Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije ? Proizvodnja medu in voska v letu 1951 Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO -11 po stanju 1. decembra 1951 ZAVOr ZA STATISTIKO N EVIDENCO I. R SLOVENIJE r^UM ■N»*A:JJSKI arhiv Inven : jrna Številka: i Arhivska označba : 5 2, «5 5 Ljubljana t952 September m rji; Ar. ' >. l. ' /" :• V, ' ~J -A:~~ i Sf' . .. v ■ ; .y - N - •o^ & i -• r ,• ' ) , ' "• N .\V :■-. v-' ' V' . ■ tJH • • ■' **->• . - / v' " ^* '" r -. , •■j JL nrj sf A v 'K. .. ' Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije Proizvodnja medu in voska v letu 1951 Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO -11 po stanju 1. decembra 1951 Ljubljana 1952 September m T t:s' -. %' V !' • . - - 'j fŠ I ?r< k -> afer" / ^ T . ' ' i 9' l I" ' #^--:, ' ; -, :v ; - .. ^Jl^t! ; s » .7 m. .1^%^ , ':: T' v-. -" ' >, ££/*/%■ . ^ X>; v:; r ,' j" ' *' ■ . ." ■' • • ^ ' i • * 1 ' , /* ,-^' "' *-<• " e-^ v ^ »A » 'f ' ./' •' t ' ,. 1r, »i ' ,' D .^: '. r i '. ■ . .j •. :U r, "" ' v ;• ■ \ • -••' «*» - » v-' % ■. ." i ^ r:ii-; 'y V-" .• •' ' ' j ^ . "V •' ' f\' . '' r; J _; ' ' iC ', 1 •' •' •• - ■ /r * . ^. 1-. . T.?> '. ' "i' ' -' ■ " ■ "•-■ '• i' * i!" . 1!? /" ' V " v-> t; ■ ■ l [V v ' ,■ »r; «?' Rt1 i >•, , -• P's \ ^ i 5*. ' •:?:•' ■ .■ . ( 1. , JS ♦/ i r: ► "i i > I r ' - »' jI--; : : ;• t. «] -• .V; r' * * j*1 .■ i ■, ■ *' ■" - "-t * ;1 V J>T 4 1 ' II t r . v. I \ «-' 1/»' . . ' . ■ I f' ' t P /Ari, ■ ' (LS . V' ' • .1 ;v' t . • " >. .* "*■ - 'J TT, f, . V ' ' »i ' ' -M a ■ : ■« :Vu/** j , *r* - - •• M« " '-1 1 "-" /l-. ?i • ^ I '; I r^. t ■f-f ■•^1 ^ > « i' P« _ » .•. -S:--, i - J>C" ■f t^ • »V* ;f. > ; " •_' t ." tk" . ; -vv^, 1' . J#; ' " -' - riž '• ' . >. %. f • fcJWir. i" : ;. ■ * '^V . -1 C -, F* ' ■ ?*&■ ./ - j, 1" ' -: ^ .. ; < ■ :. , , 7^V .V' .:. , >r• . 1« " '" ■■, 4 » I — » ■* -» J *. •" . ,-n ': * 'J w ^ '. iV ■— ■ ^ * J* ; 1 •' • T: . n 1 ■ *-«' TAvf7* . : -rj ' ^ ■ ■" ' •' '" ! *" •^•v f ,• - S" * 'č^v. . • •' 1 • % , , ^ .v«, s J ' - * , A-. % •" >* ' ' • .. . ■■■ • ,• ■ r ' - - - 1 ' , ^ ^ •' . » « .v ' ■ ' -. v .. •j" "• ■■ , .. — - ' ' - 1--. ' "V • '■:■ : ' ■• ; :>■-{ .' Vr-. V '■•3. , ?'■' •>|— tT^" - ^ ■ Wc*|P'l' ' ' ■ ' ' -■ ■ ■ -. ■ • ' :' ■■ jV ■ » t' " 5" ' ' " 1 ••' v • '-i . o * ' •< C *: .?. . f ,' Vir i "• "' ' ' ' - t ■> ■. . : «-•. 'j ••. . •!». /. . . « * .. . - • , v ■■■. ** - ■ i' ' V - , EV I, ' ; ,«' •' •. . ■ : v-' . ; ■ l * 7: ' / >' • ,4 . ' *. ' » ■ 't " ,%-■ - r ■ •■ -. • v - ■•V--:" :' ' ' vfSg" , "■' v ' ••• ••• _*»; >• < 1 : ^ ■_ . .. . i:■. * ^ r^T. -rV. . 1^, . . . ■ T • : , ^ '" i ■. • -2. Trfči. t W*F, Tir. ' r *-" ■ |i j ^ ^ ' " »►• • ' ' ! . . -•" ■* ' i ^ • ' ' ' ' I # t '--Vri v • , •* •* -' •' ' ' -^A. - «, T}-" 1 VV' -: •< ' '■. . jas*, •. uf -t' !*' r - ,•. • "Sr • > .. :H , | '#■. :■ :■, . . . ,. - .. v.. % ^ ' . » •' = u - • .V '• '" . ' 1' "■ rm ' K ■ • v. «V • ' ' ' •* ~*t 't**-. ? . v /~i ' . 1 ^ s. *, « ••--> . - '•■. ^. vv ' .V* "it" !' J fi ^ ^ ••■r? > , ^v \ \ •' - \\ -t-. . , •/ - . . , , r-. -4. i:'• • ; ^' r i. r' ; .• *. . • / '' -»•*' • - r "" t? Stran 1 ?5»todoXoške pripOBb« Splošni pomen .«. , 7. « Anali podatkov ««. •> r• '■* n f; r. -n c o * o ^ t» '» ■> e C • O O *>»•■«« -1 » a«' « 2 "5 1 1 ~ 3t <»vllo panj ev .. . „ v ♦ .„ 3 2 •-. Raalike rasd štetjem januarja in "t 95^ in decembersko oceno 1 SLj1 po okrajih .' <. « 4 3 Saamer^e aed prensiSnirci. žn neprenii^S^iinii ^ »> » « a • .> » & » ^ ^ •• '• 3 4 Število^ panjev po sektorjih X3. 8 t>lli&t VSI fs 6 5 Donos medu in voska ^ a . . 9 1 -Število gospodarstev in čabelnih panjev po velikostnih skupinah in sektorjih lastništva -a „ 13 2 -število pan^sjv l. tSSI v* primerjavi s 11950 po okrajih, , 14 3. Število gospodarstev in čebelnih panjev po okrajih „„ „ ». „ » . „ ae 15 4 JDoncs meda rta pttnj po okrajih v letu 195o#iri 1951 16 5 .-Število ia ) za iieprsmično satja o. , 19 Pregledne tabele i*r, ' C * "-fc. ~ «r* ; - i S' * • t. .; , :" ^ • v , *' ■>. ) > 3^ :V * J1' Jt' " ' " ■ ;• ■/•-. ; • .•/ j" -^ f^. iry<šr* •. . '. " " ; k * . { : v • ^ /t, • < * -. ' T ' < , . •" t .• ^ - -• • ,/•■ - • v 'J ./ •r .** • 1 . .' * ■*' -' - I. ; - . ^ -" •H; ;>< r -, . ^ * v . v '•, w • - .V Tv^. *i*J ^ ' 'IK ~i> - r ' t •• ■ ■ .. S#:' ." ' ' •' ' '. J* ■•; >3 '' .:; r; 3 f -* ^ .v; ; .1 '•*. V s) , ; ;• t . •. -< ,. , ^ 'r -«, » ' . • * ' -« /. r ^ --^ . * ; ^ "U T« ' ' r - > 1 ^ i >r^v. •■ - ^ •: "" ' i •' : ;r ^-. . " • — --v' '' % "i - v i :• % •" V ( ; r ' .V v *. . . . >■•• "*" •" *••-• r' . " ' ici' . «* ■ ^ - *• . v ■ . ii . J, .»Tt. * '. ■ . ■ '-• ' ' 'r. v# 1 V - V. . •' k*' . ' • *v v - - r <-i V* <. '* s 4 •* ■ < . -j l' - . . X. • . =0 ( ČEBELARSTVO U f 0 3) I pripota&feŠtevilo Sebelnih panjev je bilo 1, 1951 dvakrat zajeto; , najprej s popisom Sivine in perutninepo statnju dne 15^ januar ja 195^ ter ioa koncu leta hkrati s