Nekaj misli o glasbeni ustvarjalnosti v glasbenem izobraževanju Ilonka Pucihar Glasbena šola Vrhnika ilonka.pucihar@gmail.com Uvod Med vse večjimi zahtevami po ustvarjalnosti v nenehno in hitro spreminjajoči se vsakdanjosti skupaj z naraščajočim za- vedanjem njenega pomena v izobraževalnih procesih in njeno konkretizacijo pri pouku je še veliko neskladje. Učni sistemi bi se morali prilagoditi spreminjajočemu se načinu današnjega življenja in učenja. Raziskave kažejo, da so ustvarjalne naloge pomemben vidik glasbenega izobraževanja, ker krepijo učenčeve dosežke in raz- voj, in je tako nujno, da se tej praksi posveti več pozornosti (Hickey in Webster, 2001). Že leta 1922 je Coleman v ZDA izdal knjigo o glasbeni ustvarjalnosti otrok, v kateri postavlja improvizacijo in kompozicijo kot ustvarjalni dejavnosti pred teoretično glasbeno znanje. Podobna načela so poudarjali tudi 3 Raziskave 2 Povzetek Pojem ustvarjalnosti in njenega pomena se v novejšem času obsežno pojavlja tako v znanstveni in strokovni literaturi kot tudi v poljub- nih sestavkih revij in časnikov. Tudi v glasbeno izobraževalnem kon- tekstu je negovanje in spodbujanje otrokove glasbene ustvarjalnosti vse pogosteje obravnavana tema, k čemur prispevajo opažanja, da se velik ustvarjalni potencial predšolskih otrok skozi javno glasbeno šolanje izgublja. Prispevek ponuja nekaj misli in raziskav, ki stremi- jo k temu, da bi se tudi skozi glasbeno izobraževanje učenci v večji meri usposobili in pripravili na ustvarjalno reševanje problemov, prispevanje idej, ki so izvirne in uporabne v različnih kontekstih, na avtentično, globoko osebno glasbeno izražanje, ki prispeva tudi k bla- gostanju posameznika. Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, glasbeno izobra- ževanje, inštrumentalni pouk. Abstract In recent times, the concepts of creativity and its significance have been treated extensively in scholarly and professional literature, as well as in incidental texts published in magazines and newspapers. In the con- text of music education, the nurturing and encouragement of children’s musical creativity is also treated with increasing frequency, partly due to the observation that a great deal of the potential of preschool chil- dren is lost through public music schooling. The present article offers certain ideas and investigations aimed at encouraging the use of music education in order to enhance the training and preparation of pupils for creative problem-solving, for contributing original and applicable ideas in various contexts, and for authentic, deep and personal musical expression that contributes to the wellbeing of the individual. Keywords: music, musical creativity, music education, instrumental instruction. 4 kega individuuma med drugim predlaga raziskovanje zvoka, analize procesov in rezultatov za doseganje večjega zavedanja in predvsem improvizacijske dejavnosti. Umetnost improviza- cije je prav v razvijanju zavedanja lastne individualnosti, ki se izraža skoznjo. To znanje raste skozi interaktivne vaje z učite- ljem, ki naj ne bi podajal modelov za imitacijo, temveč postav- ljal probleme, ki izzovejo osebne odgovore (Doerschuk, 1984, v Pressing, 1987). Raziskava McMillanijeve (1997) pa je pokazala uporabnost improvizacije tudi v razvoju muzikalnosti. Pri splošnem glasbenem pouku v osnovni šoli in pouku nauka o glasbi otroci, glede na učni načrt, ustvarjajo v glasbi (izmišljan- je in oblikovanje glasbenih vsebin) in ob glasbi v okviru gibal- no-plesne, likovne ali