Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za V« leta 50 lir, za ’/< leta 25 lir, mesečno 8 lir. Te-
TRGOVSKI UST
Številka 5.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
densta uda ja letn. 50 ur.	Časopis	za	trgovino,	Industrllo STJKL5
Hkačain toži sevLjubljani.
LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicita di provemenza italiana ed eitera: STITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
Ivliaia vsak torek
lzr>d>(> ln petek
Liubhana, petek 15. ianuaha 1943-XXI
O SO
Zvišanje takse za vidimi-ranje vozaških izkaznic za motorna vozila
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo m-redbo:
Člen 1. — Letna taksa za vidi-miranje vozaških izkaznic za motorna vozila po členu 8., št. 1, 2 in 3, naredbe z dne 10. septembra 1941-XIX št. 96, določena z na-redbo z dne 11. decembra 1941-XX št. 184 na lir 22.—, se za leto 1943-XXI zvišuje na lir 50.—.
Ljubljana dne 9. jan. 1943-XX1. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Obramba
Določbe o pobiranju carinskih davščin
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-
redbo:
Člen 1. — Od vštetega 1. januarja 1943-XXI dalje se računajo uvozne in izvozne carine, ležnina, žigovina, poslovnina in tlakarina v deklaracijah, v boletah, v drugih listinah in v vseh carinarni-ških računovodstvenih vknjižbah v lirah tako, da se vsota odmeri s
5.7	kratnim zneskom enotnih carinskih postavk, izraženih v tarift v zlatih dinarjih.
Člen 2. — Znesek enotnih uvoznih in izvoznih carinskih postavk, omenjenih v prednjem členu, ki se dobi s prevedbo v lire po razmerju 1 proti 5.7, se mora zaokrožati na 5 centezimov za ulomke nad 25 do 75 tisočink in na lO centezimov za ulomke nad 75 tisočink, pri čemer se ulomki do 2“ tisočink ne upoštevajo.
Pri izračunavanju ležnine, žigo-vine, poslovnine in tlakarine je treba na zgoraj označeni način zaokrožati dolžno vsoto za vsako teh pristojbin in za vsak carinski posel.
Člen 3. — Določbe iz prednjih členov 1. in 2. veljajo tudi glede blaga, deklariranega in overjenega pred dnem uveljavitve te naredbe, če je ta dan blago še v carinskih prostorih in se davščine še niso plačale.
Člen 4. — S to naredbo se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe.
Ljubljana 30. dec. 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino1: Emilio Grazioli ,
Rimski tednik »Autarchia e Commercio« je priobčil v novoletni številki zanimiv članek, iz katerega posnemamo:
Značilna in zelo pomembna v sedanjem trenutku italijanskega finančnega tržišča je vsakodnevna skrb finančnega ministra, da s prikladnimi ukrepi popravi vsako, pa tudi najmanjšo oddaljitev od protiinflacijskih smernic. Ta skrb finančnega ministra se vidi v konkretnih več ali manj strogih ukrepih na slehernem področju gospodarsko-finančne politike države, ki je v vojni. Kakor je bilo pred kratkim potrjeno na odločilnem mestu, se nihče izmed onih, ki moledujejo, naj bi se ob koncu vojne izvedla revizija zakonite vrednosti lire, ne bo mogel izmakniti posledicam zato, ker je lastnik hiše, zemljišča ali delnic. Zakonodajalec more z lahkimi in nezmotljivimi sredstvi pozvati te kategorije k potrebnim žrtvam in če bo treba tudi v večji meri nego
bodo morali storiti to oni, ki imajo stalne dohodke. V interesu vseh je, da izpolnjujejo vladne finančne ukrepe brez pridržka in brez vseh prikrivanj. To se pravi, če vlada zahteva denar od vlagateljev, bo njih denar najbolje zavarovan, če se v čim večjem številu odzovejo vladnemu pozivu. Ako vlada odloči, da se mora prenehati z investicijami v tako imenovana realna posestva, bo samo v interesu hraniteljev, če se brez pridržka odzovejo vladni odredbi. Ako vlada zaradi čisto materialnih težkoč ne more ugoditi v polni meri naraščajoči zahtevi po bankovcih, tedaj mora občinstvo varovati svoje interese tako, da prepreči nepotrebno odtegnitev bančnih vlog in prizna dejansko praktiko bankovcev v obtoku in bančnih vrednot, ki so danes v veljavi kot papirnati denar. Trenutki, ki jih sedaj preživljamo' v trdi vojni, o katere zmagoslavnem koncu ne more nihče dvomiti, se
premagajo s tesno združenostjo in z disciplino na vseh področjih. Finančno področje je med prvimi in med najdelikatnejšimi ter ne dopušča mrtvih kotov. Kdor zasleduje od blizu italijanske borze, je videl, da je tržišče dnevno dirigirano z brzojavnimi ukrepi finančnega ministrstva.
Pisec članka Gianni Zambelli navaja nekatere člene zakona o borzah, ki je izločil iz njih vsako špekulacijo ter zaključuje svoja izvajanja s citiranjem ministrske odredbe, ki pravi med drugim: Zadnji vladni ukrepi na področju tržišča z državnimi papirji izključujejo škodljivo delovanje špekulantov, čeprav dopuščajo popolno svobodo na tem tržišču. Ni res, da ni dovoljena prodaja državnih papirjev njih lastnikom, res je le, da jih ne more nihče prodajati s špekulativnimi nameni. Obramba lire in preprečitev inflacijske nevarnosti! To je kategorični imperativ finančnega ministra.
