poklica, naj to izročilo slovenske politične in kulturne preteklosti prevzamejo tudi komunistične organizacije. Potem bo odpadlo vsako komblčenje za službe in m grade, odpadla pa bo tudi potreb-; po vedno novih dokazovanjih aktivističnih delavnostih nameščenske-ga kolektiva. SPOROČILO 'Zadnjih par tednov ,se dogaja, -d;' naši naročniki ne prejemajo našega lista v redu ali pa ga sploh £" prejmejo. Temu pa ni kriva uprava, pač pa poštni uradi, ki očivie-no ne poslujejo v redu. Zato prosimo cenjene čitalce, naj .nam vse take nerednosti javijo, da ukrenemo potrebno. Uprava HIŠA Z MALO KMETIJO IN GOSPODARSKIM, POSLOPJEM ns prodaj v Nabrežini. — NasloV v uredništvu lista. PERZIJSKE PREPROGE popravljam temeljito po najnižjih cenah. Naslov v upravi list* SLOVENEC 46. let želi spoznanju z dekletom primernih let v svrho ženitve. Pismene ponudbe poslati na upravo lista ki jih bo poslala interesenta Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. wre-Stev. telef. 31-813 Potne liste in vizume ter uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov, izpolnjevanje prošenj za potovanje v FLRJ in ia-ročanje Delegaciji v rešitev. — Izposluje v teku dneva ajiagrajske listine, kot krstni in državljanski list ipd. Vse za majhen honorar AGENCIJA CELEBITAS TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404 Teleoizlla p osaho družino! Aparati TV 17-21 palcev PBSDflia Hfl OBHOHE Neobvezni predujem (najmanj) 5000 lir in po 5000 lir na mesec Izredne ugodnosti omejene na en mesec časa TEHNIČNA POMOČ lfelika izbira televizijskih aparatov najbolj&ih italijanskih in inozemskih znamk RUGGERO ROSSONI -----CORSO GARIBALDI 8-------- ZA JAVNE LOKALE POSEBNI POPUSTI