besedne ustvarjalnosti (Denac, 2002, str. 56), medtem ko se ustvarjalne dejavnosti inštrumentalnega po- uka, prav tako glede na veljavni učni načrt (Učni načrt. Klavir), nanašajo na glasbeno izražanje v glasbi, kar v glavnem pome- ni skozi igranje na inštrument. Učni načrti za flavto, violino in klarinet se ne razlikujejo bistveno glede operativnih ciljev glasbene ustvarjalnosti. Učenci v prvem obdobju nižje stopnje »skozi oblikovanje zvočnih slik uglasbijo svoja občutja, doživet- ja« (Učni načrt. Klavir, 3. čl.), v drugem obdobju nižje stopnje pa »sestavljajo lastne skladbice na osnovi izkušenj predelane li- terature« (Učni načrt. Klavir, 3. čl.). Na višji stopnji »spoznava- jo osnove improvizacije« in »komponirajo lastno glasbo« (Učni načrt. Klavir, 3. čl.). Omenjeno je tudi spoznavanje praktične vrednosti uporabe kasetofona in videokamere v drugem ob- dobju ter spoznavanje možnosti uporabe računalnika v tretjem obdobju (Učni načrt. Klavir, 3. čl.). Prav zadnje omenjeno je vsekakor pomemben vidik, povezan z glasbeno ustvarjalnostjo, saj so današnji otroci obdani z digitalno medijsko tehnologijo, ki vpliva na njihovo percepcijo in sposobnost artikuliranja le- -te. Glasba internetnih strani, Y ou Tuba in video igric skupaj z raznimi mehanizmi za snemanje, predvajanje in deljenje glasbe z nenadzorovano množico uporabnikov omogoča mladim ak- tivno glasbeno ustvarjanje, pri čemer je seveda vprašljiva tako estetska in umetniška vrednost stvaritev kot tudi stopnja dejan- ske ustvarjalne angažiranosti, saj računalniki sami že izvajajo različne funkcije. Hkrati pa se pojavlja vprašanje neskladja med možnostmi, željami, preferencami mladih zunaj šole in tem, kar jim lahko ponudi šola s svojo tehnično opremo in znanjem učiteljev. Potreben bi bil tudi premislek o vključevanju ustvar- jalnih dejavnosti ob glasbi (gibalno-plesnih, likovnih ali besed- nih) v inštrumentalni pouk, če upoštevamo kognitivne, emo- cionalne in psihomotorične segmente otrokove osebnosti in si prizadevamo za usmeritev izobraževalnega procesa na otrokov celostni glasbeni in osebnostni razvoj. Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva celota in dajeta številne možnosti za svobodno ustvarjalnost, prav tako sta glasba in beseda izrazito povezani in velikokrat glasbena ustvarjalnost izhaja prav iz besedne (in obratno). Povezava med glasbo in likovnimi dejavnostmi je si- cer manj intenzivna, a gre za izraz doživetja celostnih glasbenih oblikovnih vsebin in potek posameznih glasbenih elementov. Glasbena ustvarjalnost lahko izhaja iz likovnih spodbud in obratno (Denac, 2002, str. 59). evropski vrhunski glasbeni pedagogi E. J. Dalcroze, E. Willems, C. Orff, Z. Kodaly idr. V slovensko osnovno in srednje glasbeno izobraževanje impro- vizacija in kompozicija kot temeljni glasbeno-ustvarjalni de- javnosti, nista sistematično vključeni. Šele na akademski stop- nji se kompozicija pojavi kot samostojen študij, ki pa je ločen od učenja inštrumenta, improvizacija pa kot samostojni pred- met, obvezen za študente glasbene pedagogike, kompozicije in orgel. Učni načrti za pouk inštrumenta v glasbeni šoli med vzgojno-izobraževalna področja sicer vključujejo tudi razvoj glasbene ustvarjalnosti, vendar je uresničevanje le-te odvisno od odgovornosti, znanj, stališč, presoje, ustvarjalnosti in narav- nanosti v ustvarjalnost posameznega učitelja. Glasbena ustvarjalnost v glasbenem izobraževanju Vsako glasbeno dejavnost lahko smatramo kot ustvarjalno, saj gre za proizvajanje tona iz tišine (Bratico in Tervaniemi, 2006, str. 290). Tudi glasbeno poslušanje ima temelje v ustvarjalnih mentalnih procesih, saj zahteva sposobnosti domišljije, pozor- nosti in čustvovanja. In tudi glasbeni nastop izvajanja zapisane glasbe je ustvarjalen, če izraža očitno količino izvirnosti in no- vosti v interpretaciji izvajalca. Vešč izvajalec poustvarja glasbo v okviru omejitev celotne strukture glasbenega dela z name- nom posredovanja čustev poslušalcu (Clarke, 2012, str. 19). Bolj kompletni dejavnosti glasbenega ustvarjanja sta kompozi- cija in improvizacija. Improvizacija omogoča stopnjo spontane inovacije in je zato tudi najbolj viden prikaz ustvarjalnosti v glasbeni izvedbi (Clarke, 2012, str. 23). V glasbenem izobraževanju se izraz ustvarjalnost uporablja na dva načina: – glasbena ustvarjalnost opisuje dejavnosti kompozicije in improvizacije, – glasbena ustvarjalnost poudarja pomen ustvarjalnosti za že- leni način razmišljanja. Učenje glasbe naj bi samo po sebi prispevalo k razvoju osebnostnih, učnih in miselnih spret- nosti ter tudi ustvarjalnega mišljenja. Po prepričanju B. Oblak (2000, str. 56) »temeljni namen ustvar- jalnega učenja v glasbi ni le v didaktiki predmeta, temveč v samih dejavnostih umetniške narave, zaradi česar pomeni ustvarjalno učenje v umetnosti najbolj naravno metodo.« Ra- zen tega dejavnosti glasbene ustvarjalnosti pomembno vpliva- jo na otrokovo ustvarjalno domiselnost, spontanost, intuicijo, pozornost, koncentracijo, motivacijo, samostojnost, razume- vanje glasbe, slušno zavedanje, glasbeni spomin (kognitivni in avditivni cilji), krepijo tehnične in interpretativne sposob- nosti, taktilno občutenje klaviature (psihomotorični cilji) ter spodbujajo veselje in interes za glasbene dejavnosti, željo po glasbenem izražanju in sproščenost ob tem (afektivni cilji). Raziskava J. Tafuri (2006) je potrdila, da bolj kot se otrokom ponuja spodbujajoče predloge za izražanje njihovih idej skozi uporabo usvojenih pravil, bolj se bo razvilo njihovo glasbeno ustvarjalno mišljenje. Za razvoj ustvarjalnega potenciala vsa- Nekaj misli o glasbeni ustvarjalnosti v glasbenem izobraževanju 5 Raziskave ka: željo po ustvarjanju lepega, sposobnost ustvarjalnega upo- dabljanja stvarnosti, sočutno imaginacijo in katarzo. Ko smo ustvarjalni, »nam telo posreduje močne in jasne občutke o tem, kje je vsak hip naša moč, srce spregovori o našem trenutnem čustvenem dogajanju, um nam pomaga stopiti v stik z okoljem, predstavljati naše zamisli, komunicirati, predelovati vtise v je- ziku naše kulture in dosegati izmenjavo mnenj, vidikov » (Re- bula in Prebeg, 2012, str. 18). Read (1945, v Denac 2012, str. 30) pravi, da je sodobni človek izgubil svoje psihično ravnovesje zaradi pomanjkanja senzibilnosti, domišljije in občutkov, kar povzroča konfuzijo zavesti. Sredstva, s katerimi bi spremenili to stanje, najde v vzgoji, ki mora človeka usposobiti, da bo živel ustvarjalno in naravno. Pretiran racionalizem današnjih vzgoj- nih sistemov vodi k enostranskemu razvoju. Vzgoja naj se torej realizira v oblikah: – svobodni izraz, ki zadovoljuje potrebo po komunikaciji mis- li in osebnih občutkov; – opazovanje, ki zadovoljuje željo po bogatenju s spoznavan- jem in s pridobivanjem – vtisov; – ocenjevanje, ki je odgovor individuuma na obliko izražanja drugih in odgovor na prave umetniške vrednosti (Read, 1945, ibid.). Ugotovitve so prenosljive v glasbenoizobraževalni sistem. Pri otrocih v začetni fazi učenja inštrumenta pri njihovih spon- tanih improvizacijah in