Skrbi švicarske
Tekstilna tkiva iz macedonskih murv
V okraju Gjevgjeli je približno 14.000 dekarjev zemlje zasajeno z murvami. Dosedaj so uporabljali muive samo za gojitev sviloptejk. V zadnjem času pa so začeli izdelovati iz manjših vej tekstilna vlakna, ki so visoko-vredna in ki v marsikaterem oziru po kakovosti prekašajo juto, ian in platno. Izvozna organizacija za žito je že pripravila potrebne prostore, da bi se mogla ta tekstilna vlakna izkoriščati na industrijski način.
Današnji številki smo priložili položnice za vse zunanje naročnike ter jih prosimo, da nam nakažejo naročnino vsaj za pol leta v naprej.
UPRAVA.
Letošnja poslovna poročila švicarskih strojnih, električnih in kovinskih industrij soglašajo v tožbah, da je vedno bolj težavna nabava surovin in da so poslovne zveze s čezmorskimi državami vedno slabše. »Potreba evropskega inozemstva na električnih strojih in aparatih našega podjetja je vseskozi velika, trpi pa zaradi težavne nabave materiala, deviznih predpisov ter konlingentiranega uvoza in izvoza. Promet s čezmorskimi državami je trpel zaradi ukrepov vojskujočih se držav, vendar pa se je mogel v skromnem obsegu vzdržati.« Tako označuje eno največjih podjetij, strojne to-i vame Cerlikon, v ravnokar iz-! išlem poslovnem poročilu položaj, j Švicarska strojna in kovinska industrija je s svojimi mnogo več ko lOOlOOD delavci in 2000 podjetji ena najvažnejših gospodarskih panog Švice. Vrednost njenih izdelkov (stroji, aparati, instrumenti, vozila in kovinski izdelki)^ se v normalnih letih ceni na več ko 500 milijonov šv. frankov. Od teh izdelkov je šlo 1.1939 za 358.5 milijona frankov v tujino, torej več ko dve tretjini. V teh številkah pa niso vsebovani tudi zelo pomembni izdelki urarske in alumnijske industrije. Strojna industrija in njene postranske panoge so udeležene z eno petino v celotnem švicarskem izvozu; po kapitalu pa so mednarodno orientirane. Številne nove ustanovitve in udeležbe so se iz-vršile v zadnjih letih, zlasti v elektrotehničnih podjetjih v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, Argentini in drugih državah. Samo znani koncern Brown-Boveri je skupno s svojo finančno družbo udeležen pri ^6 inozemskih velepodjetjih, od tega samo v južno- in severnoameriških državah pri osmih.
Od izbruha vojne se nič več ne objavljajo podatki o zunanji trgovini. Iz statistike v mirnem času pa vemo, da je šla približno ena tretjina izvoženih strojev v sosedne dežele, približno dve petini v ostalo Evropo, dočim je čezmorski izvoz navzlic močnemu dvigu dosegel le eno petino vsega izvoza.
Odjerfi švicarskega blaga v evropskih deželah je bil s kratkim pretrganjem zaradi vojne na zapadu v glavnem zagotovljen, vedno večja odvisnost od čezmorskega prometa pa je slabo vplivala na uvoz in poleg tega je tudi vezala kapital. Dočim se je vodil prej boj — tako se pravi v poslovnem poročilu — tudi za najmanjše naročilo, se vodi sedaj boj tudi za najmanjši del nepogrešljivih surovin.
Švicarska strojna industrija se je znala deloma vsem tem težko-čam prilagoditi. Izguba velikega dela čezmorskega trga je dala povod za močnejše orientiranje k evropskemu trgu. Trgovinska pogodba z Nemčijo je omogočila uvoz potrebnih količin premoga, železa in jekla. Tako se je posrečilo ohraniti zaposlitev skoraj neomejeno. Samo v nekaterih panogah kovinske industrije je bilo treba prehodno, omejiti obratovanje. Čisti dobiček večine industrijskih družb se je mogel celo povečati. Seveda pa se ne sme pozabiti, da so fiskalna bremena silno narasla.
Švicarske industrije so se znale zelo hitro prilagoditi blokadi z izvajanjem dalekosežnega avtarkičnega programa. Velike zbirke sta-
rega materiala in odpadkov so se izvedle v vseh večjih mestih. Industrija nadomestnega blaga se je razcvetela. V električni industriji se skoraj že povsod namesto zelo redkega bakra uporablja aluminij. Na številnih razstavah se je tudi javnosti pokazalo, kako silno prilagodljiva je švicarska industrija in kako raste pomen nadomestnega blaga. Najvažnejša čea-morska zveza je za Švico še nadalje zveza z Argentino. Švica je zato prav zelo zainteresirana na tem, da ostane Argentina nevtralna.
Prvi ukrepi za mirno dobo se v Švici pripravljajo že danes, in sicer s povečanim raziskovanjem in razvojem strojev, ki naj še povečajo že itak dobri sloves izdelkov švicarske industrije.
