Izhaja po dvakrat na mesec, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Veljd Celo leto 3 gold/, pol leta 1 gold. 50 kr7 in Četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost.:— Posamezne Številke se dobivajo če jih kai ostane" po 10 kr. v Klerr-ovi bukvamici na včlikem trgu št. 240, kjer je tudi administracija.	’
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Razglas.
Mi Korelj II. iz žlahne rodovine Wurzbachove, vitez mnogih, redov in poln zaslug če ne za Svojo domovino, vsaj za Svoj dom, naznanjamo, da smo si izvolili „Brenceljna“ za Svoj vladni list.
V Ljubljani v 1. mesecu Našega slavnega predsedništva.
Korelj II.
Opiraje se na gori omenjeno imenovanje in jako mošk zarad časti, ktera me je doletela, naznanjam,' da prevzamem nalogo, biti vladen ofi-ciozen list.
„Brencelj.“
Ukaz.
Mi Korelj II. zapovedujemo in ukazujemo pri nastopu Svojega predsedništva na Kranjskem, kakor sledi:
1.	Nihče naj se ne podstopi Nas imenovati „Vi“, timveč le „Oni*'., kajti Mi nismo kake neslavne slovaške rodovine, timveč žlahnega stanu, po naših žilah teče plemenita kri in ne kaka kalna mokrota, kakor po drugih.
2.	Ime „Wurzbach“ naj se imenuje le z velikim spoštovanjem in le s pristavkom: „Slava mu!“ nikdar pa ne po nepotrebnem, kajti to imč ni kake neslavne slovaške rodovine, timveč žlahnega stamSritd.
3.	Kedar Nas kdo sreča, se mora prikloniti do tal ali pa še niže, razkriti svojo neslavno in nežlahno glavo in tako stati nepremakljivo, dokler Nas je še kaj videti, kajti Mi nismo kake neslavne slovaške rodovine, timveč žlahnega stanu itd.
4.	Enaka čast se mora skazovati tudi Našemu klobuku, Naši suknji, Našemu nosu, Našim čevljem, Našim podnosnicam, kajti v vsem tem tiči Naša slavna oseba, ktera ni kake neslavne slovaške rodovine, timveč žlahnega stanii itd.
5.	Kdor bi se ne ravnal po tem ukazu, se mu bodo
kar ušesa porezala, on se bo odrl na meh in nasolil za prihodnjo zimo.
To naj se zapomni.
V Ljubljani pri nastopu Našega slavnega predsedstva.
Korelj II.
Gajte!
Korelj II., deželni predsednik kranjski, so pisali nekemu svojih podložnih, kteri 8e je predrznil iin imenovati „Vi“, blizo tako-le:
».■••• Jaz nisem „Vi“, jaz sem „Oni“; jaz sem žlahne rodovine, po mojih žilah teče žlahna kri, jaz nisem slovaškega rodu. To je za zamerkati“.
Tako so pisali Korelj II.
/„Brencelj“, kteri gloda vsako kost in prežvekuje vsako besedo, je premišljeval slavno pismo slavnega Koreljna II. in zidal na-nj te-le nasledke:
Kdor je tako nizkega žlahnega stanii, kakor so naš Korelj II., se imenuje „Oni“ in sicer brez ozira na to, je li kaj vreden ali ne, je li veljak ali potepuh.
Kdor je višega stanu, na pr.: baron, grof, knez, se v slovenskem jeziku še klicati ne more, kajti „Oni“ je po Koreljnovi II. misli največa čast, ktera se more človeku skazati v nagovoru in ta beseda je komaj za Koreljna II. dobra, za one pa, ki so višega stanu, ni več spodobna.
.Kdor ni plemenitega rodu, toraj navadne slovaške krvi, se sme brez ozira-aa-stan-,-službo ali stopinjo ime-novovati „Vi“ ali pa „Ti“, .kakor se namreč plemenitašu zdi. Nič ne dč toraj, če se vsakemu človeku, kteri ni žlahnega stami, reče: „Ti hudič Ti“, ali pa: „Ti prekleta duša“, kakor nagovarjajo desetniki (korporali) svoje vajence ali novince.
Slovenska slovnica se mora čisto premeniti, kajti Ko-relj II. je ni zložil, toraj je slaba,- ker nima za barone, grofe, kneze in še više ljudi nikakoršnih zaimnikov; naj-veči „Oni“ je komaj za Koreljna II., kteri je komaj „žlahni“.
Slišijo Korelj II., ali Oni ne bodo hudi, če Vam bo „Brencelj“ „Ti“ rekel?
šli smo !
Sli smo! Bratje, zdaj pa le jokajte, Glavo si s pepelom poštupajte,
Skor pri kraji bode naša slava.
Beži, komur je ustava draga, Hohenwart je ves od vraga,
Kakor skala mu je trda glava.
Šli smo!
Šli smo! Nada nam po vodi plava,
Z nami splava ugodna nam ustava, Ker nasprotna nam je zdaj tud’ vlada. Zdaj Poljaki in še ció Slovenci Se hladijo v ministerstva senci; Zárod paš pa skor že kruha strada.
Sli smo!
Sli smo! Mi ustave smo mučenci,
Mi, vladarjev vsih umni učenci,
Mi smo zdaj sramotno skor propadli. Deset glasov imeli smo premalo, Deset preveč nasproti nam jih stalo; Pa so has lepó pred vrata b’li posad’li. Šli smo!
Sli smo! Ni nam v zboru obveljalo, Nekaj naših se ministrov zbalo Kljubovati nima vsak poguma.
Klerikalci in še druge kavke Dovolili so ministrom davke ,
Naših lula je premajhna truma.
Sli smo!
V
Sli smo! Govorili lepe stavke,
Stavili ministrom ció pijavke;
Jezik nam gladkó sploh, urno teče.
Ko prišli pa smo do glasovanja,
Pasja vera! ni ga prav’ga stanja, Nihče jud z besedo se ne speče.
Sli smo!
Šli smo! Dobrega se nam ne sanja;
Žalostna bo morda res Germanja,
Da smo v sili jo zdaj zapustili.
Hohenwart pa sme se v pest smejáti; Mi smo hotli njemu nagajati,
Pa sino^ dobro vsi na, kol steknili.
Sli smo!
Šestdeset in sedem! Kdo se sme štemati S to številko? Treba se nam bati, Da nas ne požrč kak duh slovanski.
S Hohenwartom, bratje naši zvesti, Res ni varno v družbi češnje jesti, On pogumen, strašen fant je kranjski.
Sli smo!
v
Sli smo! Jelo nam je vsem že presti;
Kmalu bode v Pragi kakor v Pesti Toča ■z jasnega na nas letela.
Naša vodja Herbst in hudi Giskra Sta že, kakor, počena dva piskra; Slava m,ša-bo zdaj omedlela.
Šli smo !
Dr. Glaser-jeva logika.
Dr. Glas er, kteri je pobijal v državnem zboru predlog dr. Costov za osnovo viših šol v Ljubljani, je govoril, kakor je „Brencelj" slišal z lastnimi ušesi — kajti „Brencelj“ sliši tudi misli blizo tako le:
„V viših šolah se ljudjé več u5é in več znajo, v viših šolah se izobražujejo ljudje za više stopinje, kakor bo na pr.: vladni svetovalci, deželni predsedniki, državni poslanci, ministri itd., sploh ljudje, kteri bo poklicani gospodariti v Avstriji. K tem poslu smo poklicani pa le mi ustavoverni Nemci, čemu bodo tedaj Slovencem više šole, če njihovo ni v Avstriji kraljestvo? Potrebnih vednosti, kolikor jih potrebujejo, da vedó davke plačevati, pri vojakih puško nositi in nam služiti, se pa že naucé v šolah, ktere zdaj imajo. Dokler je med naihi kaj ljudi, kteri hočejo gospodariti in vladati — in takih se ne bo zmanjkalo, dokler moj rod ne pomrje, — ni treba Slovencem viših šol, tedaj jim jih ne dovolimo“.
„Brenceljnovi“ telegrami,
Iz Pariza 16. t. m. — Klanje in morenje je prenehalo, ker ni nikogar več, da bi moril in nikogar, da bi se dal moriti. Izpraznjen je cesar j ev p r estol; kdor ima veselje se ga polakomniti, naj se oglasi in dokaže, da je svoj testament že naredil.
‘ll Iz Berolina 16. t. m. —1 Krški raki, ktere je dobil cesar iz Novega mesta, so pridši na mizo, postali rdeči; takega čudeža še tukaj nismo videli. Gotovo se je to fcgodilo všled tiste „Gottesvorsehung“, kteroje imel stari Bilje na Francoskem v štantu, kakor se je bahal. Ljudje
teh živali niso poznali in so mislili, da je pismonoša Avsec poslal tiste konje v dar, ktere jezdari, kedar pisma raznaša.
Iž Dunaja 17. t. m. — Stajarska poslanca Seidl in Brandstetter, ktera sta v državnem zboru glasovala zoper osnovo slovenskih viših šol, sta to storila iz blagega namena, ker nočeta, da bi Slovencem kdo drug delil dobrote. Sklenila sta namreč na svoje stroške napraviti te 'šole. Slava jima! — Grof Hohenwart je nektere usta-voverneže povabil k sebi rekoč: „Tu-le gori se vsedite, boste pa Benedke videli“.
Iz Kočevja 18. t. m/ — Od tod je šla prošnja do ministerstva, da bi se v tukajšnji reaiki, ktera se ima osnovati, vpeljal lepi kočevski jezik.
Iz Celja 18. t. m. — Volilci poslanca Tomšiča niso zadovoljni s tem, da je prišel mož brez mandata nazaj, tim več zahtevajo, da' bi ga šel iskat v državno zbornico, kjer ga je pustil in ga prinesel nazaj, da ga zamorejo drugemu dati.
Ni res,
kar Slovenci v enomer čenčajo, namreč, da bi ne imeli z Nemci enakih pravic, da bi toraj Nemci vživali več pravic, kakor Slovenci. To se vidi iz sledečega:
V državnem zboru se niso dovolile Slovencem više slovenske šole in sicer le zarad enakopravnosti, kajti tudi Nemci nimajo ne ene slovenske šole.
Je morda to zatiranje Slovencev, da se prepovedujejo tabori? Nikakor ne, kajti tudi Nemcem se,še ni dovolil ne eden slovensk tabor. ,
Da se pri nas slovenščina ne vpelje v šole in urad-nije, se godi le zarad enakopravnosti, kajti pri. Nemcih tudi še ni vpeljana.
„Slovenija“ se ne dovoli zarad tega, ker se Nemcem tudi ne bo dovolila.
Davke plačujejo Slovenci ravno tako, kakor Nemci, toraj morajo vživati vsi enake dobrote.
■ Iz tega se vidi, da so pritožbe Slovencev prazne in da Be ne bodo vslišale.
Ker se zdaj prav ne vč, kje prebiva ali kod se klati, se tu resno opominja, da se vrne k javni obravnavi, če ne, bi si imel nasledke sam pripisati.
Preiskavni sodnik.
Oklic.
Rešpehtarjova kuharca.
Vse kaže, da bo letaš slaba letna. Kder se zemlja preveč s krvijo gnoji, ne more nič prida roditi. Tako gnojna pa, koker letaš, še zemlja ni bla nikol, kar jest pomnim. Zdaj, k’ imam več cajta, pa štediram caj-tenge in druge srifte, zato pa tud več vem, kar se po svet godi.
Strašno, strašno, koker de bi bli ldje znoreli al zdivjali, taki so. V Pariz na Francoskem so po prajzovski vojski napravili sami med sabo, koker za untergoltengo, en revolcjon, so klal eden druzga, umorli ta včlkga škofa in strašno velik druzih ljudi,' polej so pa_ votli še ves Pariz požgat in v left zagnat." O joj, to bi bil jok in j amer!
Pa jih je vendar fratal. Jih je blo še nekaj, k’ niso • peršli ob vso pamet. Ti so potegnil z regirengo, vzel puntarjam Pariz in ga rešil pogina.
Saj znabit že to vsi veste, jest vas nočem podučit, k’ vem, da ste vsi belj kunštni koker jest. To sem le omenila za eksempelj, da je letaš res zemlja s krvijo gnojena. Zato gre pa vse tako čudno v Ibljan in na Dunaj.
Kaj bo, kaj bo! Gospod Purzelbauch, brat tistga Tadoljškega komisarja, so peršli na tist mest, k’ sem že jest enkrat služila, to se reče, namest tistga, k' sem bla jest prej, naka, namest tistga, k' je bil prej moj, čem reč, k’ sem bla jest njegova, ej, šembrej, to spet ne, če ne bi svet mislil, da sem taka al taka; gospod s tistim -čudnim imenom, k’ pomen trebuh, so peršli namest. tistga, k’ je bil pred namest mene, čem reč, k’ sem bla jest namest njega. Ej, dons sem vsa zmešana, i no, sej ■toko veste, kaj sem bla prej, k’ so bli gun gospod štot-•goltar. Polej so pa Dežman purgermajster, zdaj manjka glili še. Antekrista, polej bo pa sveta konc.
Daleč smo že, svet ne bo na nobeno vižo več dolg stal j ga bo že Bog enkrat v jezi v left zagnal. Pa mene nič ne skrbi, saj morejo tud, v nebesih ldje, angeljci in svetniki jesti, zato nucajo kuharce, bom že tud gor kakšno službo dobila, da ne bom kruha stradala. Samo če v pekel ne pridem! Bog vč! Zdaj, k’ je vse narobe, so znabit' tud nebesa spodej, pa pekel zgorej. Oh, v pekel pa že ne grem, med takim ljdmi, koker so naš liberaluh, močem bit, skorej bi šla k Dežman vdinst, da b’ se per-vadla takga dinsta.
Bog naš vari! Clovk ne v$, kdaj pride smrt po-nj, -tild Furzelbauch niso vedli, da bodo tako brž— lanz-kneht-prezident. Za to stopnjo Slovenc še nimajo imena, menda zato, k’ dozdej še nobeden ni bil. Adijo!
Pravi vzrok.
' Neki novinarski rogovilež z imenom Anton Tomšič, kteri je bil. v sodnijski preiskavi, se je odtegnil brez dovoljenja in vednosti sodnije nekam na uni svet.
A.	Zakaj neki ustavoverci v državnem zboru niso hoteli privoliti ministerstvu, da bi pobiralo davke?
B.	Najbrž zato, ker bi jih sami radi pobirali.
Liberalec in klerikalec.
Liberalec. •	1	Klerikalec.
Kam tak urno, klerikalec ? , j Kakor 'srna prekgorč?
Na katoliki zbor, kaj ne? Tako novi liberalec Pomižkvaje' zakašijŠ,
Vije brke krog nosš.
Klerikalec.,
„Kam pa, striček liberalec! Mečete tak hitro vi Svoji tanki palici?“
Se odreže klerikalec,
Moj slovenski korenjak ,
Od glave do nog junak.
Liberalec.
Grem v kazino, tam prodali Bomo starega Boga , -•
Ki za nas več ne veljfi.
Naj le kmet se z Bogom hvali; Al gospodom , kot- smo mi, Veš, za take vraže ni.
Klerikalec.
Tako misli tud’ kozliček, Samo da se ne babi,
Da ne veruje v Bog&.
Pa povejte, modri striček!
Kdo j e zvezdam luč prižgal ~
. In človeku dušo dal ?
Liberalec.
Se. poznš, da brez omike Kmetje ste, neumna stvar; ! Nam pa ni za dušo mar!
Z ranjce opice velike Je postal človeški sin,
Kedar umre, je pa „gin“.
Klerikalec.
Pa povejte kum zverine ! Kako da vaš sin umri,
; Vol, nja brat, pa crkne le? Res imate zdaj šetine,
Al,, tam dušo brez mustač, Vlekel v pekel bo rogač.
Liberalec.
Take sanje’ 'so strašilo Vaše puhle pameti,
Ko sedite še v temi;
Dobro vino in kosilo Mastno c,—- je neb6 pri nas ; Pekel bodi' pa za, vas! -
Lih tako stvari slanine Se na mast redč pri nas,
Da nam dajo veČ klobas;
Mi pa'nismo za koline,
Za Boga' sino vstvaijèni, H Kakor vera nas uči.
Liberalec.
Kaj čenčate spet od vere, Neomikani čvekar!
Naša- vera je denar-!
Nihče ni, pa brez zamere, Še od vere bil bogat, -Večidel gre lačen spat.
Klerikalec.
Zdaj ste s konja šli na osla Vege še teliček moj , :
'Kar je krma, da ni gnoj; L Ni brez vere služb,
Ne pogodbe, ne zavez, Človek je brez vere pes.'
Liberalec.
Mar imate me za zjaka, Neolikani kmetun? gj Mislite, da sem kapun?
Vi ste hlapci star’ga mraka, Mi smo pa svobode luč, • Nove ère zlati ključ.
Klerikalec.
Vaš je blagor le verige, Gnjili štor je vaša luč,
Štir milj arde- dolg pa ključ; Liberalec grenke fige Je za Avstrijo rodil, .
Da bi muren ga popil!
Liberalec.
Buzakljuna, klerikalec!
Drži jezik za zobmi!
Mi smo mi, al ti si ti!
Li ne veš, da liberalec Je že skoraj vsak gospod, Slavne opice zarod ?
Klerikalec.
Liberalec, sin rovarstva!
Si brez duše Ijuti gad, Tvoje delo je razpad.
Mi le skala smo cesarstva,
I Verne domovine ščit f -— *
‘ Ti'pa pojdi se solit!
J. V. •
Pogovori.
Trne. Nemškutarji in liberaluhi v enomer trobijo, da ljubijo svetlobo ter črtijo tem o to. Kako neki, da so bila v četrtek, ko se je obhajala papeževa Bvečanost, le okna nemčurjev in liberaluhov temna? Jaz bi menil, da Slovenci ljubijo svetlobo,,'ker so razsvetlili svoje hiše.
Jože. Tedaj so nemčurji črnuhi, a ne Slovenci.
*
* *
Tine. Zdaj pa že več ne verjamem, da so pri nem-čurjih bogatini, kteri imajo kapital.
Jaka. Kako da ne?
Tine. Zato, ker se toliko denarja niso imeli, da bi bili kupili svečavo za papežev večer.
*
* *
Jaka. Papeževi večer ni bilo nobenega policaja pred Dežmanovo hišo.
Jože. Saj ga tudi ni bilo treba, ker je bila Korelj-nova hiša tako temna, da bi je ne bil nihče najdel.
*
* *
Tine. Državni zbor ni dovolil viših šol v Ljubljani, za ktere je prosil poslanec dr. Costa.
Tone. Zato ne, ker si je mislil: Slovenci nimajo viših šol in pošiljajo vendar take može čez nas, kakor je Hohenwart. Kaj, ko bi še šole imeli 1 Polej nas pa kar pojedö I
Tine. Haha, blizo si jo zadel, Tone!
Zapomnite si!
Ljubljanski nemškutarji, kteri niso razsvetlili v četrtek zvečer svojih hiš, se bodo odslej imenovali temot-njaki („Finsterlinge“), ker ne marajo za svetlobo.
Še nekaj.
Poslanec dr. Glaser na Dunaji je imenoval slovensko govorjenje „Kinderlallen“ (otročje jecljanje).
Odpusti mu, slovenski duh, to predrznost, saj ne vč, kaj govori.
Pa še nekaj.
Gospod dr. Glaser je po razžaljivem govoru za Slovence prišel dr. Costa prosit odpuščenja, češ, da ni hotel žaliti Slovencev.
„Veste, gospod doktor“, mu odgovori Costa, „jaz sem imel pesa, kteri me je popadel in se mi potem prilizoval. A veste, kaj sem storil ž njim ? Zapodil sem ga“.
Pri teh besedah mu obrne hrbet.
Gospod dr. Glaser! Slovenci se ne vstrašijo lajanja enega pesa in tudi vedó, da krik neke živali, ktera ima daljše ušesa od Vas, ne sega v nebesa.
Novi izrazi.
Namesto: Egiptovska temota — se bo odslej rekloi Temota, kakoršna je bila v četrtek na „rotovžu“.
Namesto: Ta otrok še jeclja — se bo po dr. Glaserju reklo: Ta otrok je še Slovenec.
Namesto: Ta človek je boječ kot zajec ali turnar, se bo reklo: Ta človek je celjski Tomšič.
Namesto: Odpustite mu, saj ne vč, kaj govori, se bo reklo: Odpustite mu, saj je dr. Glaser.
Prihodnji „Brencelj“ prifrči proti koncn meseca, kedar mn pridejo podobe iz Dunaja.
0 papeževi svečanosti.
(Pred Dežmanovo hišo.)
„iniuui jjrenceij": xo je čudno, ata, da gospod Korelj, kteri bi moral kot župan svetiti vsemu mestu, nimajo nobene lučice na oknu.
,,Stari Brencelj“: Molči, ne vidiš policajev?
. Policaja: Ti prekleti slovenski hudič, ali ne Vidiš, da je tukaj po dnov in po noči razsvetljeno? Saj vidiš grablje in pinjo. Čakaj, ti bomo posvetili!
Opomba.
Konec tega meseca se bliža in ž njim konec prvega polletja. Treba bo tedaj tistim prijateljem „Brenceljna“ kteri so se mu zapisali le do konca prvega pollelja, ponoviti t.o zvezo, ktera je obema deloma koristna in potrebna.
Prav tako se prosijo tisti, kteri mu Še niso poslali letošnjega zaslužka, da to brž storijo, kajti nihče ne vč, kedaj bo umrl, in iz unega sveta se dolžni denar ne more pošiljati, ker Še do zdaj ni pošte iz tega na uni svet. Do sodnega dne čakati bi bilo pa vendar-le predolgo. „KeŠpeh-tarjova kuharca“ nima cajta, da bi prišla vsacega posebej terjat, že vsak sam vč, koliko in ali je kaj dolžan.
Na vsaki način pričakuje veliko denarja.
Odgovorni vrednik in založnik Jak. Alčšovc. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.