preprostih kompozicijah še ni tako po- membna sama estetska vrednost njihovega ustvarjanja – ta se razvija postopoma s sposobnostjo aktivnega zaznavanja, doživ- ljanja, vrednotenja in ustvarjanja lepega –, temveč predvsem spontanost in svoboda ustvarjanja, kajti določeni vzorci in pra- vila, ki so v kasnejših fazah in še posebno pri odraslih v pomoč, bi omejili otrokovo domišljijo, ki ima nepredstavljive razsežno- sti in največkrat krepko presega domišljijo odraslih. Temeljni namen spodbujanja glasbene ustvarjalnosti otrok ni v ustvar- jalnem dosežku in v njegovi morebitni umetniški ali estetski vrednosti, temveč v ustvarjalni dejavnosti kot načinu uvajanja v umetnost in umetniško izražanje (Oblak, 1987). Razen tega se otroci, spodbujani h glasbenoustvarjalnim dejavnostim, laž- je soočajo s problemi, saj jih znajo ustvarjalno reševati, vodila pa jih želja po umetniškem izražanju. Sklep V glasbenem izobraževanju naj bi bil razvoj sposobnosti ustvarjalnega izražanja in komuniciranja na nov, pomensko ali estetsko ovrednoten in izviren način eden temeljnih namenov, ne samo ker se od umetnikov današnjega časa pričakujejo ve- like ustvarjalne sposobnosti v ustvarjanju produktov najvišje kakovosti in izvirnosti, kot menijo Williamon idr. (2006, str. 161), temveč predvsem zaradi pomena ustvarjalnosti za vse življenje. Če imajo otroci možnosti odkrivanja sveta, ki jih obdaja, na udoben, raziskovalen način, bodo nakopičili nepre- cenljiv ustvarjalni kapital, iz katerega bodo lahko črpali kasneje Če opazujemo majhne otroke, je očitno, da je želja po izvajanju glasbe prisotna že v zgodnjem otroštvu. Otroci se glasbeno iz- ražajo, da bi razumeli, strukturirali, dali pomen številnim vsa- kodnevnim izkušnjam. Tako si izmišljajo kratke melodije in pesmi ter ustvarjajo najrazličnejše zvočne efekte ob igranju z igračami, da bi izrazili odnose, ki jih začenjajo vzpostavljati s svetom, v katerem živijo. Ob glasbenem ustvarjanju otroci ra- stejo kot individualna in socialna bitja, ki postopoma dojemajo umetnost ne samo kot pomen lastnega izražanja, temveč tudi kot orodje, ki jim skozi domišljijo pomaga osmisliti svet. Omo- goča jim refleksijo dejanj, misli in čustev v procesu komunika- cije s svetom in z drugimi (Veloso in Carvalho, 2012, str. 73). Damasio (1998) razlaga, da je zvočna, vizualna in taktilna ču- tenja, ki dosežejo naše možgane kot mentalne predstave, tre- ba razumeti v kontekstu čustev. Cilj zaznavanja ni zaznavanje samo po sebi, temveč osebno življenje posameznika v njego- vem telesu in odnosih. »Vsak predmet zunanjega sveta lahko vstopi v našo zavest le, če izstopi iz splošnosti, postane del naše- ga osebnega sveta in doseže, da vzpostavimo z njim odnos. Do- seči mora spremembo v organizmu, dotakniti se mora našega občutenja sebe in doseči, da se odzovemo, torej spremenimo svoje prejšnje stanje zavesti, v katerem ga ni bilo. /… / Svet se nas dotakne, ko se ga dotaknemo tudi sami, ker sprejmemo osebni odnos z njim.« (Rebula in Prebeg, 2012, str. 8) Glasbo torej doživimo tako zaradi njene značilnosti, da odmeva globo- ko v našem telesu, kot tudi zaradi telesnih sprememb, ki izha- jajo iz tega procesa in izzovejo skupek čustev, ki oblikujejo po- men, ki ga ustvarimo iz glasbene izkušnje. Glasbene predstave izhajajo iz doživete izkušnje in iz čutenj v telesu. Domišljija je po mnenju Damasia (ibid.) manipulacija mentalnih predstav, ki jih zaznamo v katerem koli trenutku naših izkušenj ali pa so shranjene v spominu. Ker ta manipulacija velikokrat povezuje ideje, ki so zelo raznolike na konceptualni ravni, lahko proces domišljije vodi do trenutkov, ko nastanejo ustvarjalne ideje. Zato imajo skozi domišljijo tisti, ki so vključeni v umetniško ustvarjalnost, priložnost raziskovati možnosti, ki presegajo do- govorjene »pravilne« in ustaljene norme. Razvoj domišljijskih možnosti, ki vodijo k ustvarjalnim dejavnostim, ima torej svoj izvor v čutih in občutkih in je povezan z idejo, ki jo umetnik otrok želi izraziti. Otrokov ustvarjalni impulz se na čustve- ni ravni oblikuje v glasbeni ideji, ki se pojavi v mislih (Abbs, 1991). Glasbenoustvarjalne dejavnosti pri pouku naj torej izha- jajo iz notranjih otrokovih impulzov lastnega izražanja. Glasbena ustvarjalnost in ozaveščanje zanjo je tako osrednjega pomena ne samo kot neločljivi del umetnosti, temveč tudi kot vir iskanja izpolnjujočih umetniških in življenjskih izkušenj, če se upremo na trditev Krofliča (2007, str. 29), da se je ukvarjanje z umetnostjo pokazalo kot eno najučinkovitejših orodij oseb- nostnega razvoja posameznika, pa tudi zagotavljanja kakovosti življenja. Že Aristotel (2005) meni, da umetniško ustvarjanje (sicer obravnava predvsem tragedijo in epiko, a gre, kot pri glasbi, za ustvarjanje del z estetsko vrednostjo) zajema dimen- zije, ki so odločilne za humanistični razvoj vsakega posamezni- 6 potrebno, da se učitelji zavedamo pomena ustvarjalnosti, da smo pripravljeni za vseživljenjsko učenje in profesionalno raz- vijanje in da smo usposobljeni za vnos glasbene ustvarjalnosti v svojo pedagoško prakso. Kot meni Breda Oblak: »Ustvarjal- ne dejavnosti skladno z zmožnostmi učencev zahtevajo jasno opredeljene vzgojno-izobraževalne cilje, njihov potek pa mora biti voden tako, da spodbuja sodelovanje, izrazno domišljijo, spontanost ter zaupanje v lastne sposobnosti.« (Oblak, 1995, str. 23) v življenju (Gardner, 1993, v Tarufi, 2006, str. 153). Vloga glas- benega izobraževanja tudi ni le v vzgoji umetnikov, ki bi bili sposobni komunicirati čustva in estetske vtise na svoj, osebni način, temveč tudi v vzgoji poslušalcev, ko bi znali to vrednotiti. Zavedanje pomena glasbene ustvarjalnosti je prvi korak za soočenje z izzivi vključevanja ustvarjalnosti v inštrumentalni pouk. Za izvajanje glasbeno-pedagoškega procesa, ki bi vklju- čeval ali vključuje glasbeno ustvarjalnost kot del kurikula, je Nekaj misli o glasbeni ustvarjalnosti v glasbenem izobraževanju Viri in literatura 1. Abbs, P . (1991). From babble to rhapsody: On the nature of creativity. British Journal of Aesthetics, 31(4), str. 291–300. 2. Aristoteles (2005). Poetika. Ljubljana: Študentska založba (Zbirka Claritas). 3. Bratico, E. in Tervaniemi, M. (2006). Musical creativi- ty and the human brain. V: Deliège, I. in Wiggins, G. A. (2006, str. 290–322). Musical creativity: Multidisciplinary research in theory and practice. Hove: Psychology Press. 4. Bresler, L. (2004). Knowing bodies, moving minds: To- wards embodied teaching and learning. Dordrecht: Kluwer Academic. 5. Clarke, E. F. (2012). Creativity in performance. V: Hargre- aves, D. J., Miell D. E., MacDonald, R. A. R. (ur.). Musical Imaginations: Multidisciplinary perspectives on creativity, performance, and perception. New Y ork: Oxford Universi- ty Press, str. 17–31. 6. Coleman, S. N. (1922). Creative Music for Children. New York: Putnam. Dostopno na http://archive.org/stream/ creativemusicfor00cole#page/n263/mode/2up (15. 3. 2014). 7. Damasio, A. R. (1998). Descartes‘ Error: Emotion, reason and the human brain. New Y ork: Harper Perennial. 8. Deliège, I. in Wiggins, G. A. (2006). Musical creativity: Multidisciplinary research in theory and practice. Hove: Psychology Press. 9. Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 10. Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgod- njem obdobju otroštva : visokošolski učbenik. Maribor : Pedagoška fakulteta. 11. French, L. (2005). Improvisation: An Integral Step in Pia- no Pedagogy. Dostopno na http://digitalcommons.trinity. edu/music_honors/1 (11. 1. 2014). 12. Hickey, M. in Webster, P. (2001). Creative thinking in music: Rather than focusing on training children to be creative, it might be better for music teachers to nurture children‘s inherent ability to think creatively in music. Mu- sic Educators Journal, 88, str. 19–23. 13. Kroflič, R. (2007). Vzgojna vrednost estetske izkušnje. So- dobna pedagogika 3/2007, str. 12–30. 14. McMillan, R. (1997). Finding a Personal Musical ‚Voice‘: The Place of Improvisation in Music Education. V: Music Education, December (9), str. 20–28. 15. Oblak, B. (1987). Ustvarjalno učenje v glasbeni vzgoji na stopnji razrednega pouka osnovne šole. Doktorska diser- tacija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Akademija za glasbo. 16. Oblak, B. (1995). Izvor in pojmovanje strukture učne- ga načrta za splošni glasbeni pouk. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo, 1. zvezek. Ljubljana: Akade- mija za glasbo. 17. Oblak, B. (2000). Vpogled v značilne raziskave o ustvar- jalnem učenju na področju glasbe. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo, 3. zvezek. Ljubljana: Akade- mija za glasbo. 18. Odena, O. idr. (2012). Musical creativity: Insights from Music Education Research. Velika Britanija: Ashgate. 19. Pressing, J. (1987). Improvisation: Method and models. Generative processes in music(ur. J. Sloboda), Oxford University Press. Dostopno na http://musicweb.ucsd. edu/~sdubnov/mu206/improv-methods.pdf (16. 4. 2014). 20. Rebula, A. in Prebeg, J. (2012). Postati sposobni poslušati sebe in drugega. V: Šola poslušanja. Trst: KD Odiseja. 21. Rebula, A. in Prebeg, J. (2012). Osebno poslanstvo. V: Šola poslušanja. Trst: KD Odiseja. 22. Tafuri, J. (2006). Processes and teaching strategies in musi- cal improvisation with children. V: Deliège, I. in Wiggins, G. A. (ur.). Musical creativity: Multidisciplinary research in theory and practice. Hove: Psychology Press, str. 134–159. 23. Učni načrt. Klavir. Dostopno na http://www.mizks.gov.si/ fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/ klavir199-212.pdf (16. 3. 2014). 24. Učni načrt. Nauk o glasbi. Dostopno na http://www.mizks. gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/glas- ba/pdf/nauk_o_glasbi321-340.pdf (16. 3. 2014). 25. Valenčič Zuljan, M. (2008–2010). Projekt: V5-0440. Spod- bujanje kulture raziskovanja in inoviranja pri pouku skozi proces vseživljenjskega učenja učiteljev. Univerza v Lju- bljani, Pedagoška fakulteta. Dostopno na http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EREX4XJU (16. 5. 2014). 26. Veloso, A. L. in Carvalho, S. (2012). Music composition as a way of learning: emotions and situated self. V: Odena, O. idr. (ur.). Musical creativity: Insights from Music Educati- on Research. Velika Britanija: Ashgate, str. 73–93. 27. Williamon, idr. (2006). Creativity, originality, and value in music performance. V: Deliège, I. in Wiggins, G. A. (ur.). Musical creativity: Multidisciplinary research in theory and practice. Hove: Psychology Press, str. 161–181.