donosom asedu po* obrazcu FO 11 osnovne Kmetijske etatistian® ss^tsžbe / Se ta obrazce je issdai republiški savod saa statistiko in evi<53Rco navodila s razpisom št 7o6/t e dne 28 11 1951« Ki so ®etodoloŠko podobaa vsera ostalim na vod i lom o PO službe Enota opazovanja je krajevni ljudski odbor. Organi ceni - tvene komisije so kot pri ostalih PO akcijah, k tem se pritegne še predstavni e čebelarskih zadrug in drug© strokovnjak® Haloga komisije ja* && z vsemi sredstvi dfelujep da dobi pravoŽasfiO čia to&ftejle podatke o letošnji Sebelai proizvodnji Sačin opaše vanj a ja kafcor pri ostalih PO službah; okrajna komisija si razdeli zaradi opazovanja teren in se posvetuje s Sobel&rsklsi strokovnjaki in msaprednimi čebelarji ter slasti s prsdstavoiki čebelarskih društev ali iaidrug o pogojih čebelar j en ja Sa poisagala sluiijo: reaultati popisa s dne 15 I 1951^0apodarski listi po krajevnih ljudskih odborifi9 v kolikor so izpolajaai® akcij© prejšnjih let in podoeao Definirana j© tudi proizvodnja: gr© sa pridelek tekoSega Ista (kar je rasumljivo) o od kater aga pa j® treba odšteti tiste količine * kž. so puščene Sebelaje z& prežijo vanje (»a' zijasko prehrano & pri 5esier se upošteva le cvetlični ascde na pa smrekov? ir Okrajni statistiSni. uradi so poročali o pogojih letine, pojavih feolesml itd-, ter o nafiinu' « kako so priSli do podatkov Iss %eh poroSiije r a® vid no v da je gleds Števila panjev slutilv glavnem &a osnovo popis v ss&Satku leta« ki pa je bil deloma IspoDoln^en * delosaa celo korigiran«NajveS inforiBacij so prispevali predstavniki čebelarskih zadrug p društev in d migi Sebelareki strokovnjaki 9 deloiaa pa ao jih dali is lastne eviden« 08 krajevni ljudski odbori in okrajni ljudski odbori s v Iz vseggi je rssvidno, da gre pri tej statistiki še bolj kot pri ostalih K> službah ssa tipična "tabelarne ocene" po ter« minoicgiji ssnaneg® slovenskega statistika Žištea IX Splošni povaeH). r' Čebelarstvo po svojero delež« p ki ga pr^eva k narodnogo ■=• spodarekemu dohodku, res ne spada med važnejše kmetijske panoge, ssj je bil v 'aelo dobrem letu 1S5o pridelek saedu ocenjen na 725000 kg«. Ako raSunaaio kg po 458 Din-© s naša vsa skupaj '522to5o ooo Din proti skupni vrednosti kmetijske proizvodnje okoli 25 isilijard Bia (po družbene sa plan«) : Vendar s tesa resnič« na važnost 5ebelor©je ni pravilno izkaasna Bolje ojsnaSiso njen poaent 5e ug:otovija0e da bi jo morali gojiti „ četudi ne bi dajs3, a nilaakega donosa« kajti debelo skrbe aa oplojevanje mnogih kulturnih rastlin« ki bi se. sicer sploh ne oplodile ali pa bi bile prisiljan® do saiaooploditve 9 s Sežaer bi dobili "slabši pridelek ■ Strokovnjaki menijo, da ©plode čebel® pri ms do 8o % vsega sa?lja-> Čebelarstvo je pri nas prastara, panoga in na splošno reSenoe dokaj •SoMo razvito r To je sioer spet pavšalna karakter isa« n eija Jasnejšo predstavo dobimac še ugotovimo, koliko panjev pridi? pni nas in drugod na Hoo ha povrSine . (Primerjanj© s skupne površini? 'se sasatm«a najbolj priiasrnoj ker pridejo m Čebele ve5 ali vse površin© v poStsv in Re obdelovalna sealja flaspietsio pa, r; iOdi erao kaietijatvo celo po^labSuje pogoje dobrega Sebalarstvšif ker bolj goji kultur©{; ki ne prihajajo sa 5eb@le v pošte vin satira predel Pri mji pridejo haloc ma površine okoli štirje panji Ha j. večjo goatoto j® ipijjla po predvojnih podatkih Švica s 8 panji^sa njo MeEiSija s 5(j3» lA^ksenbarg s iB8» GrSija s 5t5t Portugalska s 5* Bol^rija 3 Madžarska s 3 p 9 panja na loo haToda v zadnje navedenih državah prevladuje jo panji ss nepre!ffii5nire satjeajo ki niso enakovredni panjem s premičnim sat j ea? ki prevladujejo v prvi skupini in pri nas, , Pri iavsnetvropskih državah dosesa go - stota redno 1 panj na loo ha skupne površine-. Po tem merilu torej lahko eraatFMO 9 da je čebeloreja pri nas dobro razvitag v kolikšni meri pa obstoje še kakšne neizrabljene kapacitetes se more ugotbviti seveda samo s strokovnim opaaovan j era terenaPripomniti naoramo Se, da je naša kranjska debela svetovno znana in saiiiraanje Kanjo še raste-. Po ©voji osnovni gospodarski lastnosti, pridnosti sa nabiranje Biedus je nesporno na prvem 2 ssestu , Pri čebelah priha^a^o v poitev seveda Se druge lastno« stis slasti rojivbst in krotko st ter odpornost V svetu želijo pridaoo nerojivo in krotko čebeloSlede zadnjih lastnosti j® kranjska debela Se n ©proučena Raalifini rodovi naae 5et>e^e im*> jo raslične lastnosti, Sistematska proučevanja v tem pogledu so 3e safiella v kmetijskem znanstvenem z&vcdue a so bila zaradi r^organigacije prekinjena« Sanissivo .jo, da je pridobila icranjeka čebela na slovesu prav aadnja leta Ameriški strokovnjak Csle je proi»5eval okoli 26o sodb o raznih pasmah in je prišel do zaključka« da je kranjska čebela najboljša (o teas je prinesel Šlanek "Aiaerican Bee Jourftal" latilik 1952« )« V novejših ameriSkih uSbenikih se zavzemajo ssn kranjsko Sebelo kot najboijšoa aedten ko so pred leti dajali Se prednost rumeni italijanski Sebeli. -, I%vq% kranjsk« čebele je bil organiziran na koraercialni osnovi že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja* III Analiaa podatkov število panj ev Kako ae jg gibalo število panjev po osvoboditvi^ kažejo bki v tabeli. podatki v tabeli. Tab 1 Število panjev po osvoboditvi Leto 1 946 1947 1949 1 950 1951 1951 (15 I) (15 1-5 (1 ,X1X. . ) Število 73 668 5e 192 04 911 76 o16 78 132 89 o2b Težko j® presoditi „ koliko gre za resnične variacije iz leta v leto in koliko na ra« čua rasnih pomanjkljivosti statistikeHedteaj ko je razlika Med letom 195o in 1 951 po stanju istega dne neznatna (3 $) s je precejšnja aed stanjem 15^1. in 1 .XII. 1951 leta (H %)■:■ Pri primerjavah statističnih sias je vedno neugodnor, če Štetje oi izvršeno na isti kritični dan« Ker pa se čebele ozl= mi j o že joeeni9 j© raslika taed 1-, XII. in IS. I« v tem ©siru •jarjetn© bres poaebuega isoffisnateto iia nima c da se je število ranj&v v tem letu resnično poveSalo ssa 14 %, eako smemo vzeti podatke sa toSne Re raoremo pa na podlagi dosedanjega statističnega materiala pi&soditie kolikšne ao ,too^lnalne, , variacije števila panjev is leta v loto Predpostavljamo sicer, da se število Sebelerjcv normalno ne menja mnogo t pač pa sč širijo ali krčijo obrat i po letini t cenah medu itd « d&si aa araplitudc tega Širjenja in krčenja nimamo pravega statističnega grabiva in še ssanj ugotovljeno korelacijo 8 faktorji^ ki na to vplivajo Kakor pa bomo vid eii iz poznejše analize, je Ml rezultat čebeloreje 1 1951 zelo 8labv take po donosu medu kakor zaradi znatnega znižanja cene* Zato letina skoraj ni mogla vplivati kot stimulans na povišanje* Mnogo bolj verjetno jev da gra za točnejšo ocenitev « kajti čeprav gre v začetku leta za popis B je gotovo, da popis pri čebelah ni sogel biti toliko zanesljiv ketv pri velikih šivalih, dobljene napovedi pa so verjetno niso nič ali vsaj n® v veliki meri kontrolirale V stari Jugoslaviji so se gibale ocene za število panjev v Dravski banovini od 193o do 1939 ®ed 72 ooo (1952) in 97 ooo (1934)£ I* 1939 je bilo i&kasanib 85 »ooo panjevv v vsej državi pa 793*ooo Po štetju 1 191o je bilo na Kranjskem 72 7oo panjev, na Goriškem a Gradiško 9 Soo^ na vsem Štajerske® pa 1l85oo ( ne 3 ara o v slovenskesi delu) o fodatki pa se ae dajo dobro .priiaer jati c ker jo njihova točnost dvomljiva2 Razlike med Štetjem januarja 195o in 1951 in decembrsko oceno 1951 po okraji u Kot rečeno je republiška vsota a ras tla od 19$o do 1951 asa ? %, od januarja 1951 do decembra istega leta pa za 14% Razlik^ po okrajih pa od republiškega povprečka deloma precaj odstopa jo Od 195o do 1951 je Število panjev v 11 okraj ih padlo j. v drugih narastlo Najmočnejši padec; iskazuje Maribor iB©stov, kjer je padlo Število na 65c9 % 5 sta te® ao Jesenice s 83*5 Ljutomer 3 86^1 % prejšnjega stanja Raj bolj pa je narastlo število panjev v tem času v Murski Soboti, , in sicer na 121 v Poljčanah na 118 %c v Ljubljani okolici na 115 Povprečna deviacija AD je 8v1o Knogo večje so razlike med Štetjem sačetek 1, - 195o in oceao konec tega leta« in sicer v glavnem navzgor Število panjev je po oceni decembra 195^ padlo najnižje pod stanje lr 195o v Mariboru mestu (82 ,. 6 %) in v Ljutomera (88^5 %)i najbolj pa je narastlo Število i>anjev v Ptuju (199 %) za tem v Novem raeatu -(1146 ;<) in Goioi (136 %) AD ^znaša 12«2. Pregled po okrajih daje tabela St 2 ' 3Razmerje med premičnimi in nspreaiičnimi panji Seveda je gospodarsko velika razlika med preraiSnicni in nepremičnimi panjih Panje s premičnim satjem so izumili v drugi polovici prejšnjega stoletja, , kar je e dvema drugima iznajdbam« matiSnjakom in centrifugalni® toSilom# arevolucio - niralo in s racionaliziral o čebelarstvo« (Rasvoj sladkornih tovarn t p@1; roleJa9 slsktrarn pa je pomen čebeloreje smtno snižalg slasti proti drugi® kmetijskim panogam«) ki so ee dvignile , gnani Petor Pavel Glavar ocenil .1, H 768 vrednost 2efe©iov*eje najtnanj toliko kot mlekarstvo). . JOtines prevladuje v moderni čebeloreji preraični panjpdasi iaajo tudi moderni čebelarji nekaj kranjifiev kot dopolnilo premičnih panjev proti nepremičnim je pri rjas takole: Promičci panji v odstotkih vash panjev < 1946 o 77 > 1947 o 78 . 1949 76 1 95o • o , . o - 79 c 1951 jan. 78 « 195» dec« 77 s3 0ad tri četrtine vseh panj« v ja pri nas torej modernih 8 preraični® siatjeme dasi je sselo verjetno, da so ravno &r&~ njiSi v oceni nepopolno s&jeti in da ja torej skupno število panjev v resnici večje, kot ga daje ocena sili popiSo in da je delaS panje*? s premičnim satjem maajiio kot je prikassan v popisih in oceaaho Prod ?fojno so cenili delež premičnih panjev mnogo nlžer in sicer 11939 na 34 v vaej državi pa na 46 % fočnost tega je seveda neugot©vljiv&0 Pa predvojnih podatkih (sedanjih še nimanso) bi bil dele^; premičnih panjev »ustno nad imšim sedanjim le v Severni Istri (Igo $•) In v Švici (97 $2 približno enak našemu je v Sl©mSiji (7Q#2 $) in Bstonski Pri vseh drugih državah, , &a katere ic^ms podatka. , |>a ' je aiSji od naSega (glej lansko publikacijo PO 9 str« ?I) o Tudi sko vse podatke^ naše in t*sjvft afiffio aa oriontaei j ske. t js vendar jasno9 da emo v tea pogledu jaed napredivej^imi državami « • Rasiserje Eed prealžinisrd in nepremičnimi panji PQ okrajih ^ Zanimivo je ugotoviti* da r&alika med okraji v tem po~ gleda niso tako velike kot bi pričakovali« Povprečna deviacjlja od povprečica je le 21 Maribor mesto izlsaBuje samo premična panje t Ilirska Bistrica 95p2 % premi 5nihs Ljubljana 5 mesto 9409» Gorica 92 37 %<> Črnomelj Sa Sa^niž^i odstotek ima Slovenj Gradec z 49, 6 %{/ sa tem Trebnje z 53»? Šoštanj a 62 ,. 2 %„ Idrija a 6" 6>v2 % ■' 6rafiSno je prikazano razmerje aed preiBičnJ. mi in nepreoičaiiai panji in gostota na loo Iia v lanski publikaciji na strani X . 4 P Število panjev po sektorjih lastništva Podatke po ssktorjih lastništva irmmo po štetju 15 I 1951» ne pa tudi po oceni 1 XII 1951 Na državni sektor odpade vsega 3 % panjev, , na zadružnega 4, 2 %i, od tega največ na ohišnice (3 5 %)i ostanek 92, 8 % pripada privatnemu sektorju Od privatnega sektorja pa gre aopet nad četrtino na nekaetovaice9 od vseh sektorjev pa 2o % Ha državni sektor odpade aoraaiaerno več panjev kot gospodarstev s kar je popolnoma rasureljivo glede na velikost teh posestev Od vsah gospodarstev ima državni sektor la otf5 % Zadružni sektor ima tožno. isti odstotek panjev kot gospodarstevv Ha nekimi to va3. ce odpade cokaj ssanj odstotkov panjev kot pa je nekmetijskih gispodarstev, narareŽ 2o % panjev ^ a 27^1 % gospodarstevHadalje ssas saniaia tiskajo kako je razdeljeno število panje« po velikostnih skupinah privatnega sektorja To je razvidno ia naslednje preglednice Število panjev in gospodarstev po velikostnih skupinah v % skupina Državni sektor Sadru^ni sektor Km&tje bres^semlje in ao oso5 ha nad . o o o$ - 1 too ha 1 9 oo - 2 , oo ha = 3 »oo ha • 5 #oo ha • 8^00* ha •10, 00 ha -15« oo ha 20» oo ha Panji; 29oq 30oo 5 s oo 8f oo 1o, oo 1 5 »oo nad 2osoo Ilekmetje bres setalje in -do oto5 ha nad o v o5 ha Skupaj Grospodarstva 4c 2, 1 3, 6 7eo bi 589 8 c 2 11 ,, 1 1 o 10. 2 12, 2 5£:3 1 oy7 4, 6 3e3 6 „8 4, 8 os4 12 11 j, o 9 i, o 1 00* o t v 15 1 00, 0 6 kko »dmžirao vee gornje skupine privatnega sektorja v štlrio to j© do 2 ha& od 2 do 5 ha* od 5 do ha in nad 15 ha dobimo naslednji rezultat v razmerju števila panjev in števila gospodarstev v teh skupinah: .Velikostna skupina Do 2 ha 2 - 5 ha 5 -15 ha !i&d 15 ha Skupaj Gospodarstva: 27o7 26, 8 32. 8 12c7 1 00 ,0 Panji; 15, 7 21 ,9 58*9 23«5 1 oo t0 Kakor vidiso, . dolež panjev v prvih dveh skupinah 6 do hfv0rii2ji ad deleža gospodarstev^ delež panjev v višjih sku« p^ah nsJl 5 -SJa pa višji kot delei gospodarstev Td se da verjetno lahko obrasložiti s da zahteva racionalna cebeloreja danes precej stalnega in obratnega kapi" tal&u pa tudi znanja in gasa Sčofda se bo Čudno sdelo9 da je na nekmetijskem sektorju odstotek panjev KanjSi od odstotka gospodarstevs ko je znanoo da je med čebelarji izredno mnogo amater j sv nekmetov Vgndar ima nekmetijski sektor v resnici mnogo panjev 0/5) Havidezno nesorasaerjs izvira odtod t ker je šteto vsako gospodarstvoe ki je imelo ob popisu kak predmet popisa« recimo perutnino? s 51fflar je postal med gospodarstvi^ zlasti d elež nekmetov visok ( Razmerje aed Stevilotsa gospodarstev in Številom panjev po posameznih velikostnih skupinah izraziao lahko tudi s korelacijoAko vzaroeao linearno korelacijo; , znaša r » o059 } Kot reSenop gre tukaj za število panjev po sektorjih in velikostnih skupinah, , ne pa za število čebelarjev od vsega števila go&podar j@v0 ki po PO službi ni znano Po podatkih^ ki jih je zferala konce® 10 1946 čebelarska zwlrugac pa je bilo ta krat 7p3? Sebelsirjeve od tega 5o85 51anov zadruge?; panjev pa je bilo po iijenih podatkih 75 -. 143« tako da je prillo povprečno na čebelarja 9C7 panjev9seh Sebelnjakov pa je bilo 7 004 . Variacije razmerja iaed panjev in gospodarstev po velik^stfii« skupinah in po okrajih MMfr' . «* ■miiin*. in«' . . ! .traw JI *T" g>E j«1 m ■■ML. mmtiLumrm ■ "lim »■■. <—« n' i" * »u■ J j mu Spredaj navedeni podatki 30 zopet republiški povpreSki Kakor' pri vseh« je tudi pri teh pričakovati znatnih variacij po fckrajiho Vendar bi šlo. predaleSt, če bi hoteli spremljati razlike po okrajih proti republiškemu povpreSku za vsako velikostno slc&pino - Da približno vidirao« kolikšne so variacija, - bomo izbrali eno skupina* t. j. 3 do 5 ha9 in bomo na njej ugo to vili vciriafeilnos z proti republiškemu povprečku Na to skupino odpade v LR Sloveniji "»o »t % panjev in U % gospodarstev , Ra d. ike po okrajih pa gredo pri panjih od 35 % v Lendavi do 2„2 £ v Postojni To se pravi, na skupino *3 ~5 ha odpade v Lendavi približno tretjina vseh panjev tega okraja^ nasprotno pa v Postojni kociaj 2. 2 % . Povprečna deviacija AD snaša 46, 3 , Kajpada je tudi deiež gospodarstev te skupine po okrajih različen Pro^i rapubliškeiau povprečku ^1, 1 % odpade v Lendavi 26; 4 % vseh gospodarstev v Kranju pa le 2*1 % in v Postojni 5, 7 JS - Da ugotovimo. , da li in kolikšna je korelacija med odatot<» kom gospodarstev ter odstotkom panjev po okrajih v tej skupini to se pravi; ali odpade tam, kjer je odstotek gospodarstev te skupine velik« nanjo tudi približno ustrezni delež panjev ali ne c se lahko po slu žimo tabelarne analize Okraje razdelimo v tri skupine po odstotnem deležu gospodarstev in sicer v pov= prečnepodpovprečne in nadpovprečne Ker je republiški povpreček gospodarstev te skupine 11E1 bomo vzeli za povprečno skupino okraje* kjer je števi~ 2. 0 gospodarstev med 7 - 14 %9 kot podpovprečno one pod 7 %, nadpovprečne pa okraje a več kot 14 gospodarstev Potem bomo izračunali 9 kolik odstotek panjev odpade na vsako teh skupin Velikostna skupina 3 do 5 k* po odstotkih gospodarstev in panjev in po okrajih I .skupina skupina [Gospo Panji Pon i i Okraj darstve Celje m Idrija Kočevje Ljubljana ra Maribor m Postojna Radovljisa Slovenj Gradec Šoštanj Trbovlje Ar it matično povprečje Gospo darstva 5, 6 6, 5 3, 6 2. 8 2. 2 V « 6. 5 5o7 6, 5 6, 2 5. 4 7, 9 Celje oČrnomelj Gorica Grosuplje Ilir Bistrica Kamnik Kranj oko! Krško Ljubljana, o Ljutomer Maribor o K0vo mesto Poljčane Trebnje Aritra etično povprečje 1 1 12 A '2 „5 " 2 9 8 7. 1 12 1:3 7i* 1 o 12 12 1o, 8 11 \2 11 n 9. 6 O k 8 Okraj III. skupina |j Gospo ■« dar Lendava Sur Sob&ta Ffcuj Hadgoaei Sežasa Tolai. n Aritffietično povprečje 26 „4 25; 5 U. , 2 16v6 1 5. .5 H, ; 4 j ^8. 7 Za te tabelarne anelise ,)e ras vid na dokazi tesna sarela** — cl i a »nec ^dstulkD^ v, »Sii j i ki odpsfcsjo po akrsg ih ria te. 9kup1. no .. in med odstavkom pan^e¥ te skupine Prva skupina 3500 okrajevj, ki im povprečna 4U7 % 2o»8 goapottarstev^ ima 5 panjev, aru18, 6 ga skupina xnta 1o. . 1 % gospodarno 5 stB? in 9, 6 % panjev, zadnja pa gospodarstev in t6, 9 % pa(Koreiacijski koeficient 16. 9 r a 0, 95) 5 Donos medu in voska Donos medu na panj ze lo kolaba od "ieta do leta 4 znatno boljekot npr8 pri Žitih ali vr^nfcraaho in jo do neke Sier© tudi odviaen od čebeiarja da - 11 čebelar i uran o in vozi Čebele tudi na pašo Da bomo lae presojali naSe podatke} boao navedli donos medu na panj po predvojnih podatkih v posameznih držsvah. Donos medu na panj: Država Ajžir Argentina Avstrija Avstralija Bolgarija češkoslovašla Čile Egipt Estonska Grčija Ovateasala Japonska Jugoslavija Kanada Donos kg 3, 67 17; 39 5. 84 16. 98 5A5 2, 53 5^8 1, 92 20, 10 5; ; 86 61, 27 12, 52 5, 39 21 ? 27 Država Latvi j a Libanon Lukeeoburg Madžarska Norveška Portugalska Sev Irska Sirija švica Turčija Urugvaj ZDA zzsn J/ono s kg 13. .73 2, 41 •»<>. 11 ?. 5Q M ,26 2, 70 7 „ 6o 2 1 41 2/50 4, 57 4, 67 7 v 28 •o. lj 9 Leto 1933 1954 1955 1936 1937 1938 "5 959 Dravska banovina Jugoslavija V bivši Dravski banovini in atari Jugoslaviji je biX donos: Kot vidimo v ao podatki od države do države se lo različni Tassina^ ri8 avtor znanega agronomskega priroSnika meni o da se lahko vzame za italijansko čebelorejc ob nornsal^ nih pogojih teraHajšnjsga kmetijskega akolja za panj 3 o kg Ta povpreček se lahko prekosi« kadar ae goji 6e» kjer je mnogo medonosnih V takih okoliš 8o *r y 80 3), To 6, 8 . w -s 508 9. 6 5. 7 6, 2 5, 4 5. 8 406 belaretvo v posob^o ugodnih prodelih rastlin skupno z ugodnimi klimatskiisi pogoji Sslinah lahko doseža panj tudi do 25 kg medu Primer jajiao a gornjiai podatki naše povojne rezultate; Leto 1947 195o 1 951 Donos na panj "5 "prelni^nira j "z ~n& p r eiaib ni u j povpr e satjem satjecs | *5no ^3:!S5SS^. SSŠ2SS£S 4C8 | 3vO ■ 3, 4 11 A 4 «2 1 ,8 9, 5 3, 7 Is teh primerjav je jasnoe da js bilo 1 195o i »red no ugodrjos nadpovpreSnOg s čimer se strinjajo tudi sodbe čebelarjevs a 1. '1951 soras®erno slabo Čebelarji ga presojajo kot isrrdHO elabo Letos imarao# kot v uvodu onsenjeno^tudi poročila okrajnih statističnih uradov a splošnih pogojih čebelarske letine Med poročili okrajev v tem pogledu fskoraj ni raslikz spomladanska paš£. je bila slaba p ker je bilo ob 5 asu cvetenja sadnega drevja deževno vreiže9 ajdova paSa pa je saradi suIs in vzhodnih vetrov ob časuko bi sorala cediti Ta poročil?. se v celoti ujessajo s poročili o sadnj letini. Glej publikacijo ?0 8 is 1= 1951 e Tudi pašu na drugih aedoaosnih riatlirah je bila zaradi deževnega vremena prisad et&s kakor n pr na akaciji Hoja, , ki je sa mnogo okrajev selo važna 0 letos sploh ni sedila ali zaradi deževja le prav kratico dobo . SlEibo vreiae je prizadejalo tudi driigo poletno pašo im tr&vnikf. h:, plevelu it diiar. Aj, da jih ne kaže posamično navajati $& splošno pa bo b:. .11 vsaj ponekod nekoliko bolj Si poboji ssa obnožnino. Ker pa eo se poročil v veliki aiori oslaiijališi na i^nkcio« •nurje 55-. be; !. arslcih društev^aapredne čebelar j© itd t torej na 1o interesente o je bo ž no B da so izjave o slabih pogoj .h tega leta vendarle pretirane Okrajni statistl&ni urad Poeto ina pravi^da so na izjave kmetovalcev vplival« davčne gdaereo tako* da je težko presoditi e kaj je res in kaj ni res 5 gotovo ia je^ da je bil pridelek res nizek. To ae opaža tudi iz ponudb 3 na tržiSŠu Razlike v d onoau na panj po okrajih Razlika po okrajih so^ kakor ooremo vnaprej pričakovati; , znatne Leto 1951 beleži najvišji donos za premični panj v Mariboru esestu s 1^, 4 ks» nobenega donosa ne izkazuje okraj Gorica, nekateri drugi pa 1 kg ali nekaj Sez (Grosupljee Radgonat Trbovlje^ Ilirska Bistrica) Povprefižia deviacija AD je 6297 %• Leta 195o ;e bil najvišji donos za premični panj 25c6 kg (Grosuplje), najnižji pa 4, 6 kg (Radgona) , Pri: panjih z nepremičnira satjem je najvišji • in izjemni - fionos 10; 9 kg (ESaribor okolica) t za tem 4V, 6 kg (Kamnik) Povprečne deviacije AD znašajo 75 £0 Povprečno deviacijo si lahko predočimo s predstavo, da je polovica, okraja za povprečno deviacijo nad9 d ruga polovica pa je ravno toliko pod povprečkomo Pri panjih s prem. Čnim satjem bi imeli torej polovico okrajev na višini 6 ,, 9 kg9 drugo polovico pa na 1c6 kg; pri nepremičnih bi imela ena poX>vica 2 „8 kg, druga pa ou4 kg. Upoštevati je treba9 da se računa po dani definiciji donos po odbitku hrane za sitno ^ Celotna proizvodnja saedu znaša lata 1951 327*000 kg {32 i 7' l/3gonov3 proti 742 000 kg prejšnjega leta ali približno četrt kg na prebivalca. Celotni pridelek se računa tako 6 da se pomne ži število panjev po zadnjem etanju ž povprečniai donoao® na 1 an j (vbmislu navodil k PO9 1^ 195ou razpis št. ?S52 z dne 25 1o 195o) Pri tem ni popolnoma jasno, kako je računan donos panjev, ki so ncstalli med letom in bili do jeseni podrti Statistični referent za Kranj okolico pravi, da so se pri proizvodnji medu upoštevali tudi tisti panji« ki so nastali aed 1 rfcom in bili do 1 decembra podrti(kranjiči) ter da je zato p »vprečni pri° delek za panj z nepremičnim sat j en večjic kot bi bil brez upoštevanja donosa teh panjev Tukaj je vsekakor neka statistično še ne zajeta razlika glede števila panjev med letom in stanjem po vzinljenju in ne^ jasnost glede računanja donosa teh panjev. Vendar je popolno preciznost pri statistiki. , ki je tabelarna ocena t nemogoče doseči Pridelek voska Ocena na panj s premičnira s at jem je za 1 I 951 o^H kg, sa panj z nepremičnim satjem o916 kg» povprečno za vse panje It 0, 15 kg proti lanskim ocenam o02o .kg ssa premični^ ol2' ' kg za nepreitičai in os2o kg -za povprečni panj Skupna proizvodnja voska je ocenjena na 13 172 kg* kar znaša 4 % količine pridelka medu Prej In je leto je bilo razmerje med voskom in medom . celo samo 2* ? -%■<> Letina sa vosek je bila po poročilih okrajnih statietičnih uradov p 'av tako slatoa kot za. nsed^ kar ja precej saaoob sebi umevno e dasi je padec pri vosku relativno manjši in zato rasemerje vos ca proti medu boljše kot prejšnje leto. Pri preničnih panjih je razmerje voska proti medu 3V3 % (prejšnje lel o 1, 8 %) * pri nepremičnih 7„8 % (prejšnje leto 5, 8 %) Def ix ici ja za pridelek voska je ista kot na pridelek medu. - da se ramreS računa samo tisti pridobljeni vosekfi ki ne služi za vzdiževanje posameznih čebelnih obratov, , temveč je namenjen za druge namene (za prodajo itd ) Zato navaja n pr statistični referent okraja Krško s da tudi voska ni« ker je majhna pridotljeua količina porabljena ea enostavno reprodukcijo Vosek proizvajajo čebele, ko počiva jo* potem ko so použile znatne količine medu povprečno je potrebno v ugodnih sezonskih pogojih 8 - 1o kg medu za proizvodnjo 1 kg -voska. Z uvedbo racionalne čebeloreje je postala proizvodnja voska po~ strpnskaVfassjinari računa, da se do&eže na panj 25o - 3oo g. Saradl ns jhnega pociensi in ozke korelacije med proizvodnjo med« in voska ni potrebno spremljati predmeta še dalje po okraj ih \ Podatki c donosu laedu in. voska tudi ni&o v originalnem gradivu rasčl« njeni po sektorjih lastništva^ kar je glede na majhne? gospodarsko pomembnost razunljivo Iz povpreSkov o donosu medu in voska pa^eveda lahko izračuna približni donos vsakega sektorja in tudi vsake velikostne skupine 12 1 Število gospodarstev in čebelnlh panjev po veliko artniKskupinaJb tn sektorjih lastni it va . (Po popisu živine 15 I .J 951) Gospodarstva §t evilo VSI SEKTORJI DRŽAVKI SEKTOR Zvezne, in rep* kmet posestva Lokalna ktoet pos - Posestva kniatoust Ekonomije pod j o Ostale drž ustano«] ve podjetja in organizacije ZADRUŽNI SEKTOR Kfliet .del zadruge Kmet rtZadr^obSotip^ Ohišnice Članov 10)2 PRIVATNI SEKTOR Goep^kmetov brez. lastne zemlje {do o5o5 issi) nad oso5 - 1 ti ItOl 2, o1 39ol " 5»ot B S90I K 1 o »oT " 15, 01 nad 2@ ha Gosp» lastna nekae~ nad o#o5 t ovalbrez l»z cev do oto5 «00 - 2 9 00 - 5 »oo » 5 ® 00 ■» 8 j 00 "»I Q9qq •1 59oo 20, , 00 252 816 1 I06 1o5 2o2 91 296 4129 65o 396 524 9 13o 221 860 4 2o 19 16 25 23 10 17 8 11 786 1oS 178 854 796 7o3 688 666 94o 221 27 841 35 o? 2 struktura % 1 00 o, 5 oel 0V1 OfcO O f/ 1 o92 4, 2 0t2 Ofl -\ 3, 9 95 ,3 2. 1 .8, 6 8^2 7. 2 11 J 1 op2 4 ;) 6 7, 6 3v8 4 c8 12 nO 15, 1 1 OO 9, 5 |18p3 8, 2 £6 „8 37 o 2 1CO 4 O 3, 3 92 „7 loo 2, 2 3 «11 886 7, 6 II06 o c 7 4, 8 SiO 4, 0 •5, 1 12. 5 15, 8 P m ji število 78 132 2 347 1 173 337 26lol , 71 c 3 253 44 ž 116 2695 72 532 83£ 3 92£ 4 156 4 606 7 87 S 9 56£ 4 15c 8 39c 5 282 8 loS 8 6or 7 02^ struktura % 1oo 3 1. 5o05 oso ov1 ov9 4, 2 ov6 oe1 3 »5 92 „8 1, 1 5*0 5, 3 5, 9 loj 12, 2 5, 3 1ot7 . 6S8 1ov4 11»o 9, o 13 2. Število panjev l1951 v primerjavi 3 X. 195o pc okraj ih LE SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Crnomalj Gorica Grosuplje Idrija Ilir Bistrica Jesenice aeatc ETamnik KoSevje Kranj mesto Kranj okolica Krško Lendava Ijubljana mes^o Ljubi jana oko3 . Ljatoaer Maribir mesto UaithnT okol Mu reka bubotG Hovo raesto PoljSane Posfeojžm Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slovenj GrafJef Šoštanj Toimln Trbovlje Trabnje 151 195o (po popisu živ. , ) 76 616 2 2 4 2 1 1 1 2 1 5 2 3 4 3 1 2 3 1 2 f 3 2 1 £31 986 743 458 714 '«7o 417 9o9 162 3 617 3 2o7 6o5 428 381 244 677 479 214 763 748 7H 733 676 818 747 2o6 172 993 1 282 2 322 15*1, 1951 (po pot)i~ živ ) su 78 13, 2 2 2 4 2 1 1 2 2 221 965 458 316 496 222 297 28o o4o 277 252 3 757 3 23o 1 797 2 425 19o •931! 6 1 3 621 5 o?9 4 2 2 3 1 2 1 3 2 2 1 2 o2q o 64 935 5o9 916 o73 844 414 3o8 o13 387 349 Koef . 1; 95o »1 00 1o3 95 07 99, 3 89 «5 56. 8 920Q 1o4 91 o 5 107 to5 1 o5 lol 112 99. 9 115 86g1 65, 9' t o? 121 1 o7 1 18 108 94 114 835 1o6 I06 1 06 lol 1e8 t ot 1 XII 1951 89 o2o 3 3 6 2 1 1 2 2 3 3 222 1 ol 264 o54 883 272 3o5 313 o53 283 26o 848 421 959 413 998 985 559 3 474 5 453 5 2 2 7 2 499 112 892 422 o33 2 636 1 921 4 173 2 323 1 993 1 Aol 2 495 1A 3 Število gospodarstev in čelbelnih panjev po okrajih (po popisu živine ISI ^Sl) Gospodarstva lA\ SLOVENIJA C^lje mesto Cel^e okolica Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija Ilir Matrica Jesenice mesto Kamnik Ko&ev^e Kranj mesto Kranj okolica Krško Lendava Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okol, Murska Sobota Novo mesta Poljfiane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje vsa 23 2 816 1 9o3 15 584 4 674 13 333 5 639 3 125 4 o45 1 341 T o22 4 778 1 493 9 25o 13 33? 6 713 4 972 10 822 6 2oo 3 157 15 3o7 12 365 8 6o5 11 677 6 837 H 831 6 o 99 v skup, 3-5 ha Število o 5 7 5 5 212 595 811 731 214 4 455 5 639 25 796 64 1 795 376 T 668 554 19o 3o3 3 6o2 241 31 759 t 696 1 77 o 126 844 661 83 565 147 1 3 926 396 391 lol o12 299 868 311 358 729 261 661 11 ,1 3V 4 11*5 Bi o 12, 5 9, 8 6; )1 7*5 o$2 8p6 5*0 2. 1 8*2 '«2V7 26, 4 2 j 5 7, 8 1o, ? 2. 8 1o, 2 25, 5 1o, 8 12„o 5o7 U62 16(6 5, 7 1 5 r 5 4 i, o 6. 2 14 v© 5. 9 H. , 6 Panji vsa 78 132 2 2 4 2 1 1 k 2 2 3 3 1 2 6 1 3 5 4 2 2 3 1 2 1 3 2 221 965 458 316 496 222 297 28o o4c 277 252 757 23o 797 425 l9o 931 446 621 079 o2o c64 935 5o9 9?. 6 o73 844 4H 3o8 2 o13 1 2 387 349 v skup 3-5 ha število tsaa 7 879 8 325 172 534 195 79 3*i 182 81 267 366 629 35 458 243 29 449 1 o58 446 21o 64 652 239 135 114 221 125 16t 1o9 262 4 Donos siedu na pari j po okrajih v letu ^95o in 1 951 LE SLOVSSIJA Cei je snssto Celje okolica Črnonv«} Ij Gorica Grosuplje Idrija IlirE. ha Bistrica Jesenice Kamnik & č^je Kranj mesto Kranj okoliea Krško Lendava x -»j-bljgaa mesto Ljubljana okol Ljutomer Maribor - mesto Maribor okolica jgurska Sobota Rove ta o ^ t o Pcil. i ftfl r• Postojiia Ptuj Radgona Rad^iflj .(. ^a r. e S lov cm j Oradsc oGŠtaKjj Tolmin Trbovlje . Trebnje Panji s premičnim aatjeir. Panji' z nepremičnim satjem 1950 1S51 raiiiTimrrn" «« ~rrr ■n in m a ikse 11 A 1 p o 11 ,0 9^o U, 5 25vP T, o 5f4 6ro 8, 6 1 2 v 2 6, .2 5, 0 86o 5, o 22, o 16, 5 6-2 2ofto 16, o 5, 2 5 2 ,• o 17, 9 12»© 1 ^ ^ o 4. 6 4, 8 7, 0 12, 2 13, 5 5, 2 9. 7 13, 5 4*2 1*2 5 »o 8. 2 1% 5. 6 1, 5 6. 0 1 of6 3. 1 2pO 2 »o o»9 3, 5 3\2 10, 5 3. 7 12^0 15, 4 1. 5 >1. 3 5. 3 1. 6 1b9 1, -5 4, 6 2»o 4. 4 7, 6 2. 5 I95c T 3a4 1. 5 2 f, 8 ov8 1»8 2. 6 2, 6 2to '3, 2 3 «6 2, 1 2, 1 2, 9 I*« 8C1 3»2 2, 6 8vo 802 1 .6 2, 9 ' 4 .. 6 ^ O 306 2, -9 1 3 ,2 9 1 V* lo5 1 „3 3 06 8; 6 2 „-9 4, 0 4, 6 1. 8 2t7 1 »9 1 »7 2so 4^, 6 1, 0 1 - O « f 5 3, 8 2, 8 K3 •«T 1o, 9 1 6 o ,7 op6 0 45 1 ,6 1 „0 2 ■(; 5 3, 2 .2„3 0, 5 1 r. 6 5: Število in deleži panjev po okrajih m SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija Ilirska Bistrica Jesenice aasto Kamnik Kočevje Kranj jaesto Kranj okolica Krako Lendava Ljubljana aesto Liubljana akollijutomer Maribor mesto Maribor oko!. šSurstea Sobota Hovo sna s to PoljSane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slovenj Oradec Šoštanj To Umi n Trbovlje Trebnje Število panjev vseh 89 o2o 222 3 lot 3 264 6 ©54 2 883 1 272 1 3o5 3113 2 Q53 2 283 2 So 3 848 3 421 1 959 2 4135 938 1 S85 559 3 474 5 453 5 499 2 m 2 892 7 422 2 o33 2 636 1 921 4 173 a 323 t 993 1 4o1 2 495 s premični® satjem število 68 833 2 2 5 2 181 486 941 612 o94 : 84 o 1 243 218 1 486 1 659 211 3 2So 2 719 1 569 2 2911 4 767 1 7o7 559 2 808 3 769 3 441 1 666 2 475 6 2o4 1 754 1 773 1 659 2 o7?t 1 444 1 .319 1 lio 1 465 77 ,; 3 81. 5 80 p 2 90*1 92, 7 72. 6 66 >0 95 s 2 69 a 6 72, 5 72. 7 81 d2 85 o 5 79 .5 80, , 1 94 c 9 79*5 86 s o. 1 00 f o 80 08 69 5 1 62. 6 78, 9 85 »6 83 c 6 8603 67 o 3 86 s 4 49, 6 62, 2 66 ; 2 79 s" 2 58, T Delož panjev po okrajih 1 00 so oe2 3, 6 4, 3 8, ?1 3 jO 1. 2 1 , o 8 3 2 p2 2. 4 003 4. 8 4. 0 2c3 3 3 6f9 2. 5 0*8 4. 1 5e5 5, T 2, 4 3 f; 6 9, 0 205 2. 6 2, 4 30O 2 1 1. 9 1, 6 p% c. } f n 6*Števiio Sebelnih panjev in pridelol: medu ter voska po ckraj ih a) PreaiSno satje prid elek število panj ev LR SLOVKNIJA 68 833 Celje mesto Celje okolica Črnoaelj Gorica Grosuplje Idrija Ilirska Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj mesto Kranj okolica Krške Lendava Ljubljana mesto Ljubljana ©kol Ljutomer Maribor asesio Karibor okolica Kurska Sobota So vi mesto P0ljčane Postojna Ptuj Radgona Radorljica Sežana Slovenj Gradec ŠoŽtanj Tolmin Trbovlje Trebnje 181 2 466 2 941 5 612 2 o94 84o 1 243 218 H 488 1 659 211 3 29o 2 719 1! 569 2 291 4 76? 1! 7o7 559 2 808 3 769 3 1 2 6 t. 1 1 2 1 1 441 666 475 2o4 754 773 659 o71 444 319 11o 465 modu kg skupaj 291 776 217 12 348 24 o3o 2 139 4 679 1 65o 1 3o8 15 75o 5 318 422 6 718 2 473 5 488 18 736 49 196 6 331 6 7oQ 43 212 5 843 11 335 8 884 4 o31 12 o72 2 o56 8 118 3 338 9 227 1 o 943 3 316 1 354 4 536 na panj 4f 2 1*2 5*0 8. 2 1 »o 5, 6 1 c3 6c>o 1oe6 3c1 2. 0 2*o 0 o 9 3, 5 8U2 1o93 3fi7 12. 0 15b4 1 o5 3. 3 5. 3 I p6 169 161 4*6 20o 4. 4 706 2. 5 1 r 2 3. 1 voska kg skupaj 9 872 7 525 582 54 164 327 551 80 1o9 58o 1 1 94 28o 2 488 3o2 374 239 46 1 oll 82 111 647 119 na panj o, , 14 ovo4 0, 21 o, 2o 0, 03 6t2o 1*50 o „4o o, o5 o0o7 o, 25 o, 25 0, 50 o „89 0, 08 oDl1 o014 o^o2 o , 1 6 0, 08 o, o5 6, 49 o, 1i \8 Število fiebalaih panjev in pride^ei aedu tar voska po okrajih« nadaljevanje Lit SLOVEHUA Celje mesto Celje okolica črnoffielj Gorica arosuplje Idrija Ilirska Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj sest o Kranj okolica KrSko JLer. dava Ljubljana mesto Ljubljana okole Ljutomer Karibor mesto Maribor okolica Murska Sobota Sovo mesto PoljSane Postojna " . Ptuj Kadgona Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje ' Trebnje b) Kopreiaično satje Število panjev 2o 187 41 615 323 442 789 432 62 95 565 624 49 558 7c2 39o 122 1 231 278 666 1 684 2 o 58 446 417 1 218 279 863 262 2 1o2 879 674 291 1 o3o medu kg skupaj Prid elek voska kg 35 688 1 653 622 718 I9c 2 634 49 553 194 464 3 483 356 7 228 112 557 294 851 166 5 2 1 354 258 453 772 545 152 o3o na paraj skupaj 1 e8 2. 7 1i9 1v7 2^0 4 „6 1 »o 1 cO o, 5 3r8 2y8 /1. 3 1o»9 1 ,8 1. 2 o»7 096 o, 5 U6 1, o 2o5 3W2 2. 3 ov5 1 yd 3 3oo 14o 39 37 •r* 48 569 11 5 68 38 24 458 454 163 22 25 159 9 33 174 219 476 26 103 -. " i ^ it. : . !p . .■ -v. *|fc ^ V; - i. -« i* ;. -i/ ) - - v "-J. r . • ' ' i K - , ^ v ." •■' ■ 1 o, : -•• t-% MvT r i. c ® A>< j" * t ; ' • * t • -• • t . • - - . .. --v. . - • •it' >' > •' " /H" . '' • ; .• j * _ M AA ^ . K. r, - . ' » ' ■ ^ ■ • «. ^ v " 5^ .' ' ^ t >' -; -W - .i* ' '■ ' i"• ti, ' . •. . , »1»' 1 ' ' ' . ' '' •• ' l tiC' ._ »t *• . ^ V. - , 7*7** i ' 1 • & - ■t . • . .*■ *-•»> '' . r ^ " v .v ^ >fft^ • ♦ t •» 'J«r> *-**■' lV . "fc. ' ^ ' t* 1 • 'V 'iT' • ^ ^ • -{?> "** / v " r. u. ' « ^ kAr ' -XI T" ; ^ >" * " V. ^ r .' , i. . i < ; - *•> . " • t' P ■■. ' ■ f » .' i ^»r*^ . • ■ . +A » - -~ . • v» ^ , -• 4. * .•• - • -i. .•** i* * - » • #• • • • >•' *>•' ; ' - v k*: *f -T .»i C'^±7*1 . t i' . «-, . >; /. -« , • . -<1 * ^ * ' r • r . M* « T. ' - *» - -i. .J. ' • l 7' 4 t?. - . T T • C V '*' • ; •, 4„ - ^v' ; . ^ ' - ^ LJ. ••, ^ ,yr 9J. .' ••. > •# **♦ *■ *■■ " fiL*i54»2Ti» m i ' ." NV '/ ' I 7*: i x; , ' •< " '** Av" ; - V" 1 , " .•i" ' ■ -t . . . ^ H ■■ T?: r J*. ). '■■ r! >■ * \ 4 <■ * '•y / . ^ . 'i7 ST -l:. i ,r " : ^ :v• " ■ 'N. ;• • it-' ?: :«VT' V y r h . < V . ' ■ . A w 'V. -V . r .v-. -. v' -. ■?•■ ■ r f' ; '7 ■ -j, v. , I "" . i "k ; • ■ 'i ^ - -, /■ ^ ■ s , ■K. . -v ■ .' i ■/ , \ V N ■ ^ ) 1 ■ \ n s . ■■■ w • . V •* \ :-V. ^ . i, - V ' h ' i ' ( l v ;. . v. ■ ^ f •). .. -vS ,1 • < - - - - - \ - ^ ' >; . c/ ^ / « ( <•? ' * / / V • - .* k. - 1r ( \% ^ H / - -C -J V. s/ - X' ; ti v > - s \ • . • v o -. '! -. i' . -V • ■ r ~ ^ \ * ■ ' •' . . > ^ • . ' ■) -■ v • , - . .v' r'JJ■ - ' ' ■ r ž:; ; : % >■> . t J ^ . 3v*-' *■• •>• v . ; " t, 'J A V-' ■-V - -. l, . ^ - v":> ViT ~ ^ - ••• -. . r* ••• ••. " f ,v. V•' •. . :. - . •.• ;■ -v • . > '. ' f. . - ' .-2 < ^ ' ^ " - X - • . 75 ) ■ v. V' /-*• - >. ' -i i ; ,