*
K teinu članku dr. Jennyja v »Reichu« bi dodali še naslednje:
V letošnjem oktobru je uvozila Švica 34.432 vagonov blaga, kar je za polovico manj kakor v oktobru pred vojno. Švica je sklenila z 19 državami klirinške in plačilne pogodbe. Na klirinške države odpade 68.4% vse vrednosti švicarskega uvoza in 72.5% švic. izvoza. <
rib na norveškem domačem trgu so za tri četrtine manjše, kakor pa cene na velikih trgih Nemčije, Anglije ali Francije. Zaslužek ribičev se more ohraniti le, če se izkoristijo vse izvozne možnosti, vrhu tega pa mora še pomagati država z doplačili k cenam. Da bi povečala svoj zaslužek od ribištva, je Norveška že zgodaj razvila industrijo za predelovanje rib. Ribe so se naseljevale, sušile in izdelovale so se ribje konserve. V zadnjem času pa daje Norveška na trg tudi ribje zmrzlo meso. V vedno večjem obsegu se izdeluje tudi ribje olje, in sicer tudi na nove načine, da so se proizvodni stroški zmanjšali, hranilna vrednost izdelkov pa se je povečala. Končno pa se izdelujejo še velike količine ribje masti in ribje moke.
Do spomladi 1940 je šel le neznaten del vse norveške ribje proizvodnje v Nemčijo in Srednjo Evropo. Večinoma so se izvažali le sveži slapiki in posušene polenovke. Danes pa prihaja za norveški izvoz rib v poštev samo Srednja Evropa, ki nudi trge z veliko odjemno sposobnostjo. Razen tega pa skušajo evropske države povečati potrošnjo rib, da bi ta dosegla 20 kg na leto na osebo. To se pravi, da bi se potrošnja podvojila. S tem pa bi se zlasti povečale možnosti za norveški izvoz rib. A tudi še po vojni bo mogla Norveška ohraniti sebi evropski trg in si s tem zagotoviti povečan izvoz rib in ribjih izdelkov.
Norveški
Navzlic prizadevanjem, da se povečata ploskev obdelane zemlje in število živine, je še vedno norveško pomorsko ribištvo najvažnejši vir za norveško prehrano. Pomorska vojna v severno-evropskih morjih je mogla norveškemu ribištvu le malo škodovati. Sicer se je res omejil prostor, v katerem morejo loviti norveški ribiči, toda fjordi ob 3600 km dolgi norveški obali so še vedno odprti norveškim ribičem in tu so vlovili 90 odstotkov vseh rib tudi pred vojno. Ker se pa zaradi vojne v nekaterih morjih manj lovi, je na-rastel dotok rib v norveška vodovja. Zato more izpolniti norveško ribištvo svojo nalogo, da zadostno oskrbi prebivalstvo z živili in krmo (za slednjo z ribjo moko).
To tem laže, ker je od letne proizvodnje 1 milijona ton rib pred vojno bila odposlana dobra polovica v inozemstvo.
Ohranitev ali še povečanje predvojnega izvoza je za Norveško tem bolj potrebno, ker so se silno zmanjšali zaslužki njenega trgovinskega ladjevja, ki ga je angle-ško-ame riški odvzem zelo skrčil in ki je bilo pred vojno s svojimi
4.8	milijona ton četrto na svetu. Padli pa so tudi dohodki lepo razvitega tujskega prometa. Več ko desetina vsega norveškega prebivalstva živi od ribištva, ki šteje približno 90.000 ladij, večinoma manjših. Za vso to desetino prebivalstva je ribištvo edini možni zaslužek. Zato treba delati na to, da se jim ta zaslužek ohrani. Cene
Kolektivna pogodba za osebje v gostinskih obratih
Malo pred božičem je bila sklenjena kolektivna pogodba za strežno osebje v gostinskih obratih. Po novi pogodbi se deli strežno osebje v 4 skupine. V 11. sku-pini so chef de salle in plačilni natakarji, v 2. kvalificirano osebje, v 3. nekvalificirano osebje in v 4. vajenci. Glede sprejema, odpovedi in poskusne dobe veljajo zakoniti predpisi. Za kvalificirano osebje velja enomesečna odpovedna doba (odpoved vedno 1. ali 15. v mesecu). Podjetja, ki imajo do 3 kvalificirane moči, smejo imeti 1 vajenca, če imajo do 5 kvalificiranih moči 2, ostala 3 vajence. Plača strežnega osebja sestoji iz mesečnega pavšala in postrežni-ne. Pavšal znaša po kategorijah, v katerih je obrat, za osebje 1. in 2. skupine od 450 do 350 lir, za osebje 3. skupine 300 in za vajence 20 do 50 lir. Plače se izplačujejo vsakega zadnjega v mesecu za nazaj. Za celodnevno izpoma-ganje se plača 30 lir in da 2 obroka hrane, za poldnevno pa 20 lir in en obrok hrane. Za celomesečno hrano nameščencu se sme odtegniti od pavšala 100, za stanovanje pa od 35 do 25 lir od pavšala. Pogodba ureja tudi jamstvo za steklenino, porcelan, perilo in pribor. Osebje v 1. skupini ima po enem letu zaposlitve 8 dni, po 2 letih 10, po 5 letih 14 in po 10 letih 21 dni dopusta1. Osebje 3. in 4. skupine pa po enem letu 6, po 5 letih pa 10 dni dopusta1. Izplačilo božičnice je za nameščence po 6 mesecih obvezno in znaša- vsaj 1 četrtino pavšala, če ne vsebuje službena pogodba ugodnejših pogojev za nameščenca. Nova pogodba velja od 1. januarja dalje.
f Pavel Lapajne
Po dolgi in težki bolezni je umrl v Idriji trgovec in posestnik Pavel Lapajne. Pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za razvoj idrijskega čipkarstva. Uspeh njegovega dela in njegove velike trgov-
wm
Sš'B'	«!
■'',
v:	#
i
ske naobrazbe je bil, da je pridobil idrijskim čipkam na svetovnem trgu trdno mesto. Skrbel pa je tudi za kakovostni napredek naših čipk, da so mogle vzdržati vsako konkurenco. Da je nudilo čipkarstvo tolikim našim družinam lep zaslužek, je zasluga pokojnega Pavla Lapajneta.
Pokojni Pavel Lapajne je bil odličen trgovec in njegova trgovina med prvimi v Idriji. Svoje velike sposobnosti pa je posvetil tudi javnemu delu. Zlasti se je izkazal kot dolgoletni predsednik Posojilnice in hranilnice v Idriji, ki jo je dvignil tako, da je bila med prvimi v pokrajini.
Pokojnik je bil tudi znan kot velik ljubitelj narave. Bil je mož kremenitega značaja, hkrati pa srčno dober, ki je vedno rad in izdatno pomagal. Kdor je poznal pok. Pavla Lapajneta, ga je čislal in spoštoval. Veliko je število njegovih iskrenih prijateljev, ki jih je vest o njegovi smrti globoko pretresla.
Slava spominu pok. Pavla Lapajneta!
Žalujočim naše sožalje!
irecno 'veleso
led©
B i
cenjenim
vsem svogum ecSjieriraaicem
Pl etilna in frikolažna indusdirija, modna Euirnfekcija pletenin in perila
F. Ii@Sf ijlBi»fiaEB@i
Zid
o v s
(k a
u 'i i c a š
L 5
Nakup, prodala, izdelava m popravilo moških
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča prizadetim tvrdkam sledeče:
1. Na podlagi sporazuma s poveljstvom XI. Armadnega zbora je bila ukinjena prepoved prodaje, izdelave in popravila moških čevljev, razen planinskih ali kakor koli težkih za določene kategorije delavcev, za katere je potrebno posebno dovoljenje, ki ga mora izdati nalašč v to določeni uradnik tukajšnjega Visokega komisariata (VIII. oddelek).
Tudi je trgovcem dovoljen uvoz moških čevljev iz Kraljevine, tovarnam in obrtnikom pa njih izdelava.
V to svrho bodo dodeljene določene količine usnja tovarnam in obrtnikom, v mejah odrejenih po Visokem komisariatu, od Pokrajinskega sveta korporacij. Te količine bodo označene v tovarniških registrih ter v izdelavnih knjižicah obrtnikov s podpisom že omenjenega uradnika Visokega komisariata.
Tako prodajo kakor izdelavo in popravilo ter usnje, uporabljeno v
' v ;	>!:■	.v:	-.-'	-s’	'-V	iv.-,*'..	•	V.jlv
posameznih primerih, je treba redno vpisovati v register prodaje oz. register izdelave z navedbo imena, priimka, naslova in podatkov iz osebnih izkazov stranke.
Usnje bo ostalo v osrednji zalogi v skladiščih »Indus«, kjer ga bodo tovarne oz. obrtniki lahko dvignili proti predložitvi dodelil-ne knjižice.
Poveljstvo R. Guardia di Finan-za di Lubiana pa bo izvrševalo nadzor o točnem izvrševanju gornjih določb.
2. Točke.
Kdor izmed članstva reflektira na točke za odvzeto obutev, se obvešča po navodilih Pokrajinskega sveta korporacij, da bodo nakazane točke samo v polovični izmeri svoječasno odvzetega blaga.
Radi tega je potrebno, da prizadeti takoj vložijo prošnjo na Pokrajinski svet korporacij s točno navedbo odvzete obutve v točkah, nakar se bodo izstavili boni v ‘polovični izmeri.
V vlogi navedite koliko bonov želite in po koliko točk.
Statistika	str
šolstva
Iz italijanskega gospodarstva
Na italijanskih borzah je v zadnjem času promet z delnicami zaradi izdanih ukrepov proti špekulaciji precej popustil. Povečal pa se je promet z državnimi papirji ter se je njih tečaj okrepil. Po iz vršilni naredbi, ki je bila izdana k naredbi, da mora vsak kupec delnic za enak znesek podpisati 3 odstotne državne zakladne bone, velja ta predpis samo za delnice, ki notirajo na italijanskih borzah. Za druge delnice ne velja ta predpis, pač pa se mora pri nakupu teh delnic plačati 4 odstotna taksa, ki jo plačata kupec in prodajalec, vsak v enakem znesku. Te čaji delnic se v zadnjem času niso mnogo izpremenili.
Zunanja trgovina med Italijo in Madžarsko se je v zadnjem času zelo dvignila. Tako je uvozila Madžarska iz Italije v prvi tretjini leta 1941 blaga za 22.8 milijona pengo, v drugi tretjini 1. 1942 pa za 83.4 milijona pengo. Delež Italije v madžarskem cejotnem uvozu se je dvignil od 17.2 na 27.1%. Tzvoz Madžarske v Italijo se je v istem času dvignil po vrednosti blaga od 23.7 na 47.7 milijona peng6. Ker je bolj na-rastel italijanski izvoz v Madžarsko ko madžarski v Italijo, je nastal za Italijo v plačilnem prometu velik aktivni saldo.
Med italijanskimi in francoskimi družbami je bil sklenjen dogovor o izvozu italijanskih filmov v Francijo. Po tem dogovoru more vsaka italijanska filmska družba izvoziti do konca maja po 5 filmov, do konca maja 1943 pa po 10 filmov. Skupno bo mogla Italija izvoziti v Francijo do konca 1. 1943. 50 filmov.
V Ljubljanski pokrajini je bilo šolskem letu 1940/41 11 državnih strokovnih šol, 2 samoupravni strokovni šoli in 5 enoletnih trgovskih tečajev. Vseh strokovnih šol je torej bilo 18, ki so imele 60 razredov, 803 učence in 1039 učenk, skupno 1842 učencev in učenk ter 190 učiteljev in učiteljic.
0 posameznih šolah navajamo te podatke:
Državne strokovne šole:
Drž. trgovska akademija: 4 razrede, 2 vzporednici, 131 učencev in 135 učenk, 13 profesorjev.
Drž. dvorazredna trgovska šola
v Ljubljani: 2 razreda in 2 vzpo-
rednici, 70 tičencev, 85 učenk, 5 moških in 3 ženske učne moči.
Drž. srednja tehnična šola v Ljubljani: 4 razredi in 3 odseki, 334 učencev in 1 učenka, 52 moških in 9 ženskih učnih moči.
Drž. delovodska šola v Ljubljani: 4 oddelki, 2 razreda, 84 učencev, 5 učenk.
Drž. moška obrtna šola v Ljubljani: 3 oddelki in 3 razredi, 24 učencev in 4 učenke.
Drž. ženska obrtna šola v Ljubljani: 3 oddelki in 3 razredi, 141 učenk.
Šola za glasbila v Ljubljani: 3 razredi, 8 učencev.
Zavod za ženski domači obrt v Ljubljani: II razred, 151 učenk,
1 moška in 14 ženskih učnih moči.
Čipkarska šola v Horjulu: 1 razred, 19 učenk, 1 učna moč.
Čipkarska šola v Polhovem Gradcu: 1 razred, 32 učenk, 1 učna moč.
Čipkarska šola v Fari pri Kočevju: 1 razred, 8 učenk in 1 učna moč.
Na vseh državnih strokovnih šolah je bilo 1252 učencev in učenk ter 71 moških in 29 ženskih učnih moči.
Samoupravne strokovne šole:
Dvorazredna trgovska šola Zbornice za TI v Ljubljani: 2 razreda in 3 vzporednice, 37 učencev in 137 učenk, 20 moških in 5 ženskih učnih moči.
Abiturientski tečaj Zbornice za TI: 1 razred, 32 učencev in 72 učenk, 11 moških in 1 ženska učna moč.
Enoletni trgovski tečaji:
Trgovski tečaj »Christot« v Ljubljani: 4 oddelki, 39 učencev, 80 učenk, 18 moških in 2 ženske učne moči.
Trgovski tečaj »Robida« v Ljubljani: 1 oddelek, 2 učenca in 30 učenk, 5 moških in 3 ženske učne moči.
Trgovski učni zavod v Ljubljani: 2 oddelka, 24 učencev in 64 učenk, 8 moških in 1 ženska učna moč.
Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske: 2 oddelka, 56 učenk, 8 moških in 5 ženskih učnih moči.
Enoletni trgovski tečaj »Dular« v Novem mestu: 1 oddelek, 18 učencev, 4 učenke, 2 moški in 1 ženska učna moč.
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke svetlolika srajce manšete. Pere, suši,
le k £4 iiriii
itd. Škrobi ovratnike
in
in
monga in lika domače perilo
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Josip Longar — šestdesetletnik
Znani ljubljanski gostilničar Josip Lončar je praznoval v sredo 60 letnico svojega življenja. Josip Lončar je pravi Ljubljančan, poln vedrega humorja in vedno dobre volje. Še mlad je prevzel trgo-ivino z moko v Florijanski ulici, ki jo je vodil do 1. 1914., ko je j moral oditi na vojsko. Pozneje se j je posvetil gostilniški stroki ter ‘prevzel najprej Podobnikovo gostilno v Zeleni jami, nato pa gostilno »Pri kaplanu«, sedaj pa vodi že več let gostilno »Pri sta-irem tišlerju«. Josip Lončar je mnogo deloval tudi v javnem življenju, zlasti pa pri glasbenem društvu »Ljubljana«. Skupno z mnogimi številnimi prijatelji kličemo tudi mi Josipu Lončarju ob njegovi šestdesetletnici: Na mnoga leta!
m "! • V*	TČ	c	•
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE
UNION
V UUBLJAN
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE
svetlo in črno
UNION PIVO
V SODIH IN STEKLENICAH TER
PEKOVSKI KVAS
Nemška družba za proučevanje lesa
Na letošnji letni skupščini nemških lesnih interesentov in strokovnjakov se je ustanovila Nemška družba za proučevanje lesa. Njena naloga je proučevanje vseh vprašanj, ki se tičejo proizvodnje, porabe in poplemenitenja surovega in koristnega lesa. Družba naj bi nadalje omogočila, da bi se vse pridobitve na tehničnem in znanstvenem polju izkoriščale tudi v praksi. Če bi se te pridobitve mogle tudi uradno predpisati, potem naj družba izdela potrebne predloge. Končno naj družba tudi predlaga na podlagi svojih izkušenj norme za les ter doseže sodelovanje vseh interesentov za surovi les.
Člani družbe so skoraj vse organizacije lesnih interesentov ter znanstvenih in poklicnih organizacij, ki se bavijo z lesom. Določila se je tudi uprava nove družbe in njeni organi. Dosedaj se je ustanovilo šest strokovnih odborov, in sicer za pridobivanje lesa, za predelavo lesa, iza stavbeni les, za uporabljanje lesa v strojni in drugi industriji, odbor za lesno kemijo in odbor za varovanje lesa. Program nove družbe je torej zelo obširen in vsestranski ter bo njeno delo gotovo imelo velik vpliv tudi na lesno gospodarstvo v drugih državah. To je tudi glavni vzrok, da poročamo o ustanovitvi nove družbe.
Ali ste že poravnali naroininoi
DotrpeS je v 57. ietu starosti naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, brat, stric iu svak, gospod
PAVEL LAPAINE
P9SESTNK IH USIH« ISfiTiME S fiMDNi FBS93C L1PUK V IDR1I
Njegove zemske ostanke smo položili k večnemu počitku v
petek 8. januarja t. 1. popoldne na domačem pokopališču.
IDRIA, LJUBLJANA, januarja 1943.
MALČI LAPAINE roj. KOS, soproga MICI, sestra; SREČKO, brat in ostali sorodniki
gospodarske vesti
«SIužbeni list» je objavil štiri odločbe Visokega komisarja, s ka-terimi_ se odreja zaplemba vsega premičnega in nepremičnega premoženja upornikov Hribernika Frica, Medveščka Rudolfa, Romav-ha Petra in Kos Leopoldine.
Ljubljanska elektrarna je pozvala vse obrate, da ne obratujejo z motorji v času od 16.15 do 19. ure. Z električnim tokom se mora varčevati, ker so hidrocentrale zamrznile, mestna elektrarna pa ne zmore velike večerne obtežitve.
Tvrdka Jugoslovanske tekstilne tvomice Mautner v Ljubljani se je preimenovala v Litijsko-prebold-ske tekstilne tvomice Mautner ter prenesla svoj sedež iz Ljubljane v Maribor.
Z novim hrvatskim državnim proračunom so bile na novo urejene tudi plače državnih nameščencev. Vsak nameščenec prejema plačo, stanarino in doklado za zeno ln otroke. Mesečne plače oficirjev se gibljejo med 4000 in -5.000 kun. Uradniški pripravniki
dobivajo od 3300 do 4000 kun, poduradniki od 2900 do 4000, sluge pa od 2600 do 2900 kun.
Hrvatska je uvozila od 1. oktobra 1941 do 30. septembra 1942 642.931 ton blaga v vrednosti 5 milijard kun, izvozila pa je v tem času 1,190.710 ton blaga v vrednosti 3.49 milijard kun. Največ blaga je izvozila v Nemčijo (57% vsega izvoza), a tudi uvozila je največ blaga^ iz Nemčije (59°/o vsega uvoza).
Zagrebški občinski proračun za 1. 1943. predvideva za 853 milijonov kun izdatkov, za 347 milijonov kun več ko za 1. 1942.
Rudarska družba »Rudar« z glavnico 1 milijona kun se je ustanovila v Zagrebu. Družbo so ustanovile Hrvatska deželna banka, dunajska banka Krentschker & Co ter podružnica Trboveljske premo-gokopne družbe v Zagrebu.
Srbska centrala za kemične proizvode je pred kratkim opozorila vse interesente, da bo v bodoče dovoljevala nakup novega papirja samo onim podjetjem, ki bodo za nov papir oddajala določene količine starega papirja. Vsa podjetja morajo zato prijaviti svoje zaloge starega papirja.
Nadzorstvo nad dovozom in pro-
\ Srečno novo leto 1943! |
j	3CKC	j
j	Ljubljana	I
: BIeiweisowa cesta št. 18 j • • v ••••••••»«»•••••••••• ••••#««•<» •••••••••••••••«••
•	o
j SREČNO 1943!
\ STUPICA JANKO \ f —	  j
špecerijska trgovina
• Ljubljana, Tavčarjeva ul. j
• • * 2
: : j Srečno Novo leto!
j mnm bregant \
• trgovina z manufaktumim
ln modnim blagom	j
j Ljubljana, Dolenjska c. 14 •
1 Bizjak Boris 1
Orologiaio - urar i
| Lubiana - Ljubljana i
Pražokova ulica 8	:
:	:
•	•
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••<
1 L. Sclmeilner
i l-OVR® P1CMA1 i • •
! podjetje za vodovodne instala- ; j cije, centralne kuijave in kle- : •	parstvo	•
: Ljubljana, Ilirska 15 - Telefon 29-11 : : :
Srečno 1943!	|
Gradbeno podjetje	:
ŠVER & KOSI !
• • — —•
j • LJUBLJANA, Cesta 29. oktobra : • • • • • • • • * • *•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
S •••••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••
: i	:
Srečno Novo leto
; j želi vsem svojim odjemalcem •
j I ROZMAN ANICA |
j j trgovina z mešanim blagom j
| : Ljubljana, Sv. Petra c. 83 : S ;	:
2  .....................
••••••••••••a«,
•••••••••••••••••••••••••••■M*
:	SREČNO	1943!
j LYAJ* TIRINGER j
j trgovina z me5anlm blagom j
j Ljubljana, Kolodvorska 33 j
I	Lastnik l ERBEŽHIK
i	uuBunaga
|	PreSereiova ulica a
i	Palača Mestne hranilnice
j	KNJIGE, MUZIKALI JE,
|	PISARNIŠKE IN ŠOLSKE
j	POTREBŠČINE
••■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i	Čitajte »Trgovski list«/
! :
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1943
želi vsem svojim gostom
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1943
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
BUFFETrtlO«! | MARKU® ahton
Ljubljana Šelenburgova ulica št. 4
Ljubljana Miklošičeva cesta 40
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da gostilna
Srečno Novo leto
• ; želi vsem svojim odjemalcem i
,Pri FajmoštriT i j Mažgon Josipina j
zopet obratuje. : :
Za obiske se toplo priporoča • j
M. flnžiS j I
pletenine
Ljubljana Dolenjska cesta št. 48
dajo premoga v Srbiji je srbska centrala za premog poostrila. Vsaka pošiljka premoga v Srbijo mora imeti odslej posebno dovolilnico centrale.
Davek po turškem zakonu o enkratni oddaji premoženja, ki je bil
sprejet od turškega parlamenta lani v novembru, je bil sedaj odmerjen. V vsej Turčiji je predpisana oddaja premoženja v višini 420 milijonov turških funtov. Tri četrtine vsega davka plača Carigrad.
Na Madžarskem bodo v kratkem začeli delati pet velikih avtomobilskih cest, ki bodo zvezale Budimpešto s Triestom, Berlinom, Krakovom, Odeso in Novim Sadom.
29 pokrajinskih gospodarskih zbornic se ustanovi v Nemčiji s 1. januarjem po odredbi nemškega gospodarskega ministra.
Znana švicarska tovarna za stroje Oerlikon bo zgradila v Turčiji tovarno za elektrode. V 18 državah je ta tvornica že zgradila tovarne.
V Franciji se smejo izdajati cigarete in tobak samo onim potrošnikom, ki oddajo stare cigaretne ovitke ali škatlice.
: Gradbeno podjetje
j Ing. Josip DEDEK
j pooblaščeni gradbeni inženir
O
j Specijalno podjetje za projek-j tiranje in izvrševanje vodnih in industrijskih zgradb, visoke zaradbe, železob<-ton, mostovi. Posebni oddelek za betonske ceste. Lastni kamnolomi z napravami za izdelovanje porfir-nega zdroba.
LJUBLJANA, Žibertova 7 - Tel. 22-37
Telegram: Dedek Ljubljana
Priporoča se domača :
iidetoMlrca cceat i
A.POTRATO!
LJUBLJANA I
•
Šelenburgova ulica št. 4	5
(dvorišče)	:
Srečno Novo leto!
A. PAULI
trgovina z deželnimi pridelki
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 38
ANION KOS
:
LJUBLJANA
Verdijeva ul. 6, pasaža nebotičnika [
Umetnine - Okvirje
:
Resman Lojze
Cesia 29. oktobra št. 21
TELEFON 44-90
Premog, koks, drva, oglje
l	C b v e s i i 1 o	:
j NIRK0 BOGATAJ nasl. MARIJA BERNIK I
j	UU8UANA, Stari trg štev. 14
i sporočam cenjenemu občinstvu, da sem prevzela I
TRGOVINO KLOBUKOV
:	katero bom vodila kakor prejšnji laslnik. Na zalogi imam :
j vsakovrstne moške klobuke ter sprejemam tudi popravila j
In venditn In Dobi se
KASTHK P.
PAPIR- NA DEBELO
Ljubljana, Dalmatinova ul. 8
11 mio bambino 6 a letto con 1’influenza... Moj otrok je zbolel za Influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren-dono, accanto ulia vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappre-sentate da fosse, febbre, furinglti, tra-cheiti, bronchitl.
In tutti i malanni da raffredamento 4 rlmedio sovrano la
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
RODINA
Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
lulte le (armade «vsaki lekarni
E’INUTILE SOFFRIRE
ZAKAJ BI TRPELI
Srečno IMovo leto
vsem svojim spoštovanim odjemalcem in prijateljem
tvrdka ANT. KRISPER (oloniale. Ljubljana
IVAN JELAČIN ♦ LJUBLJANA
veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom
! želi svojim gg. odjemalcem srečno Novo leto!
•••••••••••••
SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1943!
j JOŠKO OSET, »Bonboniera
LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA 1
: :
Srečno 1943!
Anton Demšar
j | Ljubljana
s :	Kolodvorska ulica št. 30
: : i ga i i >&o
•••••••••••••••••••i
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••n••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#*#### *##
• ■ • • •
Ggidii	Šu
SOBOSLIKARSTVO
! i : :
n : :
1
oo<
s?
i BREG 14 - STROSSMAYERJEVA 10 - Tel. 31-01 j j SREČNO IN VESELO ! j izVršuje vsa v to stroko spadajoča DELA j | NOVO LETO 1943 I !
*	zeli	vsem	!	s
.*    .........................................................................................................................................
SREČNO NOVO LETO 1943!
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kolinska tovarna hranil
V LJUBLJANI
d.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i
| KRAŠNJA MIRKO, krznarstvo M.	Mftrr.
I LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 1 II	» 1« U L L A «
J I Ivan rinhalnik ! \ SrfiCI10 0V0 LET0 Zel1 VSem •,oslovn,m PnjateljeiD I
•• | IVdll UIUUeiniK j s veletrgovina usnja in čevljarskih potrebščin j
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s«
SREČNO	IN VESELO N
MATKO SOKLIČ
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN GOSTILNA
LJUBLJANA, PRED KONJUŠNICO ŠT. 4 II
• ; trgovina z bonboni, čokolado • i
in likerji
Ljubljana
II
, _ ,, Brata Mnskovič - Ljukljana
I | Frančiškanska ulica št. 4 j I Ustanovljeno 1888
Jurčičev trg 2
• •••••••••ooeoeoeooeeeooeeeeeeooeooeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeoooooooa
»—»»>«»«
! PARMA KOPEL SLOM |E ODPRTA: I
j	z.	Zimske, v«*. ...do m petek od ,2-,8.so	I	j	Sreim novo leto im!	j	|
f	ZA	MOŠKE: Vsak četrtek in soboto od 8—18.30 ure	•	:	Dsiffl	IfllllC	5	i
ter ob nedeljah in praznikih od 8—12 ure	S	;	■ QVU	UllIIID	•	i
1 KADIA li PRŠ1A KOPEL
»Tot ra«
TOVARNA TRAKOV
družba z o. z.
v IIUBLIANI j
Izdeluje vrvice asa ribiče, tra- j Rove za čevlje, pramena itd. j
je odprta vsak dan razen ponedeljka od 7.80—18.30 ure ob nedeljah in praznikih pa od 7.30—12 ure
Blagajna ae zaključi ob 17.30 ozir. 11 uri
;	:	trgovina z galanterijskim blagom	:	j
5	:	LJUBLJANA,	Kolodvorska ul. 18	:	S»
:	i	:	...c
1 Vtem času je pediker, maser in frizer obiskovalcem kopališča vedno na razpolago j f .............   ; RUDOLF DER2A1
I	I	I	trgovina	z	žagami,	jermeni	j
••••••"	j	•	:	in	tehničnim	materialom	•
#®#######♦##•#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< •
:	SREČNO	NOVO	LETO
•	želi	vsem	cenjenim	gostom
j BAUS VINKO, gostilna »Pod grozdom« 11
LJUBLJANA,	DOLENJSKA	CESTA	j	*
•	S
•	2 •••••••••• •#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
5 LfUBLiAlA, Kolodvorska ulica 28
«•<
:
I	SREČNO	NOVO LETO 1943!
:
-	želi	vsem cenjenim odjemaleem
j	K.	PEČENKO
:	TOVARNIŠKA	ZALOGA	USNJA
H	LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA	41
Steklo, porcelan
Aogmislt Agnoldi
LJUBLJANA
BLEIWEISOVA CESTA ŠT. 10 TELEFON 24-78
trgovina
z
ovojnim papirjem in z vrečicami
| :	Srečno N.OVO leto	:	•:	Svojim odjemalcem in po-	:
želi vsem svojim	•	•	”T i	. ,.	7	;
cenjenim odjemalcem	S	j	slovmm prijateljem zeli srečno	j
j j LJUBLJANA
!!	MIKIE 2	i j JOSIP STUPICA, LJUBLJANA	i
j ■■■■■■■■■■ I Slomškova ul. 6 Avtoguma: P1RELL1 Telefon 28-26
’: |	▼	▼	V	j	:	avtoučarstvo	avtogaraža	avtotapbtništvo	\
:
•  ....................................        niiiii^iunil
\\	/
| f	Srečno in uspešnejše novo leto1943	%
ii	želi	vsem	svojim	odjemalcem	f
>•	Franjo Medic ;
=	tovarna barv in lakov §=
LJUBLJANA	f
s
)
i i
v*
r*
i)I
REČNO NOVO LE70
želi vsem svojim odjemalcem
Akcijska družba za kemično industrijo, Ljubljana
ledajatelj >Konzor«ij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskar
, d. d., a jen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani