k
t1'
KajTkiJI slovenski čamSh t Zdrniaoih državah.
Velja ta tm leto......... M-06
Za pol leta............... |8.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozenutvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Pm largVil BlorenlaA Daflj bi the United States«
Zoned 'every day texcept Sxmdayi and legal Holidays. If^ 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLAND T.	Entered M Second Clan Matter, September 21, 1903, al the Port Office at New York, N. Y^ nnder the Act of Congreea of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. £8. — ŠTEV. 48.	.	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 28, 1922. — TOREK, 28. FEBRUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
STRAŠEN ČIN OBUPNEGA OČETA
OČE JE VTOPIL SVOJEGA SINA V BANI TER PROSI SEDAJ, NAJ GA OBSODIJO NA SMRT. — NEZAPOSLENOST GA JE DO VEDLA DO BLAZNEGA ČINA. — ŽE DVE LETI NI DELAL. — BIL JE SLABEGA ZDHAVJA. — POLICIST MU NI HOTEL VERJETI.
STRAJK V FLETILNICAH. Kg je izbruhnil štrajk v pletilni ca h države J vbode Island je po^Iai governor ?voje čete. da zatro mo-itbitne nem?re. Na sliki vidite skupino štrajkarjev, ki demonstrl rajo prod pletilnico v Pawtucket.
Walter LnMIe, sta- devetnajst l< ?, s 170. iztočne ceste v Bronxu je bil stavljen prod sodišče pon ur.tožbo, da Je vtopil svojega osem Mesecev starega sina Williama v I.« palni bani svojca stanovanja.
— I'mor; I sna jjp, ker sem se hotel ir.nebiti samega sebe ter domneval, da bo opravil to elek-tlični stol. — se je glasilo edino pojasnilo za strašno dejanje.
V celici je bil Liddle, ki lepo rasel, izobražen mlad človek, slier žalosten in potrt, a brez kesa. Rekel je, da bi storil isto stvar še enkrat, <"e iv ostalo dete pri življenju. Zdiavniki, ki so ga preiskali. niso mopli najti nobenega zunanjega maka blaznost!.
Mladi člo\ek je l»ij brez dela five leti in sicer kot pravi on radi vračajo«" i K se napadov influence. Od svoj«- žene Margarete^ stare <»>«»ninjast let. se je ločil, ker m ni mogel vzdrževati v svojem lastnem stanovanju in ker ni lio-1 **1 živeti pri stariših svoje žene.
nedeljo jo pro«il svojo ženo, naj mu pusti odnesti otroka v stanovanje njegove matere. Ona Je to dovolil* in ko je vzel otroka, rekel. da ga ne bo nikdar več vi-d«*'a. Ker je že preje pogosto divjo govoril, ni ona posvečala, tem njegovim te*edam nikake važnosti.
Odnesel .ie malega "Williama v bi>o svoje Miatere. katere pa nI lclo doma. Tam je dal otroku nekaj igrač t >r napolnil med tem bniio z gorko vo<lo. Vanjo je dal blazino, katero je obtežil z likal-i»iki. Ko je bila voda pripravljena je vzel ot oka ter ga položi-na blazino v vodi.
Medtem ko je dete umiralo, j« zapustil hišo ter odšel na stanovanje svoje žene, kateri je povedal, da je umoril otroka. Ko se je ona prepričala, da je v resnici izvedel sv. jo pretn.io, se je onesvestila.
Edd ie in Terry, njena dva brata. sta odhitela z njim ven. da vidita. «V je govoril resnico. Ka po-1' je Liddle sam povedal nekemu policistu, da je vtopil svojega moka. Polieist teira ni hotel ver-
jeti. Od peljali so so nato s txiks*-jein v stanovanje.
Ko sta brata Mrs. Liddle našla mrtvega otroka, sta obvestila policijo in Liddle je oil aretiran.
—	Zakaj riste u^iTi samega se-he? — je vprašal detektiv Wilson.
—	Mislil sem. <Ja je boljše če prepustim to električnemu stolu. Pričakujem, da r».e obsodijo na s/i > rt.
—	Ali niste ljubili svojega otroka ? '
—	Bolj kot kaj drugega na svetil. Misli! sem skozi cel mesec, da hi bilo boljše, če i/.ginein, a sem hotel vzeti njega s seboj.
—	Ali ni-»te ljubili svoje žene?
—	Da, a nisva mogla živeti skupaj. Nisem jo mogel preživljati.
—	Ali ste hoteli umoriti tudi svojo ženo?
—	Zakaj bi jo? £e nikdar mi ni storila nič žalega.
Zopet in zopet je ponovil mladi človek povei-t umora.
—	Rekel sem: — Good bve, W'lliam. Mislim, da boš na boljšem. Položil sem ga v bano. Nisem ga vrgel. Tega bi ne mogel storiti.
NADOMEŠČEN JE LOKOMOTIV V RUSIJI NAPREDUJE POČASI
Moskva, Rusija, 27. februarja. Nadomeščen je obrabljenega ali polomljenega matcriiala na ruskih Železnicah napreduje le počasi.
Tekom Ma 1921 je dobila Rusija iz Nemčije in Švedske le de--»et in šestdeset novih lofcomotlv. Pet sto in dvajset nr.daljnih lokomotiv rc pričakuje tekom zime.
RAZVELJAVLJEN JE VOJNEGA PRAVA.
Mexia, Texas, 27. februarja. — Vojno pravo, ki je bilo nekaj ča-' sa tukaj v veljavi radi dozdevne splošne nepostavnosti. bo razveljavljeno v sredo zjutraj ob Selili, sogla«no s splošnim poveljem, bi je l ilo bjavljeno včeraj zvečer.
NOVI RAZVOJI V TAYLORJEVI ZADEVI
Novi sledovi vodijo zopet k prej-šnemu služabniku Sandsu. — Policija podvojila svoje napore.
Los Angeles, Cal., 27. februarja. Ker so se izjalovili skoro vsi dru-iii poskusi, da se najde rešitev skrivnostnega umora "Williama Desni on d a Taylorja, filmskega ravnatelja, se je odločila policija da koncentrira vse svoje nadalj-nc napore na lov na Edwarda S?<ndsa, prejšnega butlerja Taylorja, ki je izginil.
Nameravalo se je zbrati vse no-\e podatke glede Sandsa, vključno celo njegove manerizme ali posene načine obnašanja ter sestaviti posebni buletin, katerega naj bi se vročilo slehernemu policij skemu uradniku po vseh Združenih državah. Policija priznava, da lahko Sands dovede do pojasnit-ve skrivnostne morilne zadeve.
Policijski seržant Stelzreide je baje odšel v San Francisco, da poišče tam žensko, kateri se je poslalo noči umora ter tekom naslednjega dne od tukaj brzojavke, tikajoče se zadeve Tavlorja.
Brzojavke, katere je poslal neka ženska v usodepolui noči/ so l ile baje naslovljene na neko Mrs. "Walker in v teh brzojavkah se je glasilo, da potrebuje odpošiljatelj pomoči.
Kot pravi policija je bila ta "Mrs. Walker'' gost v nekem hotelu v onem času.
Pomožni šerifi so bili zaposleni tudi z drugimi sledovi, ki se tičejo brzojavk. Objavili so naslednjo brzojavko, ki je bila oddana oL desetih zjutraj dne . februarja, to je dve uri potem, ko se je raslo truplo umorjenega Tavlorja:
"Mrs. Georgia Freeman, Shipping Point, Stamford, Conn. "'Peter Tanner smrtno zadet s strelom za desnim ušesom. V-prašaj Ethel Daisy, če morem kaj storiti. Ali naj pošljem cvetke v imenu Ethel Daisy? Kon-sternacija med kolonijo. Nika-kih podrobnosti dosedaj.
Marion."
Uradniki so ugotovili, da so dobili od Mrs. Marion Graham,upra-yiteljice neke publikacije v Hal-ywood, priznanje, da je odposla-3 ona brzojavko in da je poznala ona Taylorja v New Yorku pod men o m Tanner, ko je bila njegova hčerka. Ethel Daisy, stara eno c-to. Rekla je, da ni hotel Taylor priznati svoje identičnosti, ko ga je prvič videla v Hollywoodu.
Indianapolis, Ind., 27, febr. — Guy Broghton, neki zvezni narkotični agent v tukajšnem okraju, je izjavil, da so razkritja Pieldsa, katera je podal v De-troitu glede Taylorjevega umora, izmišljotina, ker ni mogel biti Fields v Los Angeles ob označenem času. Povest si je najbrž i/mislil, da pride iz tezkoč v katerih se nahaja sedaj radi ponarejanja čekov.
V ANGLIJI JE ZAČELO PRI-MANKOVATI DUHOVNIKOV.
London, Anglija. i!7. februarja. Dill i ia lusk i sK<>f s<- pritožuje. da je v .Aiijriiji začelo duhovnikov jako primanjkovat*. M«-d vojno je veliko duhovnikov obubožalo in vsied tega odsvetujejo sta ris* spojim otrokom, da bi hodili v lo-men a t.
VZGOJA OTROK S POMOČJO STANDARD FORMULE.
Chicago, Tih. 27. februarja. — Obstaja tolkala, s pomočjo katere je mogoče napraviti Iz otrok dobe ameriške državljane, prav kot tudi formula, di so napravi z njeno poiiifvjo dobre trgovske prr> izvode. — ie mnenje A. Rossa z vseu-rilipča v "Wisconsinu.
ZIDARJI ZAHTEVAJO PO $1.25 NA URO.
Cleveland, Ohio, 27 februarja. Pokladaloi opeke so sogasno sklenili zahtevati po $1.25 na uro ter zavrnili predlog delodajalcev, da jim plačujejo po 90 centov na uro. Izza preteklo spomladi so dobivali po $1.05 na uro.
KONEC KROJAŠKE STAVKE.
Philadelphia, Pa.. 27. februarja. Tukajšna lokalna unija krojačev je pozvala svoje člane, naj se vr-i ejo na delo. Strajkali so že šest mesecev. S svojimi zahtevami so Strajkarji le doloma prodrli.
INDIJSKA POLICIJA JE STRELJALA NA LJUDSKO MNOŽICO
London, Anglija, 27. februarja. IndijUki urad je danes objavit poročilo bengalske vlade, da je dne 21. februarja streljala policija na ljudsko množico, ki je demonstrirala po glavnem mestu. Osem jo bilo ubitih,- veliko pa ranjenih.
BOMBNI NAPAD NA REŠKO PALAČO.
Rim, Italija. 27. februarja. — Sem je dospelo poročilo, da sta toil včeraj vrženi proti vladni palači na Reki dve bombi.
Bombi nista povzročili posebne škode. Napadalci so pobegnili.
Italjansku vlada seveda pravi, da so bili atentatorji Jugoslovani.
WASHINGTON IN GENOVSKA KONFERENCA.
Washington. D. C., 27. febr. — Vlada Združenih držav je sklenila čakati, dokler se ne bo izvedele dosti pozitivnega glede konference, koje sestanek je bil preložen«
GROZNE POSLEpiCE POVODNJI NA ZAPADU
Vihar po srednjem zapadu je napravil veliko škodo. — Freeport, i 111. je trpel vsled preplave.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potom mi« hank* IrvrftnJeJ* po mliU atol, ubmIJIt« ta Utrm. thrtj m mb mi« mm
Jugoslavija:
fcwitlj« m ndftje Mite 1* taplafaj« It. pofttol fafcfmI mT te ~ Jadranka tanka" v LJnMjaeL
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron____$ 3.70
400 kron----$ 1.56	5,000 kron____$18.00
500 kron----$ 1.90	10,000 kron____$35.00
fll"W aaredb« ministrstva m po6U te krujsr v Juroftlarljl k sedaj mfii tam Mkaiovatl mmemke pot«a poite edfaiote t dinarjih; ta ssaks itirl krsoe bo lyphrfM en dinar; razmerje med dtear>M te krm ml »me Urcj nnliprfmisijfao
Italija in zasedeno ozemlje:
BagyoiUJa m sadaj« pašU te teylaia}« "Jadranska tanka** v
50 lir.....$ 3.20	500 lir......$28.00
100 lir......$ 6.00	1000 lir......$55.00
300 lir......$17.40
Nemška Avstrija:
Dmji.	- *
Kadi vei&ansirfh raetft v teiajn IzpteCaJmrn sedal v Avstriji mm •atdluailM dolarja. Kača pristojbina za vsaka posameraa jiskaitlo do «1«.— znate M ccoUr; od $11- d« $51^ pa $L—; te m reija aa-teuiU po t centa od 4»»srJ*_
Pod isttanl pocoji izstevljamo tndl dolar^eke in prijetno ame-riike dolarje ▼ Jugoslavijo te v Italijo.
STri fmm ^pimTtap te^dtfl »Mtelte tepiTnte rtett TinKTi aM*m^tols^mtetersS^m*^hMta. **
(tear asm J« pasted aaJtaU po Dimmtli Mag Ovdar« §B pa pa Mm M M DnO.
nUJIX aAWBB 8TATS lili, Bt CorUaadt ^ Torte
Chicago, 111., 27. februarja. — Sedaj, ko je pričelo padati vo-el ivje v llliiioi.su in AVLseonsiiiu ter je bila nanovo uveljavljena j K omunikacija v ^licliiganu, kjer jje viliar najhujše razsajal, kažejo (poročila iz prizadetega ozemlja, [da bo znašala škoda, povzročena na lastnini, več milijonov dolar-jjev.
Kraj Oshkosk v Wisconsinu je baje močno trpel in materijalno škodo v Applet on okraju se eeni dva milijona dolarjev.
Številne družine so se rešile s pomočjo čolnov, ko je Poeato-!ca reka preplavila iztočni dela 'mesta Freeport v IllinoLsuk Veli-,ko poljedelske zemlje je še vedno J pod vodo tem okraju, a voda je i pričela že padati. Bati pa se je, 'da bo-tajanje snega vnovič povzročila povodnji.
Dinamitiranje ledu, ki pritiska severno od Freeporta in naval | vode, katerega se pričakuje iz I Wiseonsina, kjer so težki viharji paralizirali vse transportaeijo, I povzroča tukaj velike skrbi, j Ljudje so se orali poslužiti gor-jač, da razbije jo led nad vodo po cestah, nakar je bilo mogoče ; spravit i s pomočjo čolnov v osamljeno stoječe hiše kurivo in živi-,la za prebivalce, ki ne morejo nikamor
STAVKARSXI NEMIRI V JUŽ-"NT AFRIKI.
Johannesburg, -lažna Afrika, 27. februarja. — Prvi boji v zveri s stavko rudarjev v Rand o-k raj u so se za vršili zgodaj danes zjutraj, ko je oddelek policije naskočil dve skupini stavkarjty' \ Boksom g ter se pri tem poslužil krepeljeev, da zatre izgrede. Prišlo je do obupnega boja moža proti mo/.ti ;n dosti ijndi je bilo po-škodo var;ih.
VOLITVE ZA PREDSEDNIKA NEMŠKE REPUBLIKE.
Berlin, Nemčija, 27. februarja. Kancler Wirt h je'danes izjavil, da se bodo volitve za novega predsednika nemške republike tedaj vršile, ko ho prišla nemška Gornja Sle^ija pod nemško administracijo. To se bo zgodilo krog petnajstega aprila.
llin.lenburg, kateremu je pred dven i leti le manjkalo, da ni bil izvoljen predsednikom, je izgubil toliko popularnosti, da sploh ne pride vpostev kot kandidat prve vrste.
POROKA V ANGLEŠKI KRALJEVI RODBINI
DEŽ, KATEREGA NAPOVEDUJEJO ZA DAN POROKE, NE MORE VSTAVITI NAVDUŠENJA LJUDI. — AMERIŠKI POSLANIK IN ŽENA EDINA AME EIKANCA PRI POROKI. — POROKO SMATRAJO ZA SPLOŠNO iIVROPSKO ZADEVO.
London, Anglija, 27. februarja. Prednje straže tisočev, ki se zbirajo tukaj, ^a prisostvuje poroki prineesinje I\Iary z vi3kontom Lascelles, so preplavile vse lon-dortske hotele in vsako uro jih ra stotine, ki ne me rejo dobiU stanovanja.
Vsak vlak pri vaza ljudi iz provinc, vključilo iz najbolj oddaljenih okrajev JSkctske in Walesa in to so ljudje, ki ne morejo upa1! na nič drugega kot na kratek pogled na kraljevo dvojico. Se nikdar izza izbruha, vojne ni izgledal London tako praznično kot izgleda sedaj. Zastave, slavoloki m o-krašane fasr.de poslopij so izprf-menile turobno zunanjost Londona v pravcat izgred barv.
Napj.vt1' -tega ministrstva, da je pričakovat i za jutri dež, nr i f jgla ustavit i prihanjanja obiskovalcev. (Jotovo je, -da bi n<? leogla niti kombinacija najhujše londonske megle ter nalivov dežja, spraviti ljudi s cesta, po katerih se bodo pomikali državni vozovi.
Velikansko ljudsko zanimanj« za dogodek ima svoj vzrok delo-rafr tudi v dejstvu, da ni to le angleška. temveč splošna evropska vprizoritev. V teh demokratičnih
dnevih je os*a! London edino pribežališče nekdanjega .kraljevskega pom pa ali sijaja.
V	varstvo proti dežju se je napravilo strehe iz nepremočljivega platna nad številnimi stojnicami m.sproti BuckinghMva palači, k jer .^e ho sprevod pričel pa do ^est-lamster opatije, kamor bo dospel sprevod točno ob poldvanajstih.
V	celi odlični družbi, ki bo zbra na v cerkvi. Lost navzoča le dva Amerikanca, ameriški poslanik Iinr\'ey in njegova žena. Čeprav je prišlo n i ducate ameriških turistov v London ob priliki tega dogodka, sta dobila le dva Ame-likanca vstopnici.
Princesinjo Mary bo po vedel v cerkev kralj sam v svoji sijajni obleki.
KATOLIŠKI DUHOVNIK KOT AMERIŠKI KONZUL.
Washington, D. C.. 27. febr. Predsednik T larding je imenoval Iiev. Joseph M. Derm in ga, katoliškega duhovnika iz Marion. Ohio, na mesto ameriškega konzula v Tangier, Maroko. Imenovanje mora seveda še potrditi senat. — Rev. Denning je star osebni prijatelj predsednika Harding«.
RUSIJA RABI DOSTI SRPOV.
Moskva, Rusija, 27. februarja. Sovjetska Rusija je izdelala l,o07.000 s-rpov ter importirala nad štiri miljone srpov tekom preteklega leta.
Pridelovanje žita se vrši na tako primitiven način od strani večine kmetov, da se še splošno rabi srpe pri žetvi, posebno odkah je pričelo primanjkovati poljedelskih strojev, ki štpdljo z delavno močjo.
PARNIK V VIHARJU BREZ x ŽIVIL.
Boston, Mass., 27. februarja. — Norveški parnik Sisto. ki se nahaja sredi ledenega polja nedaleč od St. J.;hns, od 16. februarja naprej, je poslal klice na pomoč ter pravi, da so mu poSle vse zaloge živil. Poročilo pravi, da leti sicer ;u debel, da pa parnik ne more naprej
Sisto, ki je majhen parnik, je odplul iz Cardiff a dm- 26. januarja, delno obložen s premogom. Na povratnem potovanju je hotel vzeti na krov suhe ribe, da jih odvede v Sredozemska pristanišča.
UTONIL, KO JE HOTEL NAJTI UTOPLJENE.
Binghampton, N. Y., 27. febr.
Thomas Cox iz tega, mesta, je utonil včeraj zvečer, ko je skušal najti trupla treh žensk, ki so utonile preko dneea, ko je planil njih avtomobil v vodo.
Coin, \ katerem se je nahajal on obenem z drugimi, je prijela deroča voda ter ga preobrnila. Njegovo truplo so našli.
ZAUPNICA ZA PORTUGALSKO VLADO.
London, Anglija, 27. februarja. V nekem poročilu na londonski ''Times" i t i.izbone se glasi, da je dala portugalska poslanska zbornica sedanji vladi svojo zaupnico.
PRAVI. DA MU JE BOG ZAPO-VEDAL STRADATI.
O POTOVANJU.
Za potovar,ie spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanskih parnikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je še na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Frank Sakser State Bank.
Bioomington, lih, 27. februarja. A. Seblosstr je izjavil policistom, da jc P-og zapovedal njemu in nje-crovi družini stradati. Možak se je pobožno pokoril temu povelju. Ko .je policija vdrla v njegovo stanovanje, je našla ženo In trt otroke, le/eče na tleh, vse sestradane in onemogle.
Moža so, poslali v bl.azntco.
Pošiljateljem denarja na znanje.
Pri kr. poštnen/ čekovnem uradu v Ljubljani snao izposlovali, da dob imo vbodoče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovijenca ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo za-caprej ve<5 razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dneva. ko je bil odposlan denar iz Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljatev, ki smo jo prejeli dne S. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaSčenca.
Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi r zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pro-jemno potrdilo oziroma kakorhi« tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do sedaj. *
Frank Sakser State Bank,
OTiAS NARODA. 28. FEBR. 1922
"GLAS NAHODA:'
____4 k	M
•LOV1NIAM DAILY	" L
__i«n al Pufciy* tor	_______
U	"	g® MmMmt
ww	wimiim*	l©git •knkdih. timnw
Mm« a* ......i * thm Cor»or«tl—i an« ........ »f Abov« Offlctorai
■ CwtUiXt »mt	«f Manhattan, N*w York City, N. Y.
"SUa Nara4a" Maja r«kl tea lavaam« naaaij ta praznik*«.
Ca «■*» lata valja Uak aa Aaaarlfca Za Naw York va aalo lat«	97M
trn Canaaa	UN	aa pal lata	HIT
■a pal lata 4 kS y luoza laaaamatve «a ca»a lata »f-OC Ka ini iata_*■ n_UJM_u pa tola_PJ>
■ L A • N A H • • A
■mm« mr» (vt><|iffj^"i^d?** sanaa
■ Uhariipllap yaariy WjM__
A4 mill ant aula on Apwiaat	_
feraa !>o«p«aa la mMmM aa aa prfobe«HJo. Z>anar aa] aa UacoraM pa-n»fl pa ¥oM7 OrAar. Prt apaaaaaaaM kraja ntrotelkor ji ualnaa. «a aa Paaa tad nJfeDo khkBHi rrTT-t. «a Utr«]« afijdaae aaJtamOta.
O L A 1 NARODA ■ >a»Haa<l Hi tat. BorougH af Ntinhattm, N«w Yarfc, W. V.
T*iADhAna; CaHlindt MTI
Iz Slovenije«

Češkoslovaško-jtigoslovanski kulturni stiki.
Na ljubljansko univerzo je bil pozvan profesor dr. Vac-lav Bu-rian, da bi predaval o češkoslovaške ni jeziku in češkoslovaški literaturi. Nb ljubljanski univerzi se je namreč ustanovila stoliea češkoslovaškega jezika in češkoslovaške literature, katera stoliea bo znatno utrdila kulturne stike o-l."'li narodov. S prihodom profesorja Huriana .se bodo tudi uresničili nameravani populaiiii kurzi češkega jezika v Ljubljani.
Inženjerska diploma
tehniške visoke šole za ladjedel-stvo v lJeilinn je bila podeljena Miljutinu -felačinu. sinu Ivana Je-lačina. veb-trgrovea v Ljubljani.
pirja. Osumljenih je sokrivde veliko števila oseb. Preiskuje se.
»
Poroka.	'
Anton Britovšek, trgovec v Slo-venjgradcu, se je poročil z Jano Arnetičevo. hčerko pokojnega šolskega vodje v Pa meča h.
Smrtna kosa.
A' Logatcu je umrl tragične smrti kapetan v pokoju Pavel [ Stritar. Našli so ga mrtvega v j spalnici. Kapetan Stritar je bil ujet na severnem bojišču ter ji" jil dalj časa v ruskem ujetništvu, >d koder se je po prevratu bolan vrnil v domovino ter stopil v po-.coj. V Logatcu se je oženil s hčerjo tamkajšnje liotelirke gospe Kramar jew. 1 skill je /.dravja v raznih letoviščih in zdraviliščih ter se je Šele pred kratkim vrnil Iz Da vosa v Švici. Pokojnik, zaveden narodnjak in naprednjak. zapušča vdovo z dvema otrokoma.
Na povratku v domovino je u-iiirl v Sibiriji za tifusom vojni ujetnik poročnik Vladimir Pirko-I vit*, ki si je pridobil velike zaslu-1 ge za na«e ujetnike.
V št. Petin na Medvedjem selu( je umrl po kratki bolezni, v sta-? rosti let, posestnik in župau da-; nez Kregar, vrl naprednjak.
i
Tragedija vestnega orožnika. MoJ rilci v rokah pravice.
Iz lirežic poročajo: Pokopali' smo orožnika Manerja. (ioričana.1 ii je bil. vršič svojo službo, za-| vratno ua bestijalen način brnor-j jen. Pogreba s<o se udeležili predstavniki oblasti it: šieviiua mno-j žica. Splošno sočutje velja pokoj-! nikovi n«*->rečni rodbini. .Medlem' se je orožnikom, ki so neumorno' iskali, via odkrijejo tajnost Minora, posrečilo dognati*, kako se je izvršil best i jaleii zločin, (krožnik: Mauer je pri Dobravi naletel na že dolgo iskanega vojaškega de-zerterja iSolca, kmečkega fanta, ki je že oil nekdaj na slabem glasu. Aretiral ga je in ker je Boleč ponovno skušal pobegniti, ga je vklenil. Boleč je nato orožnika prosil, naj ga spremi, predno ga mlžene v Brežice. še domov, <la se "še enkrat naje"' in poslovi <nl donvrčili. Mauer se je. usmilil de-zerteija ter ga spremil v domačo hišo. kjer gospoduje nad 6U lel stari kmet Bolee s svojo ITletno lepo hčerko. Mati je že pred leti umrla. Dosed a j še ni znano, kako se j.' mlademu Boleti posrečilo ob-v«*stiti nekatere svoje vojaške ]»aj-da.še in ali je bil že poprej ž njuni kaj domenjen. Vse kaže. da gre za dobro pripravljen zavratni i kom plot. Nič hudega sluteč se je orožnik v sedel pri Bolčevih k mizi ter čakal, da mladi IJolee po-veeerja. V sobi ^ta se nahajala . tudi stari VJolee in njegova iiči. . Naenkrat je prišlo v lii-šo pet va-L ških fantov. Dekle j«3 ■"TRtal^ in . naenkrat ihte zapustilo s< bo. Oči-L vidno vznemirjen i" Mauer pozval mladega liolca: "Ilajd. rfa gremo!" Ttnla v tem trenutku so skočili mladiči na njega. Poprra-. bili so ga od zadaj in že -o padali » po glavi nesrečnega orožnika . smrtonosni udarci. Z
noži m se k i-L rami so bestijalni zločinci razme-sai'ili orožni kov o glavo t**r so l)ili po njem še vedno, ko je že mrtev , ležal na tleh. Vsa soba je bila s krvjo pobrizgana. Truplo umorjenega je imelo strašne rade. Stali Boleč je izza zapečka navidez-
ino ravnodušno gledal stnišno dejanje. Po izvršenem zločinu so zločinci slekli truplo skoraj do J nagega, poklicali v sobo dekleta tjfer ga prisilili, preteč mu s smrtjo, da očisti sobo od krvi. Nato so i prijeli truplo ter ga v temni noči 11 odnesli v gozd ter ga vrgli pod drevje. Kasneje so orožniki do-I j gnali krivce. Glavni povzročitelj jzločina mladi Boleč je pobegnil. (Ostalih pet morilcev so orožniki (prijeli ter jili vklenjene odpeljali ,v zapore okrožnega sodišča v (V-llje.. Z njimi sta bila radi suma l udeležbe na umoru aretirana in ( odpeljana tudi stari Boleč in njegova hčerka. Koder so orožniki morilce peljali, povcnrTi je Tjud-| Ktvo dalo izraza svojemu zaničevanju njihovega grdega zločina.
Vlom v davkarijo.
V Slovenski P. i-t riei so necmani --vlomile! vdrli v tamkajšnjo dav-j kari jo ter skiLŠali odpreti Wert-iheimovo blagajnico. kar se jim pa lili posrečilo. Odnesli so le par sto i kron ter nekoliko starih sukenj, --katere so uradniki rabili pri delu.
Peter Zgaga
iZ DELAVSKEGA SVETA.
Včeraj se je zopet oglasil izvrševalni odbor Ameri-<-au Federation of Labur. Izdal je izjavo, s katero se po-l ]>oliioma strinjajo najbolj kapitalistieni listi mesta N«-w| Vorkii in eele Amerike.
\ tej izjavi je bilo rečeno, da sta se delo iu kapi-j tal sporazumela. In nadalje je bilo povdarjeno, da jej vsak, kdor temu ne veruje, puntar, boljtevik ter javne-j mu redu nevaren.	j
Ta izjava je dolga, skrbno sestavljena, toda le ena točka je v nji vpoštevanja vredna.
To je torka, ki zahteva, naj se odpravi Volsteadovo postavo ter naj s«1 postavno dovoli izdelovanje lahkih vin in piva. Zahteva je naperjena proti prohihir.ij.ski zakonodaji.
Proti temu nima noben razumen človek ničesar, seveda, če ni prohibieijoiiist iz prepričanja (katerih je pa' sila malo), # oziroma prohibieijoni.st, kateremu je prohi-j bieija vir nevsahljivih dohodkov.
Kljul> temu pa ta < Jompersova izjava ni bila na mestu in ni bila .y-astt j»riinerna. (»oinpers in njegova or^a-' nizaeija bi se morala v sedanjem času baviti z veliko! bolj i>erečimi v)»rasanji namesti), <la izdajata proklama-1 eije pi-oti A'olsteadovi ])ostavi.
Do narodnih konvencij je še dosti časa. Za sedyj ni Gompersu še čisto nič ]>otr<'ba prodajati se raznim republikanskim in demokratičnim voditeljem. Narodne konvencije so še daleč.
V	tej <lohi so na programu druga vprašanja.
In vse ener/.ije A. F. of L. bi bilo treba, da bi bila za delavec že vsaj kolikor toliko povoljno rešena. V Združenih državali je šest luiljonov brezposelnih.
In zadnja neofieijelna poročila pravijo celo, da je bilo nad deset miljonov moških in žensk vrženih od dela na cesto.
Kaj je storil izvrševalni odbor A. F. of T., v tem (»žiru
Zakaj ni naslovil poslanice na kongres, da bi se poslanci zavzeli za te reveže?
Ali je izvrševalni odbor v zadnjih mesecih le enkrat mignil s prstom, da bi opozoril javnost na obupnr stanje teh miljonov?
V	glavnem uradu American Federation of Laboi vlada smrtni molk, v kolikor pride vpoštev problem brez poselnosti.
Za kaj takega nimajo časa gospodje, katerih službe niso v nevarnosti.
Smrtna kosa.
Na Dobrni .pri Celju je umrl Frane Jevnlšek. ki je bil prvi do-brnski slovenski župan.
V Kranju je po kratki bolezni v starosti 82 let preminul Karel šavnik. lekarnar in ■ posestnik, eden zadnjih veteranov iz dobe našega narodnega probujenja. llazv->j in procvit Kanuja je v naj-L.-sin'jii zvezi z delovanjem pokojnika, ki mu je bil nacl let žu-piin. Karel Šavnik je bil eden ustanoviteljev kranjske Čitalnice, Ui ji je ostal zvest do smitti, ter odbornik in podpiratelj številnih narodnih kulturnih društev. Zvest sv< jemu .prepričanju je vzgojil svojo rodbino v vtrogo narodnem duhu. I'soda je bila staremu borni /:\ uresiričenje narodnih ulea-iov mila. < >b zatonu svojega živ-Ijenja so postal«* njegove d<jlgo-ii-tne sanje dejstvo. Doživel je ze-dinjeuje vseh treh jugoslovanskili pleneči v m<-go'"m.' državo, kar je dalo kremeniteuiu rodoljubu in napedrnjaku nove sile. I^i-kojnik je o."-e ilelegala ministrstva finane v Ljubljani dr. Karla Savnika, le-1 karuarja Frana eavnika, dr. Pavla Šavnika, docenta na vseučilišču v Pragi, ter tast dr. Josipa Wilt'ana. vf^liteija naših še neod-rešenih bratov v Pri morju.
V	Ljubljani so umrli: Herman Searia, prokuri^t tvrdke Peter Kozina ; -Jernej Baraga, vnokojeni mizar tobačne tovarne; Ana Zemlja. soproga nadzornika državnih železnie; gdč. Marija Kumelj.
Xa Ilovici je umrla g"spa Frančiška Menecj.
V	Mariboru je umrl bivši pol-iitovnik Mihael Deboieki.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
V	Mariboru se razširjajo zadnje '.lni razne epi-demi'ne bolezni. Več oseb je obolelo za tifusom in špansko influeiieo, med otroci pa se šir-i neka očesna bolezen.
| Glede uboja v Strnisču
J se naknadno poroča, da bo niori-I lec ptujskega zdravnika Seheu-Jchenbauerja, kozaški kapetan j.Srečnikov, te dni ]»repeljan iz za-ipora v bolnišnico, ker se nahaja j že v zadnjem stadiju jet ike.
Roparski napad.
I Po državni cesti Višnja gora— .Grosuplje se je vračal te dni 7i2 let stari posestnik Janez Skerjane ter gnal vole, katere je kupil na sejmu v Radohovi vasi. V samotnem gozdu Stehanija je neki ne-j/.nanee napadel starčka ter mu iz
I telovnika iztrgal denarnico, v kateri je bilo 000 kron gotovine. Ropar je s plenom izg:n'rl v gozdu.
.Doslej ni sledu o njeni, i
Senzacijonalni davčni slepariji
I so prišli v Mariboru na sled. Že ^dalj časa je tamkajšnja finančna (straža opazovala nekega Žida, dr. [Roberta Steinerja, ki je živel zelo ■razkošno. Stanoval je v Felberjevi |\ili ter prodajal eele vagone ko-jlou ijalnega blaga. Ker ui imel javne trgovine, je finančna straža j izvršila hišno preiskavo v omenje-jiii vili. Ulajia niso našli nikjer, .pač pa v stolpu vile tajno trgovsko pisarno svetovne delniške družile Agrumaria "*. Pri površnem pregledu knjig se je dognalo, da je imel Steiner v Mariboru letnega prometa nad 30 miljonov kron. Steiner svoje obrti ni prijavil davčni (»blasti in je tako oškodoval državo vsaj za 7 miljonov samo na davkih. V afero je baje zapletenih več mariborskih trgovcev. tVntrala družbe 1' A-grumana " se nahaja v Madridu.
Velika tatvina v papirnici.
V	tovarni papirja v Goričanih so prišli na sled veliki tatvini pa-
Danes je pustni torek . . . Vse najboljše k tvojemu godu. prijatel j škaza !........
* * *
New York je gnezdo nemoral-r-osti, dušo ne omejenosti in fantastičnega b i g o s t v a.
Pred mem-j leži angleški list. It: izhaja vsak dan ter ima več slik kot pa čtiva.
Xa eni strani objavlja izvlečke iz pridig metodistov-ifcih fanatikov. na drugi slike p^l nagih plesalk. na teeiji člar.k" proti boljševizmu. ni četrti poj esti, s katerimi si lahko človek svoj duh di> im pot čutnost i prost ituirn. itd.. itiV
Danes so na zadnji strani tri slike, predslfivjajoče t? i newyorske ženske.
Pod pi^'o sliko je zapisano r Mrs. Helen Eysel. ki je včeraj v jsvojem .lomu usmrtila svojega moža Geor-ra. Zate?:t je vprašala nekega policmana : Ali je mrtev*: (V n- mrtev, ira Ion? Še enkrat počila *
Pod dr.Tjo sliko so hese«le: Mrs. Mary Pkilbrick. sedemnajst, let slara. ki je že tri b ta poročena. Svojega m >ž;i dolži nasilja *n za-hleva ločitev zakona.
Pod tre*jo sliko stoji: Mrs. "W. V. Harlow, psihoanalistinja. ki pr:»\i. da i.o ozdravila Klaro T»eu-
'elai'-. ilek^ieo 7. dr.i,;no o sob nos t-
t
D"kl'ea h.hko igrq ulogo osemnajst letne pvnee ali pa šestletne-ira ot t oka.
* * *
I Xa 'a način vzg.i;ajo 1 sti svo-' jo .l:ise\no plitvo klfentelo. Pri j t»-i » se ved<nna drže gesla: ^'ini ' I olj zat'lebfiii so tvoji pristaši
j temi;:/.* iili boš imel na vajetih ' * *
Danes se l>o poročila b<"-i angleškega kralja. princesa Marija. Vsak« n.ur jo stranska stvar, kak-šoe pf>s1ed;ee bo iu:e! ta zakon. I Zaenkrat .ie ])->glavitno, da sr J bo vlekla poročna kiklja za njo {'•elili šestnajst čevljev po tleh. j Xa\ .1! j> 1-i >enitovanju l>o tako ( vej i k. <ta so sedeži jakn omejeni, i Za vsakega je dolo.-en slo], kalen ! meri le š»-stnajst inčev v ]>r-' ] meni.
j Dobro, da ni povabljena na po-I roko Zalrrajškova brooklvnska p/ijat•■ijiei • 11 dopisnica — monn-šajnarea KaJrea.
Zanjo h: iiili trije sedeži komaj zadosti.
* * *
< '•» bi bil zakonski mož iz denarja napravljen, bi se ga vsaka J ženska bala izmenjati, i *
Tole značilno dogodovščino mi je pravil 1 nr.: prijatelj, ki je hlod začetka do konca na laški fronti t«-»i je v svoji preveliki veri v zaveznike l.ončno tu«li Ttaljanom iu*kol;ko k zmagi pripomogel.
Kar je bile močnega in zdravega je bilo 11 a fronti. Životarilo se je tam in umiralo. Za fronto so bili šestdesctletni možje s krampi i:: lopatami roka! . Te skupine je imenovalo arraadiio poveljstvo •*Arbe'ts-k »Ione**. Pokopavali so mrtvece, kopuli jarhe ter popravljali ceste.
Nekoč se priklati v bližino te]« ljudi !iši;a patrulji., oborožen;! r vs?m j»o1rebrim.
Kopači so čakali reka j časa in gledali.
Slednjič vstane star Ličan. prime v roko lopato ter reče z velikim povdarkom kazoč v daljavo: ramo je rat! A ovdje, ovdje je arbajt!
Slugoslntietttska
Ustanovljena 1. 1598
SCaioL S^nnta J
Inkorporirana ]. 1900
GLAVNI UPAD v ELY, MINN.
Glavni frdborclkt
Predsednik: KUDOI.F PEHDAN, »33 E. 185th St, Grpelaad, O. Podpredsednik: LOOIS BALA NT, Bo* 106 Pearl Are., LenlB, O. Tajnik: JOSEPH PISHI.ER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO: L. BROZ1CH, Ely, Minn.
Bhigajnik ncizplaeanih siurtniu: Joll X MOVERN, G'J-I N. 2nd Ave., W. Dulutii, Mina.
Vrhovni sdnynlk:
Dr. JOS. V. GHAHEK, 84.'i E. Ohio Street, N. S.t Plttsl^nrgh, P®.
N&dzcml odber:
MOHOH MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave, Chicago, IlL FRANK SKKABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. Q REG OR jf PORENTA, Box 170, Black Diamond, Waih. FRANK ZORICH, e217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 819 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, IlL PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Sallo, IlL JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, PupLIo, Colo. ANTON CEI^ARC 700 Market Street, Waukegan, 111. ——- Jednotino nradno glusilo: "Glas Naroda.". t——-»
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po?i!Ja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vge pritožbe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jcluota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižiiega društva J. S., K. i Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gL tajnika. Novo dru&vo se lahko vstanovl s 8 člani ali članicami.
D C P i S
Nathrop, Colo.
K.-r imamo d sti eu-sa v l»*i zimski dobi za čitanje listov in knji«?, posebno lid <llas Naroda, kateri je najbolj razširjen po Zilniženih državah, .sem se odločil tudi jaz napL-ati par besed.
Delavske razmere so take kakor povsod, ker tukaj nlsploh nika-kt ga dela, razen kar je železničarjev in se teb je kompanija odpustila precejšnje <š(«»vilo delavcev. Hudotopilniea v Salidi počiva že čez dve leti, kakor je večini čita-it-ljev že znano. Delavci so s» preselili v dru5»e dežele za delom, kater: so bili sploh tako srečni, da so se jih gospfjdje bus>i usmilili in jim dali kaj za.služka, <la vsaj za srlo preživljajo svoje <lružiue. Za vse delavce, dii govorim tudi O farmer j ill. se je jako .slabo obneslo staro leto. (Vna vseh far-merskih pridelkov je patlla pod ničlo. O i»rihrankih sploh ni govora. 1'namo pi, da bo novo leto prineslo nam vsem. farme rje v kakor tudi dnifrim delavcem, boljše čase. Spominjam s«» eigranov v stari domovini, kateri so se veselili. kadar so bili slabi časi in deževni dnevi, kajti govorili so: A. bogami. bit «'e i lijepo vrijeme. Za slabim pride enkrat i dobro.
O kakšnih vasalicah sploh ne Vemo nh\ ker nas je le par.Sloven cev tukaj in sino pire več oddaljeni od mesta. Seveda, oni, ki
so toliko napredovali, da imajo svoje avtomobile, izjeme.
Sedaj se urnih korakov bliža v .-sel i pust.. Na noge. fantje in punce, da se popravi v tem letu. kar smo zamudili v starem, da bo kje kaj veselic ill i oheeti. Kar tako čakati in sedeti pri pt*či ni kaj prijetno. Ker se mi je ta pečlarski stan tako priljubil, sem sklenil, vzeti še pečlarico, da mi bo pomagala pri pečlarskem delu. Seveda vprašanje je le, ako jo bom mogel kje dr biti. ker so jim vrata zaprta v Zd 111 žene države. One. ki so bile toliko srečne, da so prišle sem. se pa večina še peči a jo. Želim jim obilo sreče.
Ako sem kaj preveč zapisal ali pa celo razžalil koga. naj mi odpusti. posebno kar se tiče pečlar-jev. 11 koncu jim želim kakor tudi sam s*-bi veseli pust. Ostajam vaš prijatelj in pečlar	J. B.
Sultanova hčerka pobegnila.
Iz Carigrada javljajo; Veliko senzacijo j » vzbudil \ visokih krogih Portc tajni in romantični beg majorju Jlaki be£a. sina velikega vezirja in sultanove heert. Ilaki tfeg 111 lepa hčerka sultanova sta se tajno poročil*^in pobegnila iz sultanovih palač- Odpotovala sta neznano kam. Sultan In veliki Vezir sta ze'o razburjena.
Iz Jugoslavije.
i Kraljev dar za katoliško cerkev v Beogradu.
j Kralj Aleksander je poklonil' {društvu /,.-i gradnjo katol. eerkve j\ lieogradu /t i<- ek o t M Hj dimirjevJ 1 ; llnfluenca in pe^avec v Zagrebu.1 J V Zagrebu se je pojavilo mnogo {slučaj.-v španske bolezni ali int'in-"ence. ('ele rodbine so obolele ful ■tej bolezni. Števila bolnikov ni mogoče dognii'ti k'M* se obolele osebe ne prijavljajo zdravstveni oMa ti. kakor !>i se to moralo zgoditi. Ti slučaji španske bolezni pit (niso liilvO nevarni, kakor v i>r> j-ršnjih letih, splošno tudi bolezen lirajit manj č<»sa in »staja brez težkih po-sledie. A pojavlja se nova .nevarnost Iti to .je pega.sti legar. \* setu (Jradišču pri Veliki (iftru-i se je ]>ojavilo r> .slllča.jev pegiivejt. "tiohiike so prepeljali v Zagreb v kužno bolnico. Odredila se je karantena in ukrenilo vse potrebno, da se prepreči širjenje epidemije.
Štiridesetletnico Šenoine smrti
je proslavilo v Zagrebu 14. jan. tudi ''Društvo esperaut.istov v Zagrebu" s predavanjem prof. Nov-Ijiina o hrvatskem pisatelju šeuoi v — esjierantskem .i« ziku.
j
i General Sturm-Jurišič umrl.
Znani genend 1'avle Sturm-Ju-r išič. kaneelar kraljevih red>»v in bivši (->"bni adjutant kralja Petra Osvoboditelja, je po daljši bob zni 'pljučnici' v lieogradu umrl. (!e-neral Stunn-durišič je prišel k »t miad pru>ki oficir v Srbijo in se je udeležil vojn lota 1^7(1. lsTs. 18s-">. 1P12 in 1!H:{. V svetovni vojni je bil divizijski komandant. Odlikoval se je »lasti v balkanski vojni, kjer je kot. poveljnik Srin--ke divizij^ razbil nad Priletpom pri 1'akarnoni (iuinimi tui"ško armado pod Z"kki ])iišo.
Novo pedjetje železne industrije.
Pod egid 1 Ilrvat.sko-slavonske zemeljske hipotek a rne banke ter s sodelovanjem '"Sidro'" delnjške družbe zii trgovino z železom se je osnovalo v Zagrebu podjet je ped imenom 4'Zmaj", uidustrija železnega blaga delniška družba. Ta družba gradi v Kustosi j i večjo tovarno. Delniška glavnica znaša *i 'miljone kron.
Tragična usoda zakonske dvojice.
I V !»cč'-:ere];n \ Vojvodini ^iii se 'obesila če\lj;tr Karel Pavelka iu nj.-gova /riia. da rešitii bedi-.
j
; Ameriška ponudba za zgradbo železnic.
j Neki amtrišUi konzorcij, jn-i k.i-ti-ii-iu \ precejšnji meri udeležen tudi ruski kapital, je predložil jugoslovanski vladi ponudbo, dii zaradi ž-.deziviško ]>rogo li; <>-^ i iid - Valjevo -»Sarajevo - fetko-vie - Splii. Proga naj bi .spojila
liiko / državno .prestolico. 1	,
Fes ustrelil orožnika.
Orožnik Dinko Vukovič iz Selcev na dalmatinskem otoku liraču je z nekim svojim tovarišem vršil jtoizvedovanja glede neke poljske škode. Ko j.- tovariš pregleda val škodo', je Vukovič -e-del na neki zid ter položil puško poleg seli!-. Imel je pri sebi psu, ki je	-koli njega. Slučajno i«!
pes z nogo sprožil pu*ko in krogla je zadelii Vukoviča tako ne-'srečno v prsa, da j.* orožnik .ia i mestu obležal mrtev.
Obnovljeni pivovarna v Beogradu.
Komi ija. vcstavljena .'z delega-
1»»v ministrstev za trgovino in i»-
Idu^trijo. zit s-.eiabi" politiko i:: .1
I	.
'nan Ino zdravje, je pregledala
jobnovljeno pivovarno Ojorgja
[Vajferta, ki j-' bila za časi. ^'ojne
ip. ru.šenii. To podjetje je i/.pre-
imenilo sedaj v delniško družbo in
,z,i'ne pivovarna po dolgem <-a-u
počivanja obratovati. Pivovarna
,je opremljena /. najmodernejšimi
i stroji. Njena letna kapaciteta so
ceni na	bi piva.
Dva vagona vtibotapljenega vina.
j Meseca junija IMl'J s«* je ncke-imu zairrebšk(:tnu vinskemu trgov-cit posrečilo s ])omočjo dalmatinskih vinskih liferantov vtihotapili! v Zitgreh preko liakra dva va-I iroim (20l> hiktolitritv; gnskega vina Samos (17 odstotkov allco-luda. 9 stopinj sladkorja;, ne da bi bil plačili carino. Carina bi zna-išala f»0 Din za vsakih 100 litrov. !Za tihotapstvi) je zvedela finanč-jna straža, ki je zaplenila vino v kleti dotične tvrdke v Oajevi ulici. Pvedena je preiskava.
PRIHRANITI SVOJ ZASLUŽEK - JE KREPOST!
at.t VEŠ, kako dolgo bos sposoben za delo?
ALI ŽEIJŠ imeti svoj dom in svojo rodbino v njem?
at.t VERUJEŠ da si neodvisen, ko imaš prihranjen denar v banki*7 Da nikogar ne prosiš miloščine in posode? Vsakdo te spoštuje, ker ve, da si svoj v svojem!
DELAJ, PAZI iN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN!
Pri nas nosijo uloge do nadaljnega 4% 11a "special interest account". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bondi. Državno nadzorstvo. Vloge pošljite po poŠti potom 'postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec.
j G	FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortl&ndt Street,	,	. . l d l
New York, N. Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
o
GLAS NAHODA, 28. FEBR 1922
To in ono iz Rusije.
Nova smer v j-uski politiki jell obudila k življenju oglase v listih, i ki s<j jih !>olji»-viki pri prevzemu vlade prepovedali. Sedaj prinaša- \ jo po vrši i vsi lUti oglas«*., ki so verna slika ruskega življenja. Sil- ; no dragi ti oglasi. Vr.-»ta se pla- 1 »•nje jh»	rubljevj za one. ki
iiUVjo .%!u/.Ue, v«4ja 40od.stotui po- 1 pust. C*lavno glasilo osrednjega ] («4ll»ora ** lzve.si je" ima ž«' precej : oglu sov. Na prvem mestu je ogla.s < državne bairkr. ki mu slede ogla- i >i trgnvev in podjetnikov. Naj-}" vee m' ponuja Ulilo in različni toa-ji Wtni predmeti, t Ar oženi iz tujine.11 N«-k vojaški urad i><"e 2 miljona f< pudov okoli :{2 miljonov kilogra-1 »nov slame. Tvvdka "Klegant" '.< javlja o veliki izberi toaletnih ' pr^lui »-tov. Preobilica nej>otreb-J nih hik>iw*ih stvari, pomanjka- i nje potisnih stvari, to je »»lika • Rusija v oglasili.
* * 1
V	Kusiji ni le živež drag, tem- J \» '- draga je tudi srni*. Za pogreb ' m> pUunij.« |h> tarifi	p<»-!] greii iz bohliee pa velja li.V2 .<#)<» J i uhl jev. Onim, ki »<» brez sr«*l-(J ste v. plačuje jjogreb republika. V j! zadnj -tn «'«imi so dovoljena tudi privatna pogrebna podjetja.
* i
V	nekem beriinake-m listu raz pravlja profesor TLmošev o ruskih razmerah. On pravi, da m* je v Uusiji pred vojno razvijalo ka-. pitalistično gospodarstvo. Kadar, J»* Kapitalist b'-lio gtxjjKxiar-T vo razvito, tedaj **!«-tli ^»cijalistieii''. j 1 lol j*e\ik i. Ki -»o hoteli za men it i kapitalistieno goMfXKioi'stvo s so-'/ eijalis; -injn, naredili velikau-
napako. Njih poizklLs j«' lii! pnv.gmh'ii, kaji i Ku>ija je šele za et-la ra/vijalt kapitalistično gospw-dar^tvo. Iti tako >.e j,- zginlilo, da s.* dali holjševiki lie j»okapitaii si ••no >o«-ijalisrtično gOsjjtMlaJ*sLvo, t♦ tu\»>* pr»*«lkapitalIstičjio, ono; prij»r. s <> go>pod irstvo; ki je *ru-j žilo vm' tvorniee in kjer vlada na-1 tnevto trgovine zamena biaga.
S«.cija|jsth-iii glasnikki brez' dvorna dobro pozna tajnosti Kreodja bivšega earskoga gradu, v .Moskvi, >«-tlaj sedeža komuni-] slov , prinaša nu>4opne zanimivo-j' sti i/ ru^ke komunistične strani le- Dr. Skljaniu. d-sna roka: I riM-k»'g;i in organizator rdeče ar-i made, je bil i/.oUVn iz kotuuui-i stii-ii«' stranka- "zaradi ^irekomer-j nega razkošmfra življenja iu k«*rj j»- imel lasten harem". M»h1 voj-j no je bil dr. Skljanin š.- nižji vo-j jaški zdravnik, potem je hi! ured-j liik lista ' (»kopna pr»v<la". ki j«-> najbolj propagiral bratanje "J N. iin-i Danes je no d prvimi gene ' tali komunistične stranke ter živi, tako razkošno iu razuzdano, ka-j kor niti turški sultan ne. Knakoj j-* bil izobčen iz stranke Na ha m-j k« - žid. ki >•* j«' prekrstil v Stek-lova. Tudi njega izoln-ili zaradi' prevelike potratuosti. Tretji, ki je bil zaradi enakega prestopka iz-; kljutVn U komunistične siranke.l j»* Dauiševski, liiv.ši član revolu-j eijouarnega Imenujejo ga sovjet-. škrga. I'atjimikina. On je danes4 eden najbogatejših ijudi Rusije.;
Pat joinkin bil ljubeek carice' Katarine!) Kljub vsem pregr«- | ham omenjenih treh" pa >o bili iz-J občeni samo za *est mesecev, kar j je pav v«s- kot malo. Z ozirom naj ia oilkritja o razkošnem življenju komunist ičuih prvakov piše u gbsini ruski kritik .lasblonovski to-Ie: Pravzaprav ni sovjetska llusija prav nič izprenienila življenje. Vse je ostalo pri starem,' za men jene so le uloge. Kakor živeli nekoč potratno bogati trgovci Nižjega No v gor oda, tako živ.* danes ]K»t rat no sovjetski mogotci. Iu z*. primero navaja -lab-lauovski orgi,y»T '«;akršua j* bila silno priljubljena pri teh trgov-••»h. V velikem bazenu, ki &o ga napolnili z vodo, so plavale nage plesalke. Pri bazenu pa so sedeli trgovci in lovili svoje ril>ee-p!e-saJke s trnki. Na trnkih pa so bili banko ve L Ce je plesalka strgala s trnka bankovec, je bil bankovec njen Ce je pa trgovec ranil s trnkom plesalko,tpotein je bila plesalka njegova. In temu sličue zabave uganjajo dandanes v Rusiji sovjetski mogotci, ki so prišli na krmilo, ker so osleparili narod /. največjimi obljubami. Demagogi so prevarili ljudstvo, kar je
vzrok trpljenja Rusije.
* « *
Preil kratkim se je vršil deveti vseruski sovjetski kongres v Moskvi, ki ga je vsa Rusija nestrpno pričakovala. Potek kongresa, ki se je vršil že v znamenju nove n>o-
litične smeri, je zelo zanimiv, ker nam <podaja docela novo sliko o sovjetski Rusiji. Kongresa se je udeležilo 191)1 delegatov; od teh 1522 združenih komunistov; med l»GO udeleženci s posvetovalno pra-vico je bilo zopet -'{28 komunistov, 'i'«- številke .so skoro najlepši dokaz, kako terorizira vso Rusijo le pol miljona zanesljivih komunističnih pristašev sovjeuke vlade, dočim pretežna večina prebivalstva -•* vedno nima nikake besede. 'Tem bolj zanimivo je zato, da je bilo v izvrševalili odbor izvoljenih m«*<.l :i<Mi člani tudi 4o neodvisaiili kmetov, kar brczdvomno kaže na nove pravce Ljeninove politike.
0	lakoti in pomožni akciji je ]>o-
1	<f";al Kalinin, ki je v svojem re-feratu jxmdarjal, da je dosedaj izvršeno delo nezadostno. Krestin-ski je ]>oročal o tinaučnem j>olo-ži»ju ter zahteval uravnoteženje proi a<" una. Največje zanimanj'* pa j«- vzbudilo Troekega jx>ročilo
0	rd»*ei armadi, kr j* največji jio-nos, a tiuii liajvt T ja skrr» današnje Rusije. Število vojaštva se je z:;iža!o -d	na 1.505,000; iiii*d t * *: j i i jf baje le 10'r komunistov, lii', kmetov, o>tali pa pri-I'.ulajo raznim >tanovoiu. Razlika :!.•■ I vojaki in častniki je sliena oni v demokratičnih zapailnili ilr-žavah. ker je po mnenju Troekega nujno, tla dobe i-ni. ki žive vse svoje življenje v vojaški suknji, gotove ugodnosti. Seveda pa so vsi vojaki zelo pomanjkljivo oble-'*« ni .ii bo tr»*ba mnogo naporov ipiave. da se to izboljša. Trockij
j'- zaključil z bojevitimi beseda-m . Uažoč na velik z« inljeviil Itu-sije. <la bo Rusija prekrižala vse. imperialistične načrte Japonske. Poljske, Rumunske in 1'iuskc. "\/. Pel rog rada v lieJsingfor.s je bližje kot i/ Helsingiorsa v Petro grad", pravi r t1 »<-kij. \*es kongres mu j'* burno a pla vdiral.
j Prvo in edino popolno ljudsko Štetje se je v Rusiji izvršilo leta 1>!»7. Takrat je v 5o ruskih gu bernijah evropske Rusije si aiK»-
1	val o !»:J,442.^i4 ljudi, v polj gubeiiiijah	v teli ruski'
J drža vi pa 125.6<J0.G82. Le deloma . s»' je ljudsko štetje izvršilo med vojno 1; ImIG—17; takrat ^e je v .»o guberuijah evropske Rusije naštelo 12:{.7!»6,:iOO <luš, v celi Rusiji |»a 175.1:54,000. Zadnje, Ix.lj-
ševisko ljudsko štetje se je vršilo | let a	u se ni popolnoma iz-
•	vetih« radi vojnih dogodkov. V 50 I guberuijah današnje evropske in
.' i azijske Rusije se je naštelo 7b mi-Ijouov ><>7 t:>i>č o4o probivaleev j (nn.skih :i4 iu pol miljona. žensk •pa preko 42 miljonov). < e jirište-jeuio \ približnjih številkah še na piui.er ukrajinske gubernije. kjer . š'«-tje ni iuoglo izvršiti, dobimo število od KHJ do 110 miljonov. j V primeri s predvojnim številom se je rusko prebivalstvo zmanjšalo za 4o odstotkov, "in sicer ker !s» deli nekdanje Rusije sednj sa-
•	mostalne države in pa ker je voj-jna in potem revolucija vzela | mnogo. Petn»grad je pred vojno Ištel 1.191.!M> prei)ivaleev, sedaj (jih ima za 705,fM)8 manj, nova
' prest olnii-a' Moskva je od 1.505.' K H) padla na 1,027,9S2.
Žrtve španskj bolezni v Angliji.
Na španski bolezni je umrlo v Angliji 1262 <r:seb. V vseh velikih mestih je na tisoče t*»žko bolnih.
t
Znor d v parlamentu.
Poslaneu eeškttslovaškega par-!••. ni en ta Za:.itri se je med sejo o-nvvičil um.
ADVERTISEMENTS.
H. H. VON SCHLICK
možak, ki pomaga zdraviti bolnike.
S • ••<! dvajsetimi 1. ti s«-n povedal Im-.J-i ijtom, <ia bo moj I	Ktvil t "a.
I	u i.	!.!\ iti *aprtj »j>r,ivili str«:-
I ^ iz J.-<li<. oshtditi	c in irivts;r
C -tai in ctwsititi kri-
I'oveda t 5»m, d.i	inuj B.-..Karpk
Krvni <'»j. vzet vrni p:cd i>ot-itkorr. I« jjnag.it «*di>raviU liude prehlade l*>r za-»<"iUti tjudi pred inOuenco in ptjuf-nico t »a ne« uporabijo miljoni Holcrarski Krvni kol svoj« priljubljeno domaOe^lra
vilo.
Bcguti soki. skuhani iz Korenin, te-
men. listov. OeSenj in cvetja, vzeti en-knit ati dvakrat na teden, bodo poma irali v Raketna ohraniti zdravje.
Lekarnarji ca imajo z vpeljem pri ro
kah »a. bolnike, kajti ljudje, ki se po jtbiitijejo Bol r ar«, k epa Kr\nega Čaja prihajajo naraj pripovedovat, kako jin je pom&eaJ.
Samo vprafiajte »vojepu lekarnarja danes sanj. at i vam bom pa. jaz posla po poŠti zavarovano en velik driižinsk
*avoj *a 51-25. ali s ^a $3.15 aii 6 z;
$5.25.
Xajilovr H. H. von ftchlick. President 9 Marvel Hultdinfr. Pittsburgh. Pa.
» Frva slika o pogrebu japonskega državnika markija Okume, ki je dospela v Ameriko. Pogreba se
je vdeležilo na tisoče in tisoče oseb
Severova zdravila, vzdriujeejo
zdravje"v
Omejite prehlad. Ustavite kašelj.
Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z daiekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat izognete, če dobite prava zdravila.
Severa's Cough Balsam
(Severov Balzam zoper kašelj) [od-pomore pri navadnemu kašlju, pomiri bror.kialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red "in olajšava dihanje. Cena 23c in 5Gc.— Severa's Cold and Grip Tablets tSeverjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavijo pre.^Ja^. predne se razvije. Cena 50 centov. Po vseh lekarnah.
POTOVANJE IZ EVROPE.
Aii ste dobili izt!s Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastcaj pri svojem lekarju aii! pa direkCno od
/. "t- - ••.-»•;••>•	p«v>.; -v'i »••
CEDAR "RAPIDŠv.-IOVVA J
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tara pristojen ter želi priti v Ameriko, ga j ?amorete sedaj dobiti sem. Na-! dalje zamorej«^ sedaj ameriški dr-/avljani dobiti žene in otroke iz-I pod IS. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pTa-1 oati vizej p: i ameriškem konznlu >■ amerikanskim denarjem in rav-tako morajo na Eliis Islandu ! svoto .f25.00 pokazati v ameriških i dolarjih.
Glede denarnih pošiljatev v j I. S. tiolaijili. za vsa pojasnila i glede potovanja, potrebnih listin ; (affidavitovl in voznih listkov i se obračajte na najstarejšo slo-I vensko tvrdko :
Frank Gakser State Bank, F2 Cortland t St., New York, N. Y.
Knjige!
Knjige!
Črnagora iri nova albanska meja.
,/<•1 o neugodno j«* določena al-b;u:-.ka nit*.i;i za Črno jrt)r<». Dasi ;i* tfžnjji Skadru utemeljena tudi s historičnega in naeionalno-političnega stališča, vendar je se mnogo važnejša i r. gospodarskih vidikov. lii ie preti vsem je i me i n <:v«'inno ]?adf»vič v mislih, ko jt irovoril zlili i>«»sb'tlieah nove lfii-je: gospidi'iski lazvoj (me gore j«- prizadel in oviran na nnj-občutljivejši točki.
< "rna gora je bila v starih razmerah pa<'- morda najsiromašnej-š;» tležela na Balkanu. Toda za to ne nosi vso krivde le zemlja sama. lit.s. tla je po velikem delu ali celo povečini pust Kras ter visoko gorovje, toda ima tudi obilo lepšega sveta. J?na pa tudi prav u-godno podnebje, tako d;i bi na i.inogih mestih uspevalo ju^cno sadje, tobak, bombaž, riž in najboljša trta. Ako se ves svet, j ki je za to po svtiji prirodi vsjwv • sohljen. primerno iu pravilno Izrabil. tedaj bi Črnogorcem ne bilo treba trpeti pomanjkanja. — l)a ]>a se to ni dosl -j zgodilo, za t<» je na oni sirani iskati krivde, v preteklosti <'rne gor«*; vedno-bojevanje s Turki je povzročilo, j da so moški delo raje prepuščali | ženskam ali ga pa v^aj niso vršili j 7. ono ljubeznijo in rapredkaželj- j l-ostjo. kakor jih opazujemo pi-r jrrel>ivalstvu. živeč-em v mirnih, normalnih razmerah. £edaj. ko je \ ta bojevita, junaška doba minila, i je treba ljudi uvesti v intenzivno delo in z vsemi silami potegniti, deželo v t-«*: gospodarsJcega raz*! \ 'janja in napredovanja.
Ravno gledf slednjega pa tvori nova meja zelo težke ovire, ki izvirajo iz posebnega položaja dežele. Predvsem je treba vedeti, da bi bil najboljši, najrodovitnejšt in klimatično najugodnejši predel ( rne gore na jugu. Ob Bojani, ob Skaderskem jezeru in v njegovi l-.ižini. Ob Bojani se širi na desni torej že sedaj črnogorski stran!. I reeej obsežna primorska ravan, ki bi mogla roditi najboljše sadeže. toda je Š* pretežno močvirna in često preplavljena, kar povzroča Bojana. X regulacijo Bojane' bi tedaj moralo biti združeno osu-! š. nje fe ravnine, kar bi bilo t»*m ! lažje, ker se nahajamo tu v ne- j posredni bližini morja. Toda regu- \ brati mejne reke s.- j.? izkazalo še j v< <lno kot y.Ar, komplicirano, r.?a-i sti pa še. če imamo opraviti z dr-j žavo kakor je Albanija.
Se težavne j še je s Skaderskim j« zerom. Kakor znano, je obala tega jezera na celi severni stranr posebno pa v črnogorskem odseku 1 nenavadno plitva; ako naraste Jezer«) le za malo višino, je vse obrežje daleč proti severa poplavljeno. poplavam vzrok pa ne ležr toliko v.povečanem vodnem dotoku po črnogorskih rc-kah, marveč v glavnem v tem, koliko vode do-Ta;a jezeru rokav I>rima. ki se ravno pri Skadru izteka v Bo Jano in ob ea.su velikega deževja ta-korekoč dobesedno zajezi odtok jezera. V takih slučajih mora tedaj Bojana sprejemati vodo T)r?-ma, -tačfis pa Skadersko jezero narašča, ker za njegovo višjo vodo ni možnosti odtakanja.
Vsaka regulacija in stabiliza-■ c-'ja stanja vode v Skaderskem je-, zeru je tedaj odvisna od regulacije Drimovega rokava ter Boja: ne. Prav isto velja seveda gjlede e-
n»;'šek je odi>-«i i I o fm irlaso vanje, (lani k a 11 i i: ■ i;. so piičeli prihajali v dvorano in bili kmalu zbrani skoraj polm številno. Kar se Je zapazil za njimi na steni moki'r madež, sledil pa j" silen zop«>rn srn rad. NeLdo je v.-^el smrdljivo bombo. V zbornici je nastal tale sin rati, da ]<• 1 > i I predsednik uris"-ljen. da je pi-ekinil sejo.
Po zopetni otvoritvi je predsednik izjavil. .Ia .i«- bila ta seja naj-z:i!ostn«'jša od vs.-]t dotedanjih in naznanil, da so konuinist^ni po-sh.nei Ilaken. Kounty in SkalaTc izključeni o<I p.-iih s.-j. Xato se oglasil k besedi vodja nemških nacipnaleev. «lr. Lodgemann. ki j»-priznal, da .j • vrgel bombo v dvo-lar.o član nji-govega kluba dr. Bi1-i an. Ir.razil Je imenom svojega kluba zaradi toga ostudnega nastopa svoje obžalovanje. Poslanec Beran je takoj po dejanju izgiifil in sf1 odpeljal i/. age. baje v Nemčijo. \ ve stranke brez izjeme so obsojale njegov surovi nastop. — I >omne v a s... da bo svoj mandat od i oži I s«! m ali pa l>o prisiljen do tega od svo j.- stranke
ADVERTISEMENTS.
NAZNANILO.
I iižniiu srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijatelj.-m in /.naučeni žalostno vest, da je naju \ stari domovini za vedno zapustila najina liepozabljena mati MARIJA LOBODA, roj Lukanc.
Pokojniea je bila rojena v Že-jali j»ri Komendi. 1'mrla je previ-j d-iia - sv. zakramenti dne 1. sve-j ••aua L vsled onemoglosti v 7-"».j iletu k v o j e starosti na (liineah pri'
i Ljubljani.-
Tebi. draga, nepozabljena mati. , ;:i -i naju zapustila za vedno. k!i-j.-eva iz dna bolečega <rea: Počivaj v miru v svoji rodni zemlji, uživaj zasluženi mir. vidimo se i | nad zvezdami! Bila sP nama dobra in skrbna mati. zakar upava. : da uživaš zasluženi ]K)koj. j R«i u j ko priporočava v blag s-po-; min.
j Žalujoča ostala v Ameriki: I John in Mike Loboda, sinova.
New York. febr. 1022.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniin srcem naznanjam vsem -orotlnikom in znancem, da nam' je smrt pobrala ljubljenega soproga oziroma očeta
JOHNA PERHNE.
I "mrl je po tlolgi bolezni dne 4. .januarja ter bil pokopan dne T. januarja na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Star je bil 4."» let. doma iz Smarjete na Dolenjskem.
V dolžnost si štejem izreči tem potoni srčno zahvalo vsem, ki so nam pomagali v času bolezni in smrti in nam Še pomagajo. Posebno se. še zahvaljujem družinam Frank Oven, John Skubic iu Ig-naee O von. Torej vsem skupaj še enkrat najsrčnejša hvala.
Ti pa, dragi soprog oziroma oče, počivaj v miru!
Žalujoči ostali: Ursula Perhne, soproga. Mary, Rosie, Josephine, Jennie, Matilda in Justina, hčere. Albin in John, sinova.
Forest City, Pa., IS. 1'eb. 1922.
ventualnega osuševanja najplitv vejšeira debi jezera »Ii gelde us-. posobljenj-i plovnost' v jezeru za večji promet in vodno zvezo z mor ' .it'Ui.
Posest Skadra je pogoj za regulacijska d 'ia ob Skadi-i skem jezr-» ru
Naposled }>i idi' >m vrsto še —-l)ionietiu> - politična stran. Črni gori leži sic-r Kcdor pred nosom, toda lažji in prirodnejši izhod na • moi-je, bi- bi! preko Skadra. Vsa
-	Ona gora visi k Skaderskem Je-1 zeru ; po Skadru mora težiti, do-
-	k!<*r ga ne dobi.
('etinje I-.; t glavno mesto t leže-' le je zemljepisno p »vsem neprt-kladno. Prir-.dno srt-dišee predstavlja le Podgorica — v današnjem obsegu dežele. Da pa bi se to mesto moglo primerno razviti, za to je potrt bno, da seže črno-j gorska meja preko reke Cijevne. 1 Xa.iveeji unikum dosedanje meje j pa je odsek ob gorenjem £.111111. rTo je takoimenovana Vermoša. — I Tu je Avstrija leta 1P0.1 dosegla, i da sega Albanija popolnoma pro-jtinaravno v mal. a najvišji uel «To-iliiie gorenjt-gu Lima, in to samo j zato, ker bi se mogla po te_f doli-| ia t izpeljati edina, razmeroma u-I gednejša in L1 ž ja železnica !z — (srednje in južne Srbije sk<-zi ("r-i no goro na morje. Ta dosedanji ; albanski no.v ])r<»ti severu, ki ga j lahko opazujemo na vsaki karti. ,;e predstavljal tedaj oni zapah, j s katerim j< hetela Avstrija zapreti Srbiji po* na morje in zvezo * jCtno goro. Ako hoč-1 tedaj Jugo-;slavija frni uori dati prtnlpoiroje za gospodarski razvoj in napredek. ji mora prej ali slej pridobiti Skader in njeno td>ližje.
Izgredi v češkem parlamentu.
Iz Prage poročajo; Dn«1 27. januarja je prišlo v narodni skupščini do izgredov, kakršnih zbor-, ■niča š«' ni videla. Izzvali *t» jih ko-! I munistf. V njihovem organu Je j bil namreč zaplenjen crovor ko- \ j nuni stičnega poslanca Ilaken a. i i Med divjini kričanjem in vpitjem j ■so zagnali komunistični poslanei J ! eeie št»{>- časopisov proti predsetT-' jrr.ški mizi in klicali: — Škandal! | Sramota! To je demokracija! Kje Je BenešSe prema'o avstrijskih cenzorjev imamo! — Komunisti so tolkli obenem po pultih in onemogočili vsr.ko debati Xjihov vod-1 ia dr. Smerai je eitiral Masarv-kov izrek; "Demokracija je dis-i kusija"! _	j
Nemški nacionalei so podpirali j komuniste pri razgrajanju in Je
I r jI hov član Hahnreieh Imenoval1 zborniškega predsednika Tomaška {*gos|K»d policijski predsetlnik". zaradi česar ie bil poklican k redu. Pred predsedniško mizo Je prišlo že do nevarnega prerivanje in so dejanske izbruhe pre pretili le nekateri trezni in telesno krepki poslanci.
Tumult je trajal pol ure. nakar fo komunisti med petjem svoje himne zapustili dvorano. Sedaj pa so posegli vmes nemški nacionalisti in nemški narodni sociaei in zahtevali od predsednika pr*-kinjenje seje. Predsednik dr. To-
• • 1
POUČNE KNJIGE Angletko-slnvenski slo* ar —
i	Dr. Keru .... $5.00
Slovenske angleški biavar ____l.j»i
Slovecsko-zajgleška slovnic« ____ 1.50
Meaiški aUedsik ............... '35
'Nemško suig'^Ald tohnai ........6«
i O lepem vcdecjo ......-........50
Slovensko-nemSkl iIotv _
(Jane35ič Bwtoi)	4.M
Angleščina bra: uWrtfr.........«#
N&Todilo srn čitauj« ta
j pisanje erbSčtoe t cirilic!.....5#»
Dekletu«. Spisal Artoc B Jeglič M Gospod instvo — Pcrg»j. frak-tlftui knjiga za caSe gtwy^ll-
nJe.crvao r^aaa.) ..........1%
i Knjiga o Iqtm vetSeojn l/rbnitoa,
j (Trdo vezano) .............. j.ftO
Mladeničem. A nt. 3. Jeglifi
I. «veark....................no
IL rvezek ...................
Naavetj u Uio ia dom. Koiifltns
knjiga -?a T!»ako h!So ........i.«?
Pravila s& ouko. I>r. J. Dostujen ,€i> Varčna kumrfco, m slabe in dobre čase ...................... L«i
RAZNE POVESTI IN KOM ANI.
Job. Jvr&ii, 4. ZT.: Cvet ia cad.
Hči mestnega soauiJca itd. .. ,75 Je*. Juriit, 9. zv: So«e<Lor sin.
j kmeiskegn cesarja i^d. ........ M
Jos. Jurčič, 6"	Djktor Zobcr,
roioaii. — Tugomer, t»«etiija ,?5
Dve sliki — Keavei Me«ko _______ A9
Huda bresdutt. M vee zlato, kar m
ne svet« itd. ...............
Patria* povest Is irske Ju*xa£ke ao-
o........ .Ji
"ud svobodnim tolncem, tgodovinska povest, 1. zv.............
od svot-odnim &'jlncesi, z^eoovin-
ska povest, 2. zv.............
j Povesti slovenskemu Ijodstvu T
poduk In zabav*-, Ej.lan.......U
Komarica, povest ...............M
Sistto 4 Šesto, povest i1 Abrccev M Blike ia povesti, K saver Msško .S? Študent naj bo, — Kad »sakdTaij!
krilil ........................ M
feseio povesti: Za moiem, — T pustiv je Sla. t— Pravda mert
bratoma ..................... JU
rojniazir ali poganstva in krst,
povest ....................... JU
eter Zgaga .................. K
Doli. s ©roijeta ................ M
Knjige drufbe Sv. Mohorja
Duhovni boj (3^4 str.) ...... .M
Mesljt (1. xv.) .............. JSi
Mesija (2. ?v.) .............. M
Zgodovina, slov. naroda <5. zv.) JZi Zgodovina slov. naroda (0. »v.) M Mladim srcem (2. sv.)
Spisal K. MeSko M ffijiga za Uikominežce ljudi.
Spisal L Tanka? ..............L7i
■»et teda»>v v zrakoplova........
■merika k AmerJkae*!.......... 0.01
JUhSKi KNJIŽICA — POVESTI
1. «v. Znamenj« štirih. Frr*nt de
tektlva Sherlock Holmec ____ JU
2l zv. Darovana. Zgodovinska p»-pov est .j dobe cSoTAQsklb s po«-tOlOT»	jil
3 zv.: Jorna« Zaagoval, povest — Med Plazovi, tirolska povest. M
4.	sv. Malo iivljeaje, povest.....61
5.	ar.: Zadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .71
e. sv. Gozdarjev ril — rtnJKar, povest ....................... JU
7. £7.: Prihajal Zanimiva po-
9. sv.: Brencelj: Kako sam se jaz likal, 1. zvezek	L«
t_r__
10.	zv.: Brencelj: Kako sem se jaz likal, 2. zvezek	l.M
11.	zv.: Brencelj: Kako sem se
jaz likal. 3. zvezek	1.N
14.	rv.: Breiicelj : Ljubljanske sil-
(Podohe ljubljanskega mesta} ..........................75
15.	sv.: P. Colo«?ia: Juao Mlstria.
j Povesti is fpanskesa življenja .71 36. zv. Ne v Amerik«. Po resničnih doKodbak. .....................7|
^pilmanove povestl
8.	rv.: Maroa, kronski deček ii
} Libanona .................... Jt
i S. »v.: Marijina »trska, pt>yt±*t Ls
zavka.^ih gora .......... .... M
; 4. zr.: l*raski Judek, itoveAt. U.
i	........................ JM
6. av. :irt indijske povesti...... M
' U. zt. . Kriijit-iii nejak. 2god'JTin-I eka poveaf Iz Jarxmakega .... Jd 10. zv. :Zvc*4i sin, povest is vlade Akbsrja Velike^ ............ JM
111.	srr.: Bdela in oela vrtnica, po-
I vest .......................... J|
112.	ZT.: Keffjska krata. ČrHca ls miaijonov v Sorejt............ .E«
i IS. zv.: Eoj in zmaga, povest is
! Aniana .......................
114. zv.: Prisega heroaskega gla-varja, po/est ls zgodovine lca-
natis «0 ...................... Ji
Vt. ir.: AngelJ stribnjev — Brazil-
sta povest .................. SM
j 36. sv.: Zla t okopi, povest ...... JM
; 17. sv.: Prz*rž med ladljauei aL
j volnjA v Nlbaeragoo .......... JH
18. zv.: Preganjanje hwllWilb mi-sijcaarj»v ................... .M
9.	sv.: Mbkda mornarja, povest JM
I	SPISI MLAD2NO.
Bob za miadj *ob, p««i3ic«...... JM
f Dedek Jc prftTU, tmvljlcs .....- M
MOLiTFEN15LL
(f?vpta tira:
s poseltoo debelimi <rrk.iwl.
j v uf>nje vezano ............................^.50
v pltrtno veza 111; .............90
i ^larija Varliinja:
II	v usnje vezano ............................1.80
I v i>latno vezano ........................JM)
' j Skrbi za
'. v uaije vestno ..............1.9$
j v ple.tao vezano ............
I Hajsid gtasrr?:
I j v r'ztno vezasio .............. M
I V kost vetano ...............Lil
v usnje vezano ....._________ LM
M ZEMLJEVIDI, i i
j Zdrni^iJh driar ................. Ji
Zemljevt^ »IfTzoij« .......... JO
- ZccaUcvId Evrope .............. J9
Velika stenska mapa .......... LM
> ZebLijevi&i: Kevr York, llltn>^, Colorado, Ksnsaa, Motana, Minnesota, Wyoming ia Alaska m 1	vsaki po -SS
Pennslyvanla ................. JM
J| West YlrglnJja ...............4«
t RAZGLEDNICE:
Zabavo*, različne, doeat	JM
I i Newyor&ke, rszll&ie, docat, M i Panorama nest* New ¥«*,
1	29 slik	M
Panorama mesta Celje, 21 pal-■ cev dolge ................ Mi.
■
2 ZADNJO POŠUsJATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIG2:
Pravljice za Slladino, B. KoSutxUk JS8
i'0id07nik, (2 črnka) ..........1.0J
Dostojno vedenje ..............• J5%
Pravljice H. M ajar ............. J«
Godfevstd Katekizem ........... JM
Beneška Vede2evalka ............ Ji
....................... JU
Pozisalce .....................
Svetna noi .................... j|
Opomba:
Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all poftSne znamke pe 1 ali 2 centa, te poSJs-te gotovino, rekomandirajte pisma, Ne naročajte knjig, katerih nI v ee-zikn. Knjige po&iljame poštabm
Slovenic Publishing Co., 82 Cortland! St., New York
GEAS ^rxnowx, SS. FŠV&.

Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH. Spisal Emil« Oaborlat,
Zf "Olas Naroda" prevtl O, P.
4š
(Nadaljevanje.)
—	To je u-mogoče. — je itkla. — A tudi če bi bilo taJco, bi morala biti jaz prav tako kaznovana kot on. Jaz vem. da bi delala v soglasju z njim. če bi me vpr.^tl.
Zmešalo se j: __ \;;klikiiii Šandore. — Zmešalo se ji je,
Ui! pa je prem«./.in in naslednjega dne. ob petih popoldne, je el s s\ojo unukinjo po strmi cesti navzdol. Pionizija si je izbrala najbolj pr: prost o obleko in v majhni torbic . katero je nosila na »oki ni bilo I - >.-sttu,>t tisoč frankov v zlatu, temveč celili dvajset • W-. Seveda j.- bilo treba zaupati celo stvar tudi markizi, a niti "na. niti obe »i ti in -tuli ne gospod 1-olgat ni dvignil protesta proti nakani Dionizije. Prav do jetnišnuc nista izmenjala stari oče in iinu-kmja niti .-n.- bes,-de. a ko sn. približala viatom. je. rekla Dionizija :
—	.bir vidim " • Dl.uižena pri vratih. Rodiva oprezna.
Prišla sta bližj« n žt*na Hlanžena jo oba pozdravila.
-	Pojdi, »-as je. — je rekla mlada deklica. — '/. Bogom stari oce do jutri z;utr:»j Pojdi hitn domov ter ne vznemirjaj radi mene.
Nato je izginili \ hišo. z ženo ječa rja.
Desete poplavje.
•Tctnišn ca mestu Sovter je nahaja v gradu na gorenjem koncu mesta, v ubogem in ki.ro zapuščenem predmestju. Grad ,ki je bil svoječasno velike važnosti, je oil oropan prejšnifc utrdb ob času obiranja Uochell;:. Os*.i oki utrdb predstavljajo sedaj razvaline, ki >.udijo kaj mučen in žalosten pogled. Nikdo pr- bi n^ uganil, kakšnemu namenu služi poslopje, če hi ne bilo stiaže.
Žena Blan/ena jc od ved In Dionizijo v svoje stanovanje, kajti bila je sama v strahu :er hitela. Ubogi deklici jc strašno utripalo srce in ko je prišla v sobo, je tukoj omahnila na stol.
—	Moj Bog — j. vzkliknile Blanženka, — vi vendar niste zho-b li gospočina? Cakujte. prinesti hočem nekaj jeniha.
—	Je že »lobro. -— je rek!^ Dionizija s slabotnim glasom. — (Ktanite tukaj, moja draga Koleta. Ne pojdite proč.
Koleta je lilo mirmo* ime ječarice. ki je-Min stara nekako štirideset let ter nosila dobro razvite brk
—	I 'boga gospodična, — je rekla. — Vi se slabo počutite tukaj. Da. — je odivmla Dion^zija. — Kje jc vaš mož?
—	SjK>daj a bo prišel takoj gor.
Kmalu nato je biio čuti na stc.pnjicah težke korake in vstopil jc BI an žen, bled in preplašen, kot človek, ki \e, da s« izpostavlja velikemu riziku.
-	Nikdo vas ni videl, niti slišal. — je rek«.!. — Nikdo ne ve, da Me tukaj. Bal sem se le stražnik?;. Zvabil sem jia na stran ter mu
lal čašo v.na. 1'pam. da ne bom :>:gubil svojega mesta.
Dionizija i«» sprv j' la te b« sede »kot poziv, naj se oglasi/
Ali. — je r -':1a — nikartc sc brigati za svoje mesto. Ali ne n estc. da sem vam obljubila veliko loljšo službo f
Z vese!ostjt>, ki je bila vse preje kot pristna, jc odprla svojo torbico ter postavila na mizo kupčke zlata.
—	To zlato, — jc reke' Blanžen s poželjivimi očmi.
—	Da. vsak tak zavoj vsebr.je po tisoč frankov. Tukaj jih je šestnajst...
Neodoljiva skušnjava se je lotila ječarja.
—	Ali smem viltli? — je vprašal.
—	Gotovo. — odvrnila d« klica. — Preštejte sami.
Ni se motita. Blanžen ni hotel šteti. Hotel je k opajati se s p<»gledom na /lato. .slišati njegov rvenket in pa drža*.i v roki.
Z mrzlično po^ljivostjo ji urral omote * r pustil padati zlatnike na mizo. Ko jc postajal kupček vedno večji, je postal bled in na čelu so se »uu prikazale potne srage.
—	In vse to j,* za mene.' -- je lekel z bedastim u^mevom.
—	Da vaše je, — jo odvrnila Dionizija.
—	Nisem vedel, kako bo izgledalo šestnajst tisoč frankov. Ka-1 o lepo jc zlate. Le poglej, žena
Koleta pa je ob:m'a svoj«, glavo vstran. Bila je prav tako pohlepna kot nj M mož ter mogoče še bolj razburjena kot on. Bila pa 'e ženska ter se je a ta zatajevati.
—	Nikdar, nio.i«. draga g .-podana, — je rekla. — bi moj mož in jaz ne zahtevala od vas denarja, če bi^ morale misliti le na sama sebe. M dva pa imava otroke.
—	Vaša dolžno? r io mislit: na otroke, — je rekla Dionizija.
—	Jaz vem, da je šest na is* tisoč frankov velika svota. Mogoče vam bo žal, d« ste nam dali tol'ko denarja.
—	Prav nič mi ni žal. Rade volje bi celo nekaj dodala, — je rekla ter pokarala virj nadaljne omote v svoji torbici.
—	Potcin so gotovo ne brigam za svoje r-esto, — je vzkliknil Planžen. Pijan od pogleda na zlato jo dostavil:
—	Vi sto tukaj doina. gospodična in ječer vam je na razpolago. Kaj želite f Gov..» ite. Imam devet jetnikov, nevštevši gospoda do Boaskorana in Tramenca. A':i hočete, da jih vse izpustim?
—	Blanžeu — s-e je oglasila njegova ženr, kara je.
—	Kaj. ali ne ;n.*rem izpustiti jetnikov?
—	Prodno igraš 'ilogo gospodarja, napravi t*»j gospodični uslugo, katero pričakuje od tebe.
—	Gotovo.	'
—	Potem pojdi in skrij ta denar, — je nadaJjeyata žena. — Lahko nas izda.
Potegnila je iz neke omare \olneno nogavico, .katero je dala svojemu možu. Slednji je nato spravil zlato v nogavico, a obdržal par zlatnikov v svoiem žepu, da ima vedno pri sebi te dokaze svo-iega bogastva Ko je bilo to storjeno, je rekla BlanžeivKa svojemu možu:
—	Sedaj pojdi dol. kajti lahko kdo pride. Če bi te nt bilo tam. ko bil kdo |K)trkal. bi pričeli gotovo sumiti.
Kot dobro dresiran mož se je Pdanžen pomiril, ne da rekel besedice. Nato pa je prrčela Koleta razmišljati, kako naj' zabava gospodično šandore. Rekla jo Dioniziji, naj kaj prigrizne, da ,bo hitreje potekel čas. l*ra je bila šele fedem in Blanžen je ni mogel odvesti k Boaskoranu pred deset«» uro.
—	Jar. sou« že večerjala. — je odvrnila Dionizija, — ter nočem iJčesar. \
Ženska ni več Silita vanjo. Spomnila se je okusa mlade gospo-
Influenca
napada ljudi povsem nepričakovano. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in ledjih, otrplost mišic, mrzlica in splošna potrtost — to so nekatera znamenja. Kaj je storiti? Tekom bolezni ostanite v postelji ali doma ter vzemite SEVFROVE TABLETE ZOPET PREMLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavoju. Cena 30 centov. Dihalni organi so ponavadi vedno vneti iij je vsled-tega pametno imeti doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ
Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat vneto in pekoče. Jako vam bo pomagalo, če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL
za grgranje ali izpiranje nosa. To vam vzdržuje odvodnike čiste in proste bacilov. Cena 35 centov. Gorenja zdravila prodajajo v vseh lekarnah. Vprašajte vedno za "Severova" ia ne vzemite drugih. W. F. SEVERA CO. - CEDAR RAPIDS, IOWA
-------------
»lične ter skuhala izvrstno juho ter nekaj dezerta. Pogrnila je mizo ter prisilila Dionizijr, da je vsaj nekaj zavžila.
Prišla je noč. t rf: je bila devet. Nato je udarila deset. Straža jo prišla naokrog, da oprosti stražnika. Četrt ure pozneje pa se je zopet prikazal Blaž« n. s svetilko v roki ter velikanskim svežnjem kMučev.
—	Poslal sem Trn menca spat. — je rekel. — Sedaj lahko pridete ,gospodična.
Dionizija je bila pripravljena.
—	Pojdimo, — je ickla enostavno.
Nato je sledila ječarju po neskončnih hodnikih, skozi obširno dvorano, v kateri s.> odmevali njih koraki kot v eekvi ter konečno slzi dolgo galerijo. Pri nekih masivnih vratih, skozi kojih špranja pa je kljub temu silila luč, je rekel ječar:
—	Tukaj smo.
(Dalje prihodnjič.)
Kaf je zemlja?
Človek ne more iskati in izpolniti svoje življenske naloge, ako nima kruha, ki je prvi in glavni pogoj za razvoj našega življenja. Brez kruha ne more človek razviti vseh svojih sil, ki so potrebne, da proizvaja dva edina č inked j a vsega nagega jjozemeljskega življenja, prehrano in kulturo. Zemlja, ki nam daje kruh, je torej vir vsega življenja, in razmerje med človekom in zendjo je najvažnejša temeljni kamen telike stavbe, ki se imenuje človeška družba.
To razmerje med človekom in zemljo je torej prvi temelj celokupnega ustroja človeške družbe. Naši pojmi o domovini, o narodu, o državi, o družabnem redu, o pravnem redu, vsi izvirajo Lz razmerja človekovega do zemlje. Vsi nravni in verski nazori vseh časov, vsa umetnost, indimtrija, trgovina in sploh vse, kar lahko zgrnemo v pojem civilizacije, je tesno vezano s tem zakonom: Človek, iz zemlje si, na zemlji živiš in v zemljo se zopet povrneš!
Zemlja je mati in hraniteljica vsega živega. Vse, kar je vstva-rila Človeška roka, vse, kar je izumil človeški razum, se spreminja in dobiva nove oblike, samo zemlja in razmerje človeka do nje ostane večno isto. Državne meje se premikajo, upravne enote sc trgajo in zopet- vežejo, kot posledica človeškega razvitka, samo pri rod a — zemlja — s svojimi zakoni vztrajnosti ostane v vsakem slučaju edina opora človeku, ki razume njene vstvarjajoče sile in ga ne mrzi delo na njej.
Gotovo je. da iz tega spoznanja o večni moči zemlje Črpa zemljo-radnik svojo nezlomljivo silo, da se lahko upira vsemu, kar je nestalnega in kar ovira njegovo delo na rodni grudi. On ost a je na njej v svojih vaseh, o katerih ve. da so temelj njegovega življenja, njegove družine in njegove domovine in da so bili začetek tega. kar imenujemo narod in država.
Zato je in mora bita zemljorad-nik v državi vstvarjajoča sila. Zemljoradnik vstvarja vedno nove vrednote, a od človeške družbe zahteva samo mir in priznanje vseh pravic, ki izvirajo iz njegovega dela: zato pa ji on daje kruha, torej vse, kar potrebuje človeška družba, da živi in diha, da vstvarja naprej nove vrednote napredka, znanosti in umetnoerti.
Zanimanje človeka za zemljo je staro kakor je star človek sam. Zato je človeška zgodovina v vseh svojih velikih časih in v svojih najglobljih vzrokih pretkana s hrepenenjem po zemlji. Stari francoska pregovor "qui terre a, guerre a" — kdor ima zemljo, ima boj — skriva v sebi vse skrivnosti zgodovine. In vedno, kadar
se je človeštvo odtujilo zemlji, kadar se je prevzelo in jelo zidati svoje babilonske stolpe, ga je zadelo maščevanje zemlje: Padlo je blagostanje v deželi, zazibale so se osnovnice družabnega reda. padel je mednarodni ugled doti ene države. Kmet sam ne more nikoli nasilno pokazati, koliko je vredno njegovo delo in kakšnega pomena je on za državo. Kruh kot .sad njegovega celoletnega truda je nekaj, kar je za mehčane samo po sebi umljivo, da mora biti. In če kmeta — to je kruha — ravno nc-prezirajo, vendar niso nikoli temeljito premišljevali o njegovi važnosti za človeško drožbo, dasi je zgodovina najbolji dokaz, kako so propadale države, ki so zanemarjale kmeta.
Važnost njegovo je najbolje pokazala svetovna vojna, ki jo še danes občutimo v vseh udih. Države, ki niso mogle dati svojemu prebivalstvu dovolj kruha, so izgubile vojno. Pomagala jim ni ne visoko razvita industrija in he znanost, ki so jo tako sramotno vpregi i v službo vojske. Matere so vpile za kruhom in otroci gladu umirali... Vse kronane glave so se tedaj sklonile k zemlji ter so se čudile, da raste kruh samo na njej. Evropo pretresajo danes krči samo zbog nedostatka hrane. Evropa se je odtujila zemlji in v svojem hlepenju za zlatom je pozabila in še pozablja, da se zlato ne more jesti in da je delo na zemlji edini pogoj ne samo za nasičenje človeka, ampak tudi edini vir njegovega telesnega in nrav-nega nepretržnega obnavljanja.
In zato ne bo bolje, dokler se Evropa ne vrne nazaj na stara pota. dokler ne zasne temeljito skrbeti za svoj košček vsakdanje ga kruha. Vsa učenost in vsa modrost ministrov nam nič ne poma ga, ako ne razvijemo delo za po-vzdLsro zemljoradnika. ki mora v vsaki demokratični državi priti do svoje polne veljave kot najvažnejši in najštevilnejši stan.
Zato je neobhodno potrebno, da zemljoradnik i iz celega sveta, zavedajoč se svojega velikega pomena za druži*), za državo, iza narod in za -demokracijo, gremo skupno na delo, da z vršimo svoje velike naloye. Ista ljubezen nas veže za košček zemlje, na kateri živimo in se borimo in, če je potrebno, katero tudi žilavo branimo. Skupno nam je tudi spoznanje, da je samo zdrav Človek, ki obdeluje zemljo, prvi vir moči v vsakem narodu, in da je trajno samo tisto, kar je v soglasju s prvimi zakoni nature, a vse drugo, kar se ji zoperstavi, da je obsojeno na smrt iu pogubo. Skupjio nam je tudi hrepenenje po svetovnem miru.	"Naša vas".
Pratike
smo razprodali!
V zalogi imamo še nekaj iztisov poučnem zabavne knjige:
Slovensko
Amerikanski
Koledar
Za leto 1922.
Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke:
Proti delavska špijona-ža
Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski
Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o
Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v starem veku
Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Nekaj o j etiki XJzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
Pošljite spodnji kupon.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York.
Priloženo pošiljam 40 centov v znamkah za Slovensko- Amerikanski Koledar.
Ime ..................................
Naslov................................
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo ii New Yorka.
ORDUNA	S	marca	— Hamburg	AMERICA 15 aprila — Cherbourg
ZEELAND	4	marca	— Cherbourg	FINLAND 22 aprila — Cherbourg
i-A LORRAINE	4	marca	— Havre	OLYMPIC . 22 aprila ■— Cherbourg
SAXON t A	r	marca	— Bremen	POTOMAC 22 aprila — Cherbourg
ARABIC	s	marca	— Genoa.	MAURETANIA 25 aprila — Cherbourg
MINNEKAHOA	8	marca	— Hamburg	ARABIC 25 aprila — Genoa
PR. MATOIKA	8	marca	— Bremen	HANOVER 26 aprila — Bremen
LA SAVOIB	11	marca	— Havre	PARIS 26 aprila — Havre
RYNOAM	11	marca	* Boulogne	ROCHAMBEAU 27 aprila — Havre
OLYMPIC	11	marca — Cherbourg		OROPESA SB sprli« — Hamburg
AMERICA	11	marca	— Bremen	2 EE LAN D 29 aprila — Cherbourg
PARIS	15	rrare«	— Havre	N. AMSTERDAM 29 aprila — Boulogne
HANOVER1	15	marca	— Bremen	ARGENTINA 29 aprila — Trst
aftOPESA	17	marca	— Hamburg	AQUITANIA 2 maja — Cherbourg
FINLAND	IS	marca	-- Cherbourg	LA SAVOIE e maja — Havre
POTOMAC	18	marca	— Bremen	WASHINGTON 6 maja — Cherbourg
AQUITANIA	»1	marca — Cherbourg		NOORDAM 6 maja — Boulogne
N. AMSTERDAM	85	marca	— Bou loons	YORK io maja — Bremen
HOMERIC	85	m k res — Cherbour«		FRANCE 10 maja — Havre
LONE STAR S.	25	marca	— Cherbourg	LAPLAND 42 maja — Cherbourg
YORK	89	marca	— Bremer	ORBITA 13 maja — Cherbourg
ORBITA	81	marca	—- Hamburg	HUDSON 13 maja — Cherbourg
HUDSON	1	aprila	— Bremen	ROTTERDAM 13 maja — Boulogne
OLYMPIC	1	aprila — Cherbourg		MAURETANIA 16 maja — Cherbourg
KROONLANO	4	aprila — Cherbourg		MAJESTIC 20 maja — Cherbourg
NOORDAM	1	aprila	— Boulogne	R YN DA M 20 maja — Boulogne
LA LORRAINE	1	aprila	— Haves	AMERICA 20 maja — Cherbourg
MAURETANIA	4	aprila	— Cherbourg	PRES. WILSON 20 maja — Trst
PARIS	5	aprila	— Havre	AQUITANIA 23 maja — Cherbourg
LAPLAND	8	aprila	— Cherbourg	PARIS 24 maja — Havro
PR. MATOIKA	8	aprila	— Bremer	ORDUNA 26 maja Cherbourg
ROTTERDAM	8	aprila	— Boulogne	FINLAND 27 maja — Cherbourg
AQUITANIA	11	aprila	— Cherbourg	WRENGARIA 30 maja — Cherbourg
SEYDLITZ	12	aprila	— B~emer	N. AMSTEROAM 3 junija — Boulogne
FRANCE	12	aprila	— Havre	OROPESA 9 Junija — Hamburg
ORDUNA	14	aprila	— Hamburg	ROTTERDAM 17 Junija — Boulogne
RYN DAM	15	aprila	— Boulogne	MAJESTIC 17 junija — Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
FRENCH LINK?
fl COHPASHIT G£HEKM£TltAKSATUtfrnQJ£ S_
£*<jrcu JVlT.I Strvw.	■■
Direktna »luifca ▼
Jugoslavijo
preko Havre
t velikimi parnlkl nr% t ta 3 vijake
LA LORRAINE ...... 4. marca
LA SAVO IK..........11. marra
PARIS ..............15. marca
ROCHA.MBEAl' ...... 28. marc.t
Zt družine nudimo izboru« ugodnosti tretjega nureda — