o List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. 84 3ST© \A/ , 20. oIl3rbo"fc>:EN=t 1900 Leto TIH. 0 strajku premogarjev. Pripravljajo se na delo. 8cranton, Pa., 16. okt. Sigun a znamenja katejo, da bode štrajk kmalu končan. Dane« au po vsej Lackawanna dolini delali priprave sa zo pete 11 pričetek dela. Pred vsemi premogokopi pripravljaj prazne vozove, ktenh imajo ±e tisoče na prostoru. Da bodo takoj od-pomogli pomanjkanju premoga bodo uakopaui premog kakor hitro mogoče odvažali. V Philadelphiji ao imeli zastop uiki premogarskih želnzuic svoje zborovanje. Iz New Yorka je bilo u»vz jdih več višjih uradnikov pre-mogarakega truata. Zahteve premogarjev ao podrobno rasmotrivali. Niti Reading družba, niti drugi podjetniki uiao resno ugovarjali in iu ao bili splošnega mnenja dovoliti zviSanje plače do 10. aprila. Nasprotno pa so bili vsi zastopniki jednoglasno proti uniji. late nod nikakim pogojem ue bod • pripo-xnali. Štrajkarji se izseljujejo na zapad. Bhamokiu, Pa., 16. okt. Mnogo premogarjev se je danes s Pennsylvania železnico odpeljalo v Cordon v Indian teritoriju. Tam bodo delali v premogokopih Kansas tfc TVxsb C >ai Co. Tukajšni šrajkarji so danes z veliko radovednostjo Čakali poročila, kdaj se bode zopet pričelo delo. T da iz glavunga stana ud j * ni d »spilo /aželjen o p -ročilo. Ljudj ♦ se ue b>do preje ▼ mili zopet nadelo, d k Inr nedobijo od unije dotičnega dovol enja. Poročilo, da bodo tudi preinogoko-pe v Pautther Creek dolini kmalu za prli, je prouzročilotu veliko veselje. Zmaga premogarjev. Veliko veselje v premogarskem okraju. Philadelphia, 17. okt- Kakor videti, so veliki posestniki premogokopov in železuične družbe z Morgauovim sindikatom na čelu aklenili, dovoliti zahteve štrajkujočih premogarjev. Mali iu ueodvieui podjetniki bodo priinorani njihovemu izgledu slediti. Philadelphia & Reading Coal Co. iu l^ehigh Valley Co. ati prvi oduehali. Reading, 17. okt. Poročilo odne-hanju Reading & Lehigh VallyCo. je po vaem Shuylkill okraju pro-utročilo veliko veselje. Na večer ao ua gorah zapahli kresove, kteri ao daleč po deželi nazuanjeval, da se bliža konec štrajka. Zvedelo ae je, da bodo premogareke družbe v Wyomiugin Lackawaana okrajih sledile zgledu Reading Co. Tudi znižanje cene am jduiku bodo družbe dovolile. Bcrantou, 17. okt. Da hodo premogareke družbe odnehale, bo tu že več dni pričakovali, zato jih poročilo iz Philadelphije ni izuenadilo. Samoumevno je veselje štrajkarjev in trgovcev veliko iu vse ae pripravlja sopet ua delo. K >vači kujejo konje in mule iu drugi delavci priprav-ijajo parne kotle in stroje. Delaware Lackawanna & Wt-steru Co. bode tudi morala povišati ploče, drugače ostanejo uuijski ljudje ua fitrajku. Wilkeabarre, 17. okt Poročilo, da so velike družbe pri volji dovoliti zahteve štrajkarjev je tu ljudi zelo izuenadilo, ker ao neodvisni posestniki premogokopov v jeduomer trdili, da družbe ue bodo nikdar dovolile zahteve štrajkarjev. Zato zavladalo splošno veselje ko an tukajšnji časopisi objavili poročilo is Phi ladelpije. Izjava velikih podjetnikov. Sorsuton, Pa., 18 okt. Pv»zno popoludne so poslali časopisom a'ed«čo izjavo kot izid zborovanja superintendentov raznih velikih premogarskih družb: ^Zastopniki večjih premogarskih družb so se donee popoludne po svojem zborovanju izjavili, da bo svojim delavcem že preje ponudili 10 odstotno zvišanje plače. V do tični izjavi so rekli, da bode znižanje cene smodnika od $2.75 ua $1 -50 vračunano pri plačah kontrak-tnih premogarjev. Pri naznanilu ponudbe ao Bmatrali samoumevnim, da bode iata veljava do dne 1. aprila. Ker se je pa kakor videti vrinilo neko napačno tolmačenje, ao zgoraj omenjani zast,< puiki sklenili, svoji dosedajni ponudbi dostava ti še besede „da naj ostane povijanje plače do dne 1. aprila i - od onega časa do nadaljuega naznanila. $37.000 odškodnine za moža. Največjo odškodnino, ktera je bila v New Y irku kdaj priznana za zgubo žrtev čl »veškeg.t življenja bo p irotniki te dni prisodili goapej Klizabeti Rh >ades. Slednja je tožila Metropolitan poulično železnico za odškodnino zaradi zgube aoproga. Geurge Rhoad^aa je dne 10. julija 1899 zadel voz električne železnice in ga vrgel proti stebru nadpoulič-ue železnice. Možje bil pri tem tako hudo poškodovan, daje kmalu nato umrl. Takrat j" policaj Tomaž O'Brien ukral Rh >adesu zlato uro, vsled česar so ga poalali v Sing Sing. Porotniki bo priznali tožite-ljici $37.000 odškodnine. Grozen zločin očeta. Harry H. Stewarta, nekega ate-nografa, kteri je pred kratkim časom prišel iz Clevelanda, Ohio, bo te dni v N«-w Yorku zaprli. Tožila ga je ujfguva žena, da je odpeljal in umoril njuuega otroka. Stewart je bil približno leto dni ožeujen. Pred dvema mesecema mu je žena povila dete ženskega spola. Takrat je stanovala dvojica pri Btariših žene v Cievnlaudu. Kmalu po rojstvu otroka se je Stewart o polu-noči izplazil iz hiše vzemši seboj dete. Nekaj ur pozneje je prišel v hotel, kjer je ostal do pozuega večera. Takrat dete ne imel več pri sebi. Drugi dan je piaal svoji ženi pismo, naj zapusti svoje stariše in gre ž njim v Philadelphijo, Pa. Nato je zlobnež izgi::ol Ž-jna je po zgubi svojega otroka tako žalovala, da je hudo zbolela. Vtorek popoludne so našli dečki v Clevelandu truplo kake dva meseca starega deteta ženskega spola s prerezanim vratom. Gospa Stewart in njeni atariši ao spoznali truplo za njeno. Morajo deliti milijone. Trijn prebivalci Newarka. N. J., so nedavt.o riob-li poročilo, da je njihov stric Imlay Oatabel Clark kot milijonar v Avatraliji umrl in njim zapustil Bvoje premoženje, ktero cenijo na 20 milijonov dolarjev. Oporoka določuje, da ae ima premoženje razdeliti v štiri dele, tod a četrtega dediča James W. Clarka dosedaj še niso mogli dobiti. Dotične osobe, kteri m je na tako uepričakovaui način določeno vsa-kemu po 5 milijonov dolarjev bo James N. Clark, goapa Eraa Williams iu gospa Annie Alward, vsi trije Htanujoči v Nnwarku. Na smrtni postelji pred sodiščem. Georget wn,Ky., 16. okt Ko je za govorništvo zaman predlagalo odložiti Youtaeyevo ravdo, so kouečno na predlog polkovuika Nelsona nesli zatoženca ua postelji pred sodišče, da bi ga zaslišali kot pričo. Bolnik ni odgovoril na nobeno vprašauje; nepremično z bledim obličjem ie ležal na poeteIji. Ker niso mogli spraviti iz njega nobene besedice, nadaljevali so zaslišanje obtoževaluih prič Yontsey že osem dui ui govoril besedice in zdravniki pravijo, da ao že štete ure njegovega tivljeuja. Bryan v New Yorku. 20 tisoč poslušalcev. Dne 16. t. m. prišel je demokrat aki kandidat za predsedniško meato Bryan v New York, kterega so Tammany-prvaki v Madison Square Garden navdušeno pozdravili. V gledališču zbralo se je približno 20 tisoč demokratov (obojega spola) ki so s zastavami mahajoč in na vse pret^ge kričoč pozdravili naj-boljega goptelja „srebruih mislij". Istiui na ljubo moramo priznati, da je veselje njegovih častilcev prispelo do vrhunca, ko je Bryan stopil ua govorniški oder, toda tudi na njegovem lici odsevalo je uprav srebrno veselje, videč da ga slavi 20.000 njegovih pristašev, — saj je baje prvič v življenju videl toliko Bvojih poslušalcev na enkrat. Tammauaki glavar „Dick" Cro-ker pozdravil je predsednika ,,in spč" v imeuu zbranega ljudstva, na kar ae je zopet pričelo vpitje, — ali v Bryauovo žalost le v pritličju gledišča, kjer je bilo par tisoč najetih kri^ačev, dočim seje ljudstvo v ložah in na halkouih večinoma povsem mirno zadržalo. Gledališče bilo je okrašeno z ue-brojnimi zastavami ameriških držav. Govornikov oder bil je 27 čevljev viaok. Strop in kupole gledališča razsvitljene ao bile a tisoči električnih obločuic in žarnic, ktere so tvorile besede : „We wish to remain free people". Tudi pred glediščem bilo je ua tisoče ljudstva, kteremu je pa umetalui ogenj, ki je gorel ua strehi velikanskega poslopja, bolj ugajal nego Bryan. Daje imela tudi policija polne roke posla, nam itak ni treba Se posebno omenjati. Na 14 ulici v hiši Indijanca Ta mmauy govoril je njegov verni naslednik Mr. Bryan svojim — aaj po duhu rudečim udanim Indijancem — ob 7. uri zvečer. Toda alav-ni govornik je bil hripav, tako hri-pav, da ga ni bilo mogoče razumeti, toda liki davnega Diogena premagal je kouečno tudi to napako — in zopet so odmevale po dvoraui srebrno doneče besede, spreminjajoče se sedaj v bojne vaklike proti imperializmu, militarizmu, raznim tru-stom (razun ledenega in srebrnega), skalpi raznih truatov so kar frčali po dvoraui, a naša bojua mornarica prevažala je kar po zraku srebro iz gorate Nevade in divue Colorade. Kouečno ao bili republikanci uui-čeui, njih militarizem iu topovi so vtihuoli, a Indijanci odšli so dalje v njih drugi šotor, kamor je prišel Bryan ob 10. uri zvečer. Tu v Cooper IiiBtitute ponavljalo Be je isto kn-kor v Madison Square Garden in v Tammany Hall. Na vseh mestih bili so — saj včeraj zvečer — repub-likauci premagani in po dovršenem boju je tudi Bryauu teknila večerja v Hoffman House. Pred 110 je šel k počitku, vprašal gaje neki poročevalec, kaj misli o njegovi izvolitvi, ua kar mu je Bryan lakonično odgovoiil: „Ako bi bile volitve jutri, bil bi izvoljen." Toraj pravi Aleksander Veliki in Diogenes 1 Pridelek krompirja. Chicago, 19. okt. V Chicagi izhajajoči poljedeljski list obljavlja, da se je v Zjed. državah pridelalo letos 239,000 000 mernikov krompirja, toraj za približno 5,000.000 mernikov manj nego v miuolem letu. Vkljub temu se pa zamore letošnji pridelek imenovati dober, ako ga primerjamo s pridelki mi-nolega desetletja. Krompirjevi nasadi znašajo skupno 2,937.000 oral s povprečnim pridelkom 82 mernikov ua oralo. Povprečni pridelek krompirja v letu 1897. je zuašal le 64 mernikov na oralo. Jesenski viharji. - X Nezgode ob obrežju Nove Anglije. Plattsburg, N. Y., 17. okt. V če raj zvečer pričelo je prvič snežiti; Buežni vihar razprostiral ae je po vsej pokrajini gorovja Adirondack. Nantucket, Mass., 17 okt. Severni vihar, ki je divjal vbo noč, je poškodoval mnogo ladij, ktere ao včeraj ostavile luko \V;ueyard Haven. Jadranki „P. VV. Cooper" in „J. Arthur Lodge" obtičali ati v pesku, vendar ae je moštvo rešilo. Jadrauka „Alaska" obtičala je ob skalovju ,,Eastern Jetty", moštvo se je rešilo. Dalje ae poroča iz Massachusset-ta, da je na ondošujem obrežju obtičalo v peeku še pet drugih ja-drank, ktere bo se deloma potopile Tudi ob obrežju države Delaware ae je več ladij razbilo. Detroit, Mich., 17. okt. NaHu-ronskem jezeru divja strašen severni vihar. V bližini Lexington« goal je vihar veliko ladijo z vbo silo proti jugu, najbrže je kru ilo zlom Ijeno. V7 Port Huron prišlo je mnogo poškodovanih ladij. Posledice velicega viharja. Dne 16. oktobra popoludne je ob atlantiškem obrežju razsajal velik vihar, ter posebno v Newarku, N. J., prouzročil veliko opustošenje akoravno je trajal le malo miuut. krati bo ae pridrvili preteči oblaki, stemnilo se je nenadoma in ob jednem je pričel tuliti vihar. Razun velike materijelue škode je tirjal vihar tudi tri človtške žrtve. Trije zidarji so bili uamrteni in mnogo druzih mož hudo ranjenih. Ko je nastal vihar so ti ljudje delali pri novi 125 čevljev dolgi stavbi, ktere ozidje je bilo že 50 čevljev visoko. lato je podrl vihar kakor igračo in v hipu so bili delavci pod razvalinami pokopani. Od vseh straui bo hiteli skupaj možje odatraujevat razvaline iu opeko. Tri delavce ao našli mrtve; njihova tiupla ao bila popolnoma zmečkana. Jeden rešenih je tako hudo poškodovan, da je le malo upanja, da bode okreval. Tatu demantov prišli na sled. Nedavno je bil iz stanovanja Charles Pfitzerja pri Bernardsville, N. J., ukraden demantui lišp v vrednosti $20.000. Sumijo, da je istega ukral hišni služabnik David Richards ker je isti čas izginol. Oblasti v vseh mestih so dobile natančen popis beguna. Pfitzeriu njegova soproga sta ae pred nekoliko dnevi podala v New York in goapa je vročila lišp svoji služkinji, neki mladi Fr ncozinji. Slednja je skrila lišp v omaro. Mi nolo nedeljo večer so šli vai pouli, izvzemši Richardaa in omenjene služkinje, v cerkev Služkinja je bila v dolenjih proato rih in se podala v svojo sobo, ko so drugi prišli iz cerkve. Nihče poslov ni videl Richardsa in služkinja tu di ne vč povedati kdaj je ostavila hišo. Vsi so mislili, da je opravil svoje delo in šel spat. Drugi dan ni bilo služabnika nikjer najti in tudi njegova postelj je bila nedotaknje-ua. Nato je tudi služkiuja pogrešila lišp in tatvino nemudoma naznanila oblastim. Preduo je tat ostavil hišo, preiskal je tudi sobe poslov in ukral uekaj denarja. Potem si je tat v imeuu svojega gospodarja najel konja in kočijo ter se odpeljal proti Sommerville. Konja in kočije do sedaj še niso našli. ORichardso-vi minoloBti je malo znano. Mož je 5 čevljev 10 palcev visok, vitke rasti, sivih očij, črnih las iu prav bele kože. Ko so ga naposled videli imel je qa sebi višnjevo obleko. Požari. Osem osob zgorelo. človeške pasti v pravem pomenu besede sti dve hiši na Hester St. v New Yorku, v kterih je dne 17. oktobra rano zjutraj ob požaru zgorelo tudi osem osob. Mostovži poslopij so bili tako ozki, da niste mogli dve osobi vštric iti in požarne lestve bi bile morale biti ž« davnej uadumestene z novimi. Toda za ta ke reči bogati posestnik ni imel denarja. Točno pa je vsaki mesec pobiral stanarino iu ko je trdo zasluženi denar svojih goatačev vložil na bauko, ni se več brigal za hiše, še manj pa za variu st njihovih stanovalcev. Ogenj je nastal ob 1. uri zjutraj in predno bo prebivalci slutili kako velika nevarnost jim preti, bili Bti obe hiši v plamenu. Kdor ni nemudoma bežal iz gorečih poslopij, ostal je v plamenu. Neka 15-letna deklica je takoj uvidela, da brez ijene pomoči male sestrice nikdar ue morejo dospeti ua prosto, brzo jp dela svojo 9 mesecev staro sestrico na nrbet, zgrabila 4 leta Btarega troka za roko iu bežala po stopnicah ua prosto. Nekemu možu seje posrečilo b svojo 4 letno hčerkq ubežati iz gorečega stanovanja, njegova žena in trije otroci pa ao ostali v plamenu Strašen je bil konec ženske, ktera je po požarni lestvi hotela ubežati ua cesto in tudi srečno dospela do druzega nadstropja. Toda tam jej je zmanjkalo lestve in jo morda še nikdar tam ui bilo. ko s- - je žena ozirala po rešitvi, šinil jf plamen od zdolaj in zagr« i; nurtr— -.nco. V intern hipu je omahrila na s;rau in zgorela pred očmi gasilcev, kreri jej radi hude vročine niso ni< gli priti ua pomoč. Sli ri odrasle osobe in trije otroci so zgoreli v poslopju. Med rešenimi je bilo tudi več usub opečeuih. Tovarna žvepljenk pogorela. Odhkosh, Wis., 16. okt. Požar je uničil danes zjutraj del tovarne Diamond Match Co. in velike lesne pile t rdke H^llister Ames & Chal-loner Co. Skupna škoda zuaša 300 tiBoč dolarjev, od ktere spada 175 tisoč dolarjev na tovarno žvepljenk. Podgane prouzročile razstrelbo. Port Jervis, N. Y., IG. okt. V kovaški delalnici pri kamuolomih v Oakland Valley, Sullivan County, so prouzročile podgaue razstrelbo dinamita. Poslopje je bilo na kose raztrgano. Podgane so letale po deski ob steni, na kteri je ležalo več koBov nevarnega streljiva. Dinamit je pri tem padel ua tla in se razle-tel. K sreči se je pripetila razatrel-ba oprludne med počitkom ko so bili delavci odsotni iu ni bil nihče poškodovan. Vzajemnost vlasti na Kitajskem je za dalj časa nemogoča. V tem so jedini vsi veljaki in skrbni opazovalci. Ako se pripeli kako navskrižje, lahko ima strašne posledice. Obratno pa se vsi zvedenci in v istini vsi, kteri so slučajno imeli priliko se prepričati strinjajo v mnenju, da je Trinerjevo amerik. grenko vino vedno izvrstno zdravilo za želodec, jrtra in ledice in nedoseglivo krepilo. P«>sledice redne vporabe so vsekako le dobrodelne. Že vtrč nego 10 let prvi in pravi izdelovatelj v A me riki pomaga s tem zdravilom bolnemu čloye stvu. Tisoče onih, kteri so že mislili, da so njihove bolezni neozdravljive, ker jim zdravniki niso mogli pomagati, ga proslavljajo, kjer jim je vrnil njihovo zdravje in krepkost. Zdravilno moč Trinerjevega amerikanskega grenkega vina dokazuje na stotioe spričeval polnih pohvale, ktero so prostovoljno dali odlični in zanesljivi ljudje. Zdravilo pomaga vsem, kteri imajo kako bolezen prebavalnih organov, čisti kri, krepča telo in povrača čisto pamet, veselje do dela in življenja, vse na najprijetnejši način koseposlužiš zelo fino okusne pijače — 1 iii njenemu izdelovalcu JOSEI'H TRI NEE-ju, 437 West 18th St., Chicago, Ills., ali vprašaj za njo lekarnarja. Ako pa nima omenjenega zdravila, zahtevaj, da ga naroči in ga ima v zalogi za tebe. Toda kupi le pravo in edino dobrodelno Trinerjevo grenko vino in ne daj se pregovoriti, da bi vzel kak humbug in ponaredbo, ktera je draga in poleg tega še Škodljiva. Grozna najdba. Našli v vreči razkosano moško truplo. Lyu, Mass., 17. okt. Dva moža ugledala sta z mostu v reki veliko vrečo. V vreči, ki je bila na več mestih raztrgana, videti je bilo človeške ude. Policija poslala je vrečo v mrtvašnico, kjer so je razvezah ter v njej našli razkosano moško truplo brez glave ; noge so hile do kolen, a roke popolnoma odsekane dočim so bile prsi dvakrat prestreljene. Ker pri mrtvecu niso našli uiga-cih vrednostnih etvari, domneva da je to slučaj roparskga umora. Policija misli, da je mrtvec farmer George Liailey, ki je dne 8. >kt. zginol, kajti v njpgovem pohištvu so našli krvavo sekiro, vBled 'eBar 80 h lapca John C. Besta zaprli. Sto let stara požigalka. Binghamton, N. Y., 16. okt. Go-Tiiki ,Glas Naroda" izhaja vsako s^edc m Boboto. GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. tega je tudi Bkufiala preprečiti, da drage velesile niBO poslale na Kitajsko ve6 vojaštva, kar se jej je vsled medsebojnega sovraštva posameznih evropejekih držav tudi po&redilo. Da ni imela Anglija z Boerci toliko opraviti, bi izvestno raogia poslati na Kitajsko toliko vojaštva, da bi Rusija ne mogla prisvojiti Bi vse dosedauje angleške koristi. Da je Rusija izkoristila slabost Anglije, je neovrgljivo dejstvo, ktero ves civilizirani svet z veseljem pozdravlja, dočim morilec Boercev Chamberlain na tihem premišlja: Sic transit gloriamundi! Letošnji pridelek pšenice. Za oglase do 10 vrstic se plačf 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnost se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p< Mon Order. Pi • spremembi kraja naro5niko\ jerosiino, da se nam tudi prejšnj« bivrlišfce naznani, da hitreje najde mo nasi ivmka. Dopisom in pošiljatvam naredit« aailovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. N«w York City Telefon 3795 Cortlandt. Anglija osamljena, „Rusnja je zaželjeue vspehe \ Mandžuriji na vsej črti dog^gla, njena politika na skrajnem iztoku je pobedila mogočno Anglijo in Rusija bode ostavila skupno delovanj velevlasti na Kitajskem." Tako se glasi najnovejši brzojav iz Petro-grada, kteri dovolj jasno označi stališče, koje zavzema ruska vlada v daljnem razvijanju kitajskega Vprašanja. Anglija je toraj svoje prvenstvo na Kitajskem morala nehote odstopiti Rusiji, ne da bi zamogla svoje ,,stare pravice" v Aziji braniti, Rusija zadala j* Au-gliji v kitajbktm vprašanju smrtni udarec, vedeu čtsar najvp' ji kramar sv k. th, ponosni Albion, ne bede vet-okreval. Nihče razun Angleže^ samih vsled tega n« žaluje, temveč vsi l-arodi »veta privoščijo Angliji ta poraz prav iz si ca, dobro vedoč. da bodo ungle&ka slava prej aii slei nastopila rukjvo pot liki špansk« in portugalske slave. Dejstvo, da ho zastopniki raznih vlad v Pekingu tak->j spočetka kitajskih horaatij evoja vlade opozorili, da cesarjeviču Tuangu, ki j* takrat prevzel vodstvo Tsung-Li Yamend, ni zacp&ti, je dovolj dokazano. Tudi r.aglfcšui poslanik v Pekingu pojasnil ie resnost položaja pravočasno, tako da bi Anglija lahko vse p- treboo ukrenila v varstvo svojih na Kitajskem se naha jajočih državljanov. Da pa kljub temu angleška vlada ni odredila nikakoršnih varnostnih odredb, m pripisati ojeuej malomarnosti, temveč njenej slabosti. Vsled jugoafri-kanske vojske, ktera je zahtevala vse angleške moči zbrati na jugo-afriškem bojnem polju, Auglija ni hotela videti uevarnost ktera je pretila ujenim koristim v Aziji. Ker pa Anglija ni imela potrebnega vojaštva za okupacijo nekterih kitajskih primorskih pokrajin, skušala je naslikati položaj na skraj-nem iztoku kot nenevaren in sicer zaradi tega, daje druge evropejske velevlasti s pošiljanjem vojaštva na Kitajsko ne prehite, ali da vsaj več vojaštva tja ue pošljejo kot Anglija, kajti to bi bilo za njo kot prvo silo na iztoku vsekako sramotno. Baš iz teh tehtnih uzrokov moral je najbolji poznavalec Kitajcev Sir Robert Hart trositi v svet Isžljive vesti, da Evropejcem na Kitajskem nikaka nevarnost ne preti, kar je tudi popolnoma dosege]. Anglija nikakor ni bila v stanu pravočasno se oborožiti in vsled Izvestja poljedeljskega oddelka vlade v Wasbingtonu o letošnjem pridelku pšenice v Zjed. državah so lako različna od oniii minolega leta. Tri velike severozapadne države Minnesota, severna in južna Dakota imajo letos najslabšo letino odkar so postale poljedelske države. V imenovanih treh državah je 12 milijonov oral posejanih s pšeuico ; početkom junija domnevalo se je, da bodo farmerji imenovanih treh držav pridelali najmanj 165 milijonov bušljev pšenice, toda vsled suš-». ki je kmalu na to nastala in troseč dni trajala, pridobili so le polovico toliko pšenice kakor so spočetka računali. Med tem ko so imenovane tri države leta 1899. 200 milijonov bušljev pšenice pridelale, znaša letošnji skupni pridelek le 30 milijonov bušljev. Razun severozapadnih držav se je pa tudi v Indiaui. Michigan in Ohio letošnji pridelek le slabo ob-uegel, kajti v imenovanih državah pridelalo se je letos le 25 milijonov bušljev, preti 85 milijonov bušljev v minolem letu. Med omenjenimi državami je letos Ohio na uajslab-šem, kajti med tem, ko je v minolem letu 20 milijonov bušljev pše uice preostalo za izvoz, mora Ohio letos 10 milijonov bušljev uvoziti, da zadosti vsem domaČim potrebam. Kot protislovje žalostnega polo> žaja poljedelcev našega severoza pada, pa moramo veselo pozdraviti izborno letino na jugu, zlaBti v državah Kansas, Oklahoma in v južnih pokrajinah Nebraske. V Kansas pridelali bo 100 milijonov bušljev pšenice, a v teritoriju Okla homi 25 milijonov. Žetev v Kansasu je tako sijajna, da take še ni zaztia-oenovati v zgodovini Zjed. držav. Železnice niso nikakor v stanu vs( pšenico, ktereje na milijone bušljev uakopičeno na prostem obželeznič uih progah, odvažati na velika žitna sejmišča iztoka. V Kansasu bila so sedaj štiri rodovitna le a kar je največji blagoslov za ,,solnč □o državo cvetlic", ktera je muogt tet le malo pridelala, tako, da je skoro vsaki farmer bil zadolžen in je m^ral biti vesel, ako je pridelal najpotrebnejše pridelke za dom. V Oklahomi je letina še ugodnej ša nego v Kansas. Pred štirimi leti so farmerji tega teritorija obdelovali izključno le državna zemljišča m naravno, da o posojilu na zemljišča niti govora ni bilo. Takrat bo pridelali približno kacih pet mili jouov bušljev pšenice. Vsled ugod uih letin, ki so potem nastale izplačali s j posestniki državi dolžne dvot«, dobili so tudi posojila ter zboljšali njihova domovja. Vnled letošnje žetve postali so h krati premožni ljudje, kajti žetev pšenice prinaša jim $15,000.000. Vrednost pridelane pšenice v Kansas ceni se ua šestdeset milijonov d( larjev. Skupni letošnji pridelki pšenice v Zjed. državah znašajo 480 milijonov bušljev. Za prihodnjo setev in domačo potrebo, potrebujejo 400 milijonov bušljev, toraj bode letošnji izvoz znašal 80 milijonov bušljev, poleg tega je pa še 136 milijonov bušljevpšeuiceizlet 1897. in 1898. za izvoz pripravljenih. Amerika je toraj tudi letos glede pšenice na prvem mestu. Homatije na Kitajskem. Boxerji se na novo gibljejo. Peking, 15. okt. Severno od Pekinga so se boxerji pričeli zopet gibe ti. Sicer trdijo cesarski vojaki, da jih bedo sami zamogli ugnati, toda radi sigurnosti bodo zavezniki le pazili na nje. Daues popoludne so poslanec Zjed. držav Conger in general Chaffee in Wi's n vrnili obisk Li Hung Changu. Conger in princ Ching bodeta skupno določila dan prvega shoda tujezemskih poslancev. Sedaj se je izvedelo, da je bil cesarski razglas, glede kazao-vanja višjih kitajskih uradnikov ponarejen in sicer z namenom zaveznike odvrniti od ekspedicije v Paotingfu. Princ Ching in tudi Li Hung Chang trdila odločno, da je omenjeni razglas ponarejen. slovodjB tukajšne podružnice North American Trust Co. je vsled rumene mrzlice hudo bolan. Washington, 18. okt Vojni oddelek je dobil danes poročilo o smrti majorja Petersona in samomoru njegove soproge. Peteraon je Bpa dal h komisijonskem oddelku in zavzemal stopinjo kapitana armade. Kitajska ponuja odškodnino. Pariz, 16. okt. Iz Pekinga dospeli brzojav poroča, da je francoski poslanec Pichou na noto Li Hung Changa iu princa Chinga glede mirovnih pogodb odgovoril, da mora Kitajska prevzeti odgovor nost za krivice. Zato je zahteval kaznovanje glavnih krivcev, princ Tuaua, Chwanga, Kung Yi in Tung Full Singa; predno se to ne zgodi, ne more biti govora o preuehanju sovražnosti. V omenjeni noti se je izrazila Kitajska pripravljena za mirovne obravne, ker uvidi, da so oblasti za razdejanje poslaništev itd. opra-vičenedo odškodnine, ktero bodo določili zastopniki. Nadaljeje Kitaj ska pri volji odstopiti evropskim narodom nove trgovinske prednosti, ako svoje dotičue želje sami naznanijo. Rusija ima svoj del. Petrograd, 16. okt. Polagoma priznava Rusija svojo kitajsko politiko. Odkar je vspešno zasedla Mandžurijo se za drugo gibanje oblasti le malo briga. Celo nasprotno, ruska vlada je kitajski pomožna se umakniti iz zadrege. Menjavo uradnih not med oblastimi bodo skušali tako dolgo zavleči, da na stopi huda severokitajska zima, ktera onemogoči vse vojaške operacije. Med tem časom ima Kitajska čas se oborožiti za novo vojsko spomladi. Iz nal novih kolonij. Vojna med Boerci in Anglijo, Boerci Be še vedno bojujejo. London, 16. okt. Lord Roberts brzojavlja, da je britiška konjiča v okolici Heidelberga južno od Jo-hannesburga zadela ua močan oddelek Boercev. Vnel se je hud boj, kteri je Btal Angleže 11 mrtvih in 28 ranjenih. Topovi Boercev so iz-vrBtuo streljali, toda Blednji bo kouečno umaknili. Kapstadt, 16. okt. Vsled nestalnega položaja v Transvaalu so izdali povelja, s kterimi se odlaša povrat begunov v Rand in Johan nesburg. Ta uredba je prouzročila veliko nezadovoljnost. General Settle se na vso moč trudi končati vojsko v Bloemhof pokrajini. Angleži so se lotili sedaj nove taktike, ter jemljejo Boercem njihovo živino, da bi jih z lakoto ugnali. Lord Roberts je v nekem pogovoru s svojimi poveljniki pripomnil, da je Badaj vojska končana, toda vkljub temu še dovolj opraviti. London, 19 okt. Vsled poročila iz Pietermaritzburga, je general Buller o priliki slavnostne predaje častnega meča v daljšem govoru zagovarjal svoj način bojevanja Ko je prevzel vrhovno povelje, oblegali bo Boerci Kimberley, Mafeking in Ladysmith, tudi vse ceste in pota bila so v boerskih rokah, vsled česar je bil prisiljen ofenzivno postopati, da je Boercem zabranil osvojitev celega Natala. On sicer ni oslobodil mesto Ladysmith in je toraj po pravici zgubil vrhovno po-veljništvo. Svoj govor je zaključil z laskavo pohvalo svojega vojaštva, ktero se je borilo, kakor nobeno drugo vojaštvo sveta. (1?) Pretoria, 18. okt. Boerci vsaki dan prete železnicam in trgajo brzojavne žice. Delavci, ki popravljajo železniške proge, zamorejo le v vojaškem varstvu ostaviti svoja m^sta. Najbolje bi bilo, ako bi zamogli vse Boerce vjeti in jih prognati, kajti j rojake širom Amerik", želi HITROST ničaranje, pač samo dobre v< lje je polreba pri PO SILJANJU DE-N A RJE V V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Vstaši sojihvjeli. Manila, 16. okt. Vstaje še vedno ni konec. Dne 10. oktobra je 200 Filipincev blizu San Jose v pokra jini Nueva Eucija ua Luzonu napadlo dvajset mož 24. pešpolka. Siiino sedmin Amerikancev je ube žalo v Sati Jose, druge so Filipinci najbrže vjeli. Iz Taklobana ua otoku Leyte se poroča o usmrtenju treh vojakov 43. pešpolka, ktereje sovražnik tam zasačil. Njihova trupla so našli pozneje Amerikauci hudo razsekana. Dvema sotnijema se je p srt-čilo oprostiti kapitana Sbieldsa in njegovih 51 mož, ktere so uedavuu na otuku Marmduque vjeli Filipinci. Amtrikanci so vsta-še obkolili iu ker slednji niso imeli dovolj živeža, bili soprimoraui vjet-uike oprostiti iu zato dobili premirje do nedelje. Ako se do omenjenega čaBa ne bodo podaii, jih bodo Amenkanci uničili. Shields je bil dvakrat ranjen iu trdi, da bo Filipinci ž njim in njegovimi so-vjetniki slabo ravnali. Napadlo ga je svojt-časuo 2o00 Filipincev, od kterih je bilo le 300 s puškami oboroženih. Mužko prebivalstvo ua otoku Marindoque šteje40.000 duš Rumena, mrzlica na Kubi Havana, 18. okt. Na zelo vznemirjajoč naMu se razširja tu rumena mrzlica. V mestu je le malo hiš kjer bi ue bilo nobenega bolnika za rumeno mrzl'co. Ako boleze ne bode knj kmalu odnehala, potem prebivalcem Havane ne bode druz^ga kazalo, nego bežati. Major Peterson, komisijonski načelnik na Kubi je umrl včeraj večer vsled rumene mrzlice. Njegova soproga, ktera je prišla minoli ponedeljek iz Cincinnati, da bi stregla sv^j»mu bolnemu možu se je u-trelila uro po njegovi smrti. Frank W. Hayes, po- podpornih društev, po mojem skromuem mnenju že obstoječim društvom le škodovati. Ako se razcepimo v več skupin, naravno, da bodnmo vedno Blabeji; v obč« je znano, da mala društva teško shajajo, še težje bi pa shajale kar tri slovenske jednote; uzrok temu je pa ponajveč malomar »ost naših rojakov, kajti polovica tu živečih rojakov ni pri uobeni ,,Jt?duoti" in pri nikakem podpornem društvu, toraj zamoremo ustauovljanje novih takih društev popolnoma neumestnim smatrati. Znano je, da je zavist tudi napaka našega naroda, malenKosti prouzročijo tudi pri nas p.epir in razpor, toda pomisliti moramo, da je edino le v jedinstvu moč in ne ozirajoč se na razne osob-uosti < stanimo j e d i n i, kajti le tim potom povspeli se bodemo naj-preje in najsigurneje do samostojni sti blagostanja iu neodvisnosti, da toraj neovirano izrazim moje mnenje: nuvo društvo ne bode samo že obstoječim društvom škodovalo, temveč tudi meni in vsem ostalim rojakom. Uverjeu sem, da mi rojaki v Forest City zaradi tega mnenja nikakor ne bodo zamerili. Vkljub bližajočim se volitvam delo pri nas še precej dobro napreduje, za volitve se tudi zanimamo, vendar ne zaupamo niti Brvauu niti McKinleyu, k^r smo Bkr.ro prepričani, da uiti prvi niti drugi ne bodespohiil svojih obljub iu zaradi t^ga je tudi najbolje, ako ne glasujemo za nikogar. Dalje pmo tudi uverjeni, da dokler ne bode zmagal kandidat delavske stranke, nimamo delavci nič dobrega pričakovati. Isto naznanjam rojakom po širni Ameriki, da je bilo dne 17. s^pt. društvo sv. Jožefa štev. 12 inkor pori rano, radi če^ar gr^ v prvej vrsti hvala društvenemu odboru, čigar zasluga j^ tudi, da je društvo naraetio za 50 Članov, tako da šteje društvo sedaj 85 članov, ki so rb enem tudi pri Jediv n, a vs^h skupaj 125, toraj je naše društvo pr> d vsemi drugimi slovenskimi društvi Pennsylvanije, in nv-rjeui -^nio, da bode pridobilo š - v^č novh članov. Naši rojaki v Aileghi 1 v 111 Pittsburg u "se mnogo 7. vinarstvom pečajo m z-radi t>ga je rudi nadejati, da b« do po zimi imeli mnogo veselih uric pn čr^t-in am. rikan-skem vinu. Pzdravljajoč rojake v Allegheny in Pittaburgu, kakor tudi vse ostale m tebi nikomur ni zaupati. Kaj očividec pripoveduje? Filip Bos, iz svoje domovine izgnani Boerec je prišel te dni s par-nikom ,,Amsterdam" holaudsko-amerikanske črte v New York. M< ž ve mnogo povedati o krutostih, ktere so uganjali Angleži v Transvaalu. ,,Devet mesecev," je pripovedoval, „sem se bojeval v č. tali Boercev in potem bil vjet. Z vsemi vjetniki so ravnali kakor s psi in ko so dragi mi ,,Gias Naroda" obilo vspe-ha in bilježici udani John Gerrr. Claridge, Pa., 16. okt. Gospod urednik „Glas Naroda", pnsim Vas za vsprej^m mojih vrstic. Kar ni povsem dopolnil naš ponesrečeni rojak JuBip Kovač iz pozabljivosti, namreč se zahvalit: za prvi dar, ki ga je prejel od Jo-ž-fa Sadra iz Sheboygan, Wis., na mojn prošnjo in to v znesku 89-20 in iz Clevelanda, Ohio, od g. Johu land, ker je letos pripoznano kot največje mesto v državi Ohio. Naše mesto pa napreduje tudi v drugem oziru iu ž njim tudi mi Slovenci, bodisi v društvenih in družili zadevah, kajti ako greš po mestu videl fcodeš več domačih pro-, dajalnic z mešanim blagom; dalje imamo tudi nad 50 slovenskih gostiln (saloouov); lep prostor, 11a kterem stoji slovenska cerkev in " župnišče, manjka nam le še slovenska šola. Ko sem površno vse to • ►menil, naj pa povem, ali zamolčati nečem, da ui nič kaj lepo videti, da je v bližini u: še slovenske cerkve nad tucat slovenskih gostiln, v časih iz njih moti vernike godba in ropot na keg4jiščah; naš gospod duhovnik se je večkrat že pritoževal glede teh nedostatuosti in naB opominjal proti pohajanju gostiln in pitju, a kJjubu temu je sedaj odprt zopet nov saloon in sicer tako-rekoč na pragu naše cerkve iu to v hiši g. M. II. et Co. Opazka. Ako mi pa ta dopis za-vržete g. urednik, me pa kar zbrišite iz listine naročnikov. Pozdrav- John Saje. (Pretenje v opazki bi lahko opustili, ker že lahko samo preudari-mo kaj je v natis, ali za koš, iu ako ne bi bilo za list, nas tudi dvajset pretenj ne preobrne v mnenju. Uredn.) Nadškof Ireland se je vrnil. Dne 17. okt. se je s parnikom ,.Majestic" vrnil iz Evrope, nadškof Ireland in se naRtanil v 5. Ave. hotelu. Na pomolu „White Star" parnbrodne družbe sprejel ga je nadškof Christie iz Portland® iu R^v. Malone iz Denverja. časnikarskim poročevalcem je izjavil, da ne bode povedal nikacih podatkov. Nek škofov Bopotuik je naznanil, da je Ireland na parniku imel dvakratno predavanje v kajiti iu medkrovu, o kterej priliki je govoril o ,,dolžnostih kapitala yroti delavcem" zlasti pa poudarjal *n opominjal kapitaliste,da plačajo svojim delavcem toliko, da bodo ■dednji zamogli dostojno živeti. Žrtve viharja v Galvestonu, Galveston, TVx., 19. okt. Miuolo je že več kako- rnep^c dni odkar je vihar razdjal mesto Galveston, a še vedno se najdejo mrtveci. Pri od-važanju ruševin našli so včeraj 42 mrtvecev. Tekom zadnjih štirih dni našli bo skupaj 107 mrtvecev. Uradno poročilo javlja, da znaša do sedaj število mrtvecev 2.907. Angleži pričeli zmagovati, obnašali 1 Orig^la v znesku 86. Darovali so so se huje nego zverine, o omika- po $1 : Anton M lak ar, Josip Kiren, nih ljudeh ni govora. Videl sem John Kiren, John Jene, John Men pleniti in pož gati domačij B >er-j ciu, John Strah ; po 50 ct. : Frank cev, videl na uajgrozovitejši uričiu I Kral, Matija Rupar, Anton Ulepič, mučiti in8krunitiž*»ne in hčero onih j Alojzij Biažič, Miha*! Gričar, An- mož, kteri so bili v boju za domovino. Ker sem svoje ogorčenje proti takim grozodejstvaui javno izrazil, trpinčili so me ua vse in' goč*> načine in me po smešni Bodni obravnavi zapodili iz dežel^. Tako s-m prišel v Ameriko, da si tu ustanovim uovo domačijo iu drugi b jcici mi bodo Bledili." Bos je kr> p:>k mož, kakih 30 let star in se namerava naseliti ua zapadu. Dopisi. Braddock, Pa., 16 -vt,. Slavno uredništvo! Oziraje 9 n« dopis v štev. 78 ,,Glas Naroda \ s kterim poroča naš rojak o ustanoviti novega neodvisnega pod p rt o ga društva „sv. Barbare" v Forest City, Pa., usojam Be sledeče prip >m-niti. Ustaucvljanje novih družb v znači vsekako narodno zavest, t,- »h ako vpoštevamo, da že imamo dv „Jeduoti", kteri v primeri z mnog številnim tu živečim našim >•>'ro dom, nikakor nimati mnogo čla nov, zamore ustanovitev novegs podpornega društva, kterega delo vanje je slično onemu že obstoječih ton Gričar, Matija Dole, Matija Z >nta ; po 25 ct. so darovali: Jarc, Papež, Link, Nudnik, Perše, S<-m-r^kar, Mikolič, K->čevar, Novak, Turk, Sirk, Prest avec, Damčič, Hrovat, Kančič, F »rtuua, O^er, Hrovat, Bradač; Razbel in Marolt sta darovala po 30 centov. Vg^m imenovanim se srftuo zahvalim v uj'-sfoveni inn'iiu za p< dpr>ro. Tukaj v Claridg". Pa., j** nabral od sodelavcev $45, od starten Pita sva dobila po hišah $8.02, Frank Smuk mu je dal SI, Kovačift SI, in sam mu dal S6 40, moj tirat Josip Mat-ko pa $5. Nesrečniku želim srečno pot v staro domovino. Rojakom pa srčno priporočam ,,Glan Naroda^ iu njegovega urednika g. Fr. Saks-r-ja, kteri se ob vsak^j priliki tako zinima in potrudi za svoje rojake. Frank Matko. Cleveland, Ohio, 15. okt. Grspod urednik „Glas Naroda", prosim Vas, da sprejmete moj kratki dopis v predale lista. Naše mesto lej o napreduje, pri poslednjem ljudskem štetju so na šteli 381 768 prebivalcev. Minoli teden smo tukaj obhajali „Home Week", v proslavo mesta Cleve- Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Majestic", 17. okt. il I.iverpoola s 1027 potniki. ,,A!satia", 17. okt. i/ i ib.N \ -NO Bi. AL1ŠČE. Vse prednosti so hiti pri njem. /--.'o naj se vsak Slovenec in Sloven 1 m na njega .'irne. Brzojavite k xlaj in na kteri kolodvor pndete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt in potem slovensko govorite. Ill Jugoslovanska Katoliška Jednota, Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjas, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Jo±kf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stefan, Box 1135, Soudan, Minnesota, Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". Linčanje zamorcev. ELktou, Ky., 18. okt. Razkačena množica ljudstva naskočila je vče-raj o polunoči tukajšnjo aednijsko ječo, iz ktere je odvedla zamorca Erasta Warfielda in ga linčala. Slednji skušal je vlomiti v hišo ne-cega farmerja, v kteri je bila sama žena farmerja z svojim detetom. York, Pa., 18. okt. Dva zamorca napadla sta včeraj mladi deklici Noro Hollinger iu Mamie Stouer, kisti se zvečer vračali domov v bližnje selo Falls. Vsled njihovega obupnega kričanja, prihiteli so ujima ljudje na pomoč, kterim s-je posrečilo zločince prijeti. Za-morco so imenovanima deklicam* predstavili iu sta jih up znali Razkačeno ljudstvo bode zamorca uajbrže liučalo. Zopet linčanje v Georgiji. Fitzgerald, Ga., IG. okt. Včeraj zvečer hotel je policijski nadzornik Smith razguati 14 pijanih zamorcev, pri tej priliki ga je zamorec „Kid" Henry nevarno ranil. Ko •o ga kasneje prijeli, in ker so pri ujem našli policajev revolver, pričelo je ljudstvo groziti z liučaujem, vendar seje policiji posrečilo rešiti xamorca ter ga odvesti v zapor. Wellston, Ga., 16. okt. Danes bo tukaj linčali zamorca Frauk Harde-roaua, ker je napadel soprogo duhovna B. H. Fiersona. Obupni kriki slednje privabili so množico ljudstvB na lice mesta, na kar seje zamorec skril na polju bombaža, toda po kratkem iskanju so ga ua-šli. Obesili so ga na drevo tik želez-ničuega tira v istem treuocku, ko je vozil mimo osobui vlak, tako da b<>de potnikom spomin na Ge-orgtjo tim večji. Tihotapstvo 8 Kitajci. Vancouver, B.C., 17.okt. Skrivni ageutje vlade preiskujejo sedaj po gosto tihotapuo naseljevanje Ki tajcev iu Japoncev. V Blaiu, Wash., so baj« tekom miunlngo leta vtihotapili čez mejo Zjed. držav 400 do 500 Mougolcev Tihotapstvo ae je vršilo večiuoma pod vodstvom v tej stroki dobro izurjenih Kanad-cev, kteri ao dobili od $10 do $25 od vaacega vtihotapljenega moža. Z ljudmi vred vtihotapijo vsak mesec iz Vaucouvera za več tisoč dolarjev opija iu vse to na tako spreten način, da je težavno priti sle-parstvu na sled. Evropejske in druge vesti. Carigrad, 16. okt. V Mali Aziji pričeli M ae zopet nemiri divjih Kurdov. V vilajetu Diarbekir požgali so več mohamedanskih iu pravoslaJtaiih vasi. Vlada je odposlala vojaštvo, da prepodi uevarnn rop'.rake drubali. Bruselj, 16. oktobra. Po muenju trausvaalakega agenta bode predsednik Kriiger obiskal razna glasna mesta Evrope in pozneje tudi Washington, kjer namerava imeti pogovor z McKiuleyem. Dunaj, 16 okt. Fasada češkega vsenčelišča v Prosnicu na Morav akem seje danes porušila na cesto. Sedem osob je bilo u^mit^uih in dftaet poškodovanih. Petrograd, 16 okt. Na paruiku t,Engene", kteri je po noči vozil po reki se je razletei parni kotel. Osem kurjače v in osemuajst potnikov je bilo oa mestu usmrtenih in štiri- deset potnikov poškodovanih. Omenjeni paruik je bil izdelan v Zjed. državah in v oddelkih poslan na Rusko, kjer so ga na Obi reki Bpu-atili v vodo. V nafta rudokopu Vladikavka-^ke železnice v Dagbostanu v Kavkazu je višji inženir pijan z gorečo *večo v roki vstopi! v rov. Takoj je nastala razstrnlha, pri kteri je bil iuženir na mestu usmrten, iBtočas-uo pa je bil<< tudi trinajst druzih mcž usmrtenih. Friedrichshftf'-n, 17. okt Grof Zeppelin poskušal je danes zopet s svojim zrakoplovom iu kar se tiče uspehov s krmilom je današnja po-skušnja bolje vspela nego prejšnje. Zrakoplov jp pljnl pr^ti mestu Im-m"nstadt, ostal 45 minut v višini 600 metrov nad imenovanim me. atom in je potem počasno padal proti Bodensk^m jezern. Berolin, 17. okt. Knez Hohen-lohe je včeraj predložil cesarju svojo resignacijo kot, državni kancelar, ktero je cesar tudi sprejel in državnega tajnika zunajnega urada grofa Biillowa imenoval njegovim naslednikom. Oficijelno odstop Hoheulo-ha še niso naznanili. Pri sedajnem političnem položaju ta dogodek nima uikakega pomena. Zaradi visoke starosti kancelar že dalj časa ni mogel opravljati svojih dolžnosti in ie poročilo o njegovem odstopu le formalnega značaja. Navskrižja m^d njim in cesarjem uajbrže ni kdar ni bilo, marveč vsakdo ve. da je na primer knez H^henlohe glede nemško-kitainke politike tako nedolžen kakor novorojeno dete. Ko se bode dne 14. novembra sešel državni zbor. Me n»deja vlada radi «voje kitajsko politikp hudih napadov, zato i« treba mlajšega in bolj trp°žnža n« krmi'u. SehaHtopol, 19. okt. Izvirne podrobnosti so prišle na dan o naka-njeni zariti proti življenju čara. ktera j^ bila že več mesecev skrbno pripravljena. Žel eznica rrt^d I^osovajo in Seba-atopolom vodi skozi veft predorov. Skozi te predore se mora carska dvojica voziti na potovanju v Krim Slednji predor je kakih 1000 čev-liev dolg in bil izbran j.a nozorišče napada, V predoru i« želpzna cev za odtekanje vode. Predno je dospel cesarski vlak so bili tu in ob vsej progi postavljene vrjaškestra že. Sumljivo počen j« nje nekega di ink«, kfrri b<> jo potikal v hližini nredor« ie vpoz^ri lo polkovnika orožnikov. Dijara ao prijeli, ko je opar.ivši voiflke vrgpl proč ]<->pj»to in h^tel božati. ProinkfiU ro prodor in naš'i, da jo bil />6 palcev dol^j del vodne e«vi napolnjon r streljivnm Drnsri dan bo to c«v na pnljn hlizn ^oVvRfltnpnln v pri*n nnlieiio rarnt.ro lili. UAjnok ie bjl tako silen, da bi bil« p^ mnonjn zvodenrev mzatr^l-ha rnr.dj«la rosflrski vlak in tudi nrodor. Vslod nreiaknve na iužnem Rn«Wom in v Moskvi so zaprli ž« več osnb. kt,ore so bile baje zapleteno v z« m to. Pariz. 19 r,Vt B1;7U Place de la Concorde posta je ao je pripetila da nes zjutraj prva nesreča na novi podzemski železnici Dva vlaka sta trdila skupaj in 29 osob je bile po-skod'-vanih. mod temi dva smrtno Promet ie bi! ustavljen več ur. Loudou, 19 okt. Poročnik James Weir Graydon, ak<>ravno večkratn izumitelj, je sedaj v največji rev ščini in brez streho. Graydon j« bil rojen leta 1848. v Zje^. državah. Izšo al seje na pomorski akademiji v Annapolisu. Md., in hil pozneje inštruktor na obaervatoriju mornarice. Izumil je ^raydouov dinanrvtni top, veliko Graydopovo kolo v Earl's Courtu, Graydonov zračni torpedo, Gray-donov kabel pri torpedih in še več druzoga. Pred nekterimi leti je izstopil iz cvezne mornarice in se preselil v London. Drobnosti. 0d depntaeij. ki so se poklonile cesarju, naj omenimo posebno 3. Dve sta bili pri cesarju v imenu „naroduo napredne stranke", in sicer prva gg. Oskr.rja Gabrščeka iz Tolmina, Antona JuretiCa iz Kobarida in Mihaela Z«ge iz Kanala ; druga pa gg. Andreja Stoka iz Dutovelj, Jakoba Pegana iz Avber-ja in Josipa Švare iz Komna. — Obe v smislu resolucij, sklenjenih na shodih v Kobaridu, Tolminu in Dutovljah. Tretja deputacija je bila iz bovškega okraja, ki je hotela samostojno nastopiti; kajti imela je še neke posebne želje, sprejemši pa vse glavne težnje prve naše de-putacije. Vse deputaci je je cesar ijubeznjivo vsprejel in obljubil vsestransko pc moč. Gosp. Oskar Ga-bršček je v daljšnem nagovoru zagotovil cesarju zvestobo in udanost soške doline, pa tudi vroče želje glede železnice, zajezevauje hudournikov in rek, povzdige mlekarstva z vzorno mle.arsko šolo v Tol-miuu, kakor je znano iz resolocij na naših shodih. Cesar seje zahvalil za zagotovilo udanostij, povpraševal, kako je z našimi cestami iu kako z mlekarstvom. To zadnje ga je posebno zanimalo. Zagotovil je, da se bo o vsem informoval, da se po množnosti prebivalstvu ustre-že. Nasproti kraški deputaciji je naglašal, da je Kras res reven, in da treba marsikake pomoči. Zanimal sejo posebno, kako uapreduje pogozdovanje Krasa, ua kar mu je g. Štok odgovoril, da to sicer uapreduje, da se je že mnogo zbolšalo, toda še bo potreba državue pomoči in milosti vladarjeve. Bovška deputacija je dobila utis, da je za železnico malo upanja, pač pa, da se cesar zanima za izholjšanje gospodarskih razmer v obče, iu da bo po možnosti uvaževal prošnje Bov-čanov. Saj je dejal že prejšnji dan, ko je Pajer predstavil bovškega župana Jonka: ,\Vir siud alte Be-kanute. Poznam Bovčane, da so vsikar prvi, ko Be gre za patrijoti-čne pojave." Gosp. Jonko je odgovoril na to: Veličanstvo! Dokler bo stala Avstrija in v njej en sam Bovčau, ostanemo vedno tisti, kakoršni smo bili." Deputacij je bilo prav veliko, da s .> se naši le čudili, ker se je toliko časa ž njimi pomudil. Naše deputacije bo bile med prvimi sprejete. ,,Si>ča". sta moža priša v dolino, je prvi rekel: Kredarica, ti me ne vidiš več, jaz pa tebe ne. » * Ponarejene petnee. Kakor v Trstu, tako kroži ta debeli posrebreDi nepridiprav tudi v Celovcu iu okr< g v prometu. Nedavno pa so prijeli v Doberlivasi dva pouarejalca. Vrt, kjer ta denar ,,cvete", je v neki gostilni v Kreutzbergu pri Celovcu. * * * Nadvojvoda Ferdinand Karol je zbolel. Že od galiških manevrov se je vračal bolehen, a ko je vendarle še na čelu svojega polka hitel pozdravljati šaha Perzijskega ter se udeležil obeda istemu na čast, omagal je ter zbolel. * * * Električna železnica preko Pire-nej se bo vendar stavila. Na špan-8ko-francoski meji bo treba vrtati predor 3800 metrov dolg. Francoski del železnice bo dobival električno silo iz slapov Garoune, španski dpi pa iz slapov Noguere-Ribagarzone. To podjetje izvrši baje neko uemško ( 11) društvo. • . * Smrtna kosa. — Dne 2. sept j« umrl v Bolcu po dolgotrajni in mu čui bolezni v 52. letu svoje starceti tamošnji gosp. dekan Fran llovar. Bolehal je več let na vodenici. Zvonovi po vseh cekvah so naznanili smrt moža, kterega s^ Bolčani radi imili, kajti v politiko se ni mešal. * * * Ona v smrt, on v — zapor. D ne 26. julija t. 1. sta se vTrstu dogovorila dva mlada zaljubljenca da se usmrtita skupno. In kakor da bi bila to kaka igrača, sta tudi izvršila ta sklep! Ona, Nigrialrene, je umrla takoj. Od, Kaiser Rudolf, je pa ozdravel. 28. septembra je moral Kaiser odgovarjati pred deželnim sodiščem, in je dobil 8 mesecev strogega zapora. Laške noviue e'-seveda slikale ta samomor oziroma poskus samomora v luči beroizm^ in romantizma, na način, ki skor< vabi mladino na take. Eno zopet dve žrtvi take umazane pisarijo! Poštena tvrdka. „Tiie standard manufacturing CO.", ktere naslov je Dept. No. 45 Vesey St., New York, P. O. Box 2853, in ktera oznanja domačo godbeno skrinjico v tej izda i ,,Glas Naroda" nam je znana ie več let 111 zamoremo našim čitateljeni zagotoviti, da se na njene trgovinske načine zamore zanesti. Glede godbene skrinjice, ktero oznanja, za Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin v kterem vedno točiva sveže pivo, moremo reči, da je vse tako, kakor popisano, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevsak rojak v bližini gledaš pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar Bva v zvezi z g. Fr. Saks kuj k m v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. in ako si jo kteri naših čitaleljev omisli, imel bode niarsikak dolgi zimski večer lepo in prijetno godl>o. Tvrdka ima tudi veliko vrsto harmonik, orgelj in.druzih godbenih instrumentov. Njene simfonije godl>ene skrinjice so jednake švicarskim, imajo jeklene zobe in trpežno ko-lesevje, toda s zboljšanjem, da se menjavajo glasbene pole, toraj lahko igraš vse komade, ktere si hočeš omisliti in stanejo !e malenkost. Cenik, kteri podaja cene vseh omenjenih instrumentov in komade, ktere isti igrajo, pf>šlje ta tvrdka po sprejemu 2 ct. znamke. Izpuščeni iz zaporov. — Slavuo-sti so minile, zato so odprli zapore ter izpustili iz tijh razne ljudi, ki so bili aretovani pred prihodom ceBarja. 3 okt. popoludne so j gel delati. Drugi se je vjel s palico, ki jo je imel pri sebi. Ko Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo a*daj za !S20.40 100 kron avstr veljave, pri dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. 1' Dne 16. t m. smn sprejeli po Adams Express Co. od Frank Premko iz Dunlo, Pa., $85 brez vaacega naročila kam so namenjeni. Prosimo pojasnjen je. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzirike po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago^ 111. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ui naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Itiik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Jacob Stonigh 8o E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrov, m (Boss Ca«e) in BO najboljši pokrovi ee zlatom preteguj« n i (Go Id field) iu jamčim za-n ■* 20 lr-t: k-desovje ie Elgin ali \\ iltham ter velja samo $ I i t i laiue, ktere žele uro kupiti se ji i sedaj ponuja lepa priložuost, Ta cena je Je za nekaj časa. Na zahtevan je pošljem cenik? poštnine proBto. Dobra postrežba in jamstvo za biago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočan z vrem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. KJE JE? FRANK UDOV0, po domače Čeh nar, bivši mlinar iz Pušave pri Mokronogu, vas Bistrica, občina Št. Rupert. V tej deželi je nekje že več let, toda nevem ako je še živ, ali že davno mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegovemu sinu: Frank Udovč, 313 W. 18. St., Chicago, Illinois. Posebna ponudba. Kol. *Bovje ure, ktere prodajam po najnižji ceni je-najnovejše zboljšano »RAILWAY SPECIAL" s 16 rubini in \ -.višeijiini dvojnimi pokrovi, pravi uikelj, b pateu ovanim regulatorjem in so dobro urejeue, raz.ie - ilikosli, navijajo s^ pri obodu. Pokrovi so tanke .»hlikn lično izrezljam dvojni ,,Hunting", IS /elsk' st. navijajo se pri cbodu, se datom prevleč. e, garantiram za 20 let; vredne so te ure $25, t r » nrodajam jih dokler mi zaloga ne poide samo po $12, S sp štovanjem Josi Zajec^ 1718 St. Clair St., Cleveland, O. Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdravili. Brenčanje v ušesi h takoj preneha- '"opisi tvoj.. 1 »olezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, III. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Sloveucem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine amodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzu h, Cr^Bt^d Butt". C« I o Slovencem iu Hrvatom, posebno delavcem pri dogih v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-11 a, dalje sveže pivo. v i n o in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceui. K obiluemu obisku bo priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. m m m m m ifcVbivt.A'tft.i'ibfcVS »Vb. Yoi W-fctiifct V«b6 * . - . . — irtiKui - .. w SVOJI T SVOJIM! J. GLOBOKAR, M P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKG-O T7" IUO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IX DECA: RAZN0VKSTN0 OBUVALO; PEB1L0, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže G-BOCEEI7E. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. mmmmmm Osreči s^roj člojocl s tem, da kupiš našo domačo g*>d!>eno skrinjico (Home Music Box). Ista je najlMilj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. 1 >aje več zabave nego orgije za Sioo, kajti yet i no je pripravljena krati za vsacega. Godhcne vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko ig a. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni ž njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabili doma za zabavo otrok, pri društvih in vsakovrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuje god Do pri plesu. Igra glasno itt natančno. Te* ni, koračnice, valČeke, polke, polka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izvršuje lM>;jši nego marsikleri godci. Otroci imajo ž njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaze slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo So-00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zasluzijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3-00 in vsakovrstne orgije prav po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ S2 in dobiš takoj domaČo godl>eno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept No. 45 Vesey St., New York, P. 0. Box 2853. Tjd-S-fc©^-. Njegov drug. )Povest iz življenja avstralskih zlaioiskalcev). (Koaec.) Par ur kaBueje bližal se je Dalston meatu, kjer je videl dim, ali kako Be je začudil, ko vgleda pred Beboj leseno kočo. Kaj tacega ni pričakoval. Toda lesa je bilo v obilici iu graditelja koče tudi uihče ci motil. Krog koče razprostiral se je mali vrt, kjer bo rasle krasne cvetke in druga koristua zelišča v zalivu jezera kraj koče plaval je mali priprosto stesaui čoln. Vse to bilo je tako krasno, da je Dalston na prvi pogled spozual čemu je Pat tolikrat ostavljal naselbino, kajti za avstralsko divjino bilo je malo, a divno gorsko zakotje prava raz-koSuoet. Dalston je sklenil oprezno Be približati koči ter se prepričati kaj Be godi v notranjih prostorih, skozi malo okno je svetila oljuata svetilka, pri hiSi ui bilo nikacega psa, toraj se mu ni bilo treba bati, da ga kedo opazi. Z največjo opreznostjo bližal se je malemu oknu kamor je srečno neopažen priSel iu gledal v sobico. Toda je li mogoče, je li ga neva-rajo lastue oči, ali sanja? Izaena-den se strese. V hifii kraj ognjišča Bedela je stara žena in kuhala čaj, a kraj mize, — ue to ni mogoče — ua kte-rej bo bila vsakovrstna jedila, sedela je mlada ženska, držeč na kolenih dva zala otroka; prvemu bilo je jedya 4, a drugemu kacih G let, deček iu deklica, ktorima je mlada ženBka pripovedovala kako pravlji co, in ta ženska, ta mati, na ktere obiazu jo odsevala radost iti veselje je bila — Joe, drug Pat O'Bryana 1 Vreča, ktero je uavHfzui mladenič danes nosil, ležala je prazna v kotu. Dakton samega sebe ni razumel. Ta ženska je toraj Patov drug ; ženska, oči vidno njeguva soproga in otroci so njegova deca! Le počasno se ja zopet zavedal, ■uomuil se je, čemu je Bem prišel, teja po zlatu, po ogromnem boga-Btvu se je zopet oživila. Vreča bila je že prazua, in »ko sedaj Patovo soprogo ue prisili, da mu pove, kje je skrito zlato, ne bode nikdar zvedel o Patovem skrivališču. Jednim skokom bil je pri vratih ktere je šiloma odprl in prestrašenim Btauovnikom porogljivo voščil veestaansk: ,,dober večer". Otroci jeli so Btrahu kričati ter Bkočili raz materino naročje, mati je obledela, vstala ter objela svojo deco, kajti poznala je Dalstona najsilnejega in najdivjega moža iz naselbiue Oukapariuga. Stara žena očividuo Patova mati vzkliknila je prestrašeno: ,,Devica Marija", ter ae prekrižala. „Da Joe, moj dragi mladenič,1 pričel je Dalston, zmagozavestno se smehljajoč, „gotovo prihajam ue pričakovano in tudi nisem dobrodošel gost. Toda nič hudega vam ue bodem storil, samo dajte mi vse zlato, kterega ste sem znosili in kojega ste tudi danes sem pri nesl 11" „Zlato?'4 odvrne Patova žena ter nerazumljivo motri Dalstona. „Da zlato," ponavlja Dalston pretečim glasom. „Iu sicer takoj, ako vam je življenje drago. Pred menoj vam ni treba igrati nikakib gledaliških prizorov, kajti menije vse znano, iu mislim, da me dovolj poznate, da še nisem nikdar prelc-mil svoje besede. Jaz hočem zlato! Kam ate ga skrili?" Ivanka — tako je bilo ime mladi ženi — ozrla se je na steno, kjer je visela puška. ,,Stoji" zakričal je Dalston, ter prijel svoj kol. „Ta namen le opusti, samo jeden korak bližje steni, in na meatu Bi mrtva!" Otroci pričeli so kričati iu jokati, oklenili bo se svoje matere ter je niso pustili z mesta. Toda mater ni ostavila srčnost. ,,Vi o meni krivičuomislit^, Dal Bton," reče Ivana, ,,jaz nisem nikacega zlata semkaj prinesla, temveč aamo živež, kterega zamoremo samo v Onkaparingi kupiti. Otrokom moji tamošnji opravki niso suaui,. oni žive tukaj v varstvu njihove stare matere, ker uikakoi ne morem dopustiti, da bi živeli med onimi brezbožneži naselbinp, jaz nosim moško obleko samo zato, da me v naselbini nihče ne nadleguje." „Tudi jaz sem kaj tacega mislil," odvrne Dalston, „in tudi verujem, da vaš mož svoje zlato sam spravi, toda na vsak način vam mora biti oje go v o skrivališče znano, toraj brzo, hočete li meni pokazati oiio shrambo ali ne?" „Tudi to je napačne," pojasni Ivana. ,,Naše zlato, kterega v iBtiui nimamo toliko, kakor vi mislite, pošljemo navadnim potom z oboroženim transportom vlade v Adelaide, ako bi imeli dovolj zlata, gotovo ne bi več živeli v tako čudnih obiteljBkih odnošajih. Prosim vas Dalstou, imejte usmiljenje z mojimi otroki iu ostavite našo kočo, mi nimamo tukaj ničesar, kar bi zamoglo zadostiti vašim ždjam." ,,Nečete?" zakriči Dalston. „To-da glejte, kaj vam bode otvorilo usta 1" Jednim mahom zagrabil je malo deklico, iu vihteč kol nad njeno glavo kričal: „Zlato ali —1" Prestrašena mati jela je na ves glas kričati, njeui klici na pomoč >dmevali so od bližnjega gorovja Ivana pokleknila je pred Dalsto iom ter prosila milosti. ,,Bodete izpovedali?" reče Dalston, vedno še držeč kol nad ubogo Ivanino hčerko. „Da — da, vse," ihtela je od bo lesti skoro blazna mati, in sledeč lekemu notraujemu glasu, pristavila je: „Ah hvala Bogu, tu prihaja moj mož! vprašajte njega!" Hipoma pustil je Dalston otroka in kol na rueBtu skočil k vratim in izvadil revolver izza pasa, kajti be-daj velja boj na življenje in smrt Močan udarec z kolom po roki zbije mu revolver iz roke. Skoraj irez zavesti nasloni Be DalBton na steno, samo besedica „Pat" bilo je čuti. ,,Ne Pat," odvrne mu Ivana, ki je držala kol v roki, ,,temveč njegov drug Joe vasje prevaril. Mojega otroka si hotel usmrtiti, nesrečnež? Kedo mi zaniore braniti, da sedaj jaz teb« usmrtim, baš tako, kakor si hotel moje dete?" Besno je pogledal Dalston vidoč, da ga je v resnici prevarila, žeje hotel k njej skočiti, toda ona se umakne in zavihti kol nad njegovo glavo. Pred hišo čujejo se koraki iu moški glasovi. „Kaj se tukaj godi?" vpraša nekdo pred vratmi. Potem bilo je čuti večglasov, ki bo jeduoglasno vzklik noli: „Tukaj je, tuje!" Zlatoiskalci iz Onkaparinga, ki ^o zasledovali Dalstona in Jim For sterja, prišli so tudi v Patovo dolino, kjer so slišali klice Ivane. Vendar bi vsejedno prišli prepozno, ako se bi junaškej ženi prevara ue posrečila. Položaj je bil Patovim tovarišem takoj jasen. Hipoma so Dalstona zvezali in privezali na konja in odvedli ga nazaj v Onkaparingo. Njegcvaoso-da je bila odločena. Jeden zlatoiskalec ostal je v varstvo Patove žeue, dokler ni njen mož sam prišel v svojo kočo. Sicer bo zlatoiskalci o Patovej Lajuosti zvedeli, toda mladeniča Joe ali Patovo ž^no spoštovali so idslej v nadalje, kakor najstarejše j;a zlatoiskalca. Kolikokrat se je o Patovi žeui pri večernih ognjih govorilo, pri stavil je vsakdo z veseljem : „Da, »ua je bila Patov drug!" Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen Baloou German&Austrian Headquarters Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače m imam na razpolago fine smodke in postrežem b izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Daniel Radatovich Pikes Peak Ave.. Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig razuih založnikov in so zaznamenovaue v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalie prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj Bi mi blagovoli naprej poslati, male zneske Be lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Josip Losar / East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske i u otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD::E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam do najnižji ceni. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cenn 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80; cena 4 glasnim. . . .od $55 do 8100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reci smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez S50, a sedaj jih ne dam za s100. — Zato se ti tako lepe zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nječe te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. l^eadville, Colo., A. Križman. Spostoyani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, I.a., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Hutte, Colo., M. Sod j a. PAUL SCHNELLEK. Notary Public IZVRSTNE SMODKE! Vržirike z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepot«) , a« • i tisoč komadov, vuaiumetu, - - MIC h., Seed Cigars 814 tisoč komadov. naznanja, da je pričel poslovauje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. Dobiti so pri meni tudi fiue smodke od $14 do 840 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljuduo priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York . Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York. DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PARIS SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNI k 1 SO:. ,,La Lorraine", nn. dva vijaka......................................t2.000 ton, ,,LaSavoie", ,. ,, ,, ..........................12.000 ,, I -a Touraine", ,, ,, ,, ......................................10.000 ,, L'Aquitaine", ,, ,, ,, ......................................10.000 1-a Hretagne", ..............................................................Sooo ,, La Campagne4 ..............................................................Smio ,, ,La Gasco^ne" .............................................................So<>o Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen, j edin a slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci iu Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evrnpo s* oglasiti dospevši v Bremen v našoj pisarni, kjer si denar nAjboljn zm** njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro pr.učeni kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tnm denar zastonj zavozili. Oglasila iu vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KIIEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, neniice in dolžna pisma. Izposlnje in i x ter j nje zapnšdine in dolge ?e. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDr. Gk TTST^-IST IPOIHIIEIK: sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & Park St. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti} pri tamošnjem ljudstvu. DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu ol>činstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno n:idarjenega\'zdravljenju Jensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, is on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bole/en neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Mogoče. Profesor: „Ž iosem ini premišljujem kaj pomeni vozal na mojem robcu, a vendar Be ne .oorem domisliti.'* — Prijatelj: „Mogoče pomeuja, da morate dati robec perici!" ■»..imuiian' John Maurin slovenski (Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici ra prirejeva-1 Zdravi nje pogrebov, maziljenje in vee v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Lanrinti. Mich. w w v m ^ Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK A : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude l>olezni in lepo se Vam zahvalim, Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, HI Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam moge! dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala, L. GLAVINIČ, Lead City, S. D Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajniMezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans, Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela, ilnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $bo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. SvedoČim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobndstih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stania: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni.44 Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da s< mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma Štffan Petrašek, Frugality, Pa. 25.000 konjskih moči. 25.000 ,, „ 12.000 ,, ,, 16.000 ,, ,, 9000 ,, ,, 9000 ,, „ 9000 ,, ob četrtkih ob 10. Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ->b Morton Street; La Breiagne 25. okt. 1900 La Lorraine L'Aquitaine 22. nov. 1900. 29. ,, 1900. .'Aquitaine 1. nov. 1900. La Touraine 8. „ 1900. La Gascogue 15 ,, 1900. Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre 842,50 in višje. Glav.............. « BROADWAY, NEW Y0KK. RED STAR LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda4') New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z siovečimi poštnimi parniki: ,-VATEELAND-', na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,-JSEELAlTD", na dva vijaka. 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva V! ka, 8669 ton. „SOUTHWAEK", na dva ,.FAIESLAND'\ . . . ..WESTERNLANL", -„N00RDL&NE-\ . . ijaka, 8607 ton. 71 lf> ton. 5736 ton. 5712 ton. tJri cenah za medkrovje so vpofctete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čpz Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: ua Kranjako, Štajersko, Koroško. Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NFjW YORKA oflpljujejo parniki vsako sredo opnludue od pomola H. 14, oh vznožju Fuiton St. — Iz PH1LADELPHIJE vsako drugo Bredo od pomola oh vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listkov Be je obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway. NEW YORK - 43 La Salle St., CHI0AG0 — 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — Third & Pirn St.. ST. LOUTS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. W NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. Cr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. u. s. POTSDAK, parnik t dvojnim vijakom. 12500 ton. 3TATE2»rA.2L. parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. BOTTEREAM, pamik z dvojnim vijakom, S300 ton. I' a r n i k i : MAASDAK, SPAABKLAM in WEEKENDAH. taf Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posehej objavljenih listinah. Parobrodna 6 rta i Trstu, št. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10. ma svoje pisarnev Inomostu. 3 Rudolfstrasse Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto oh 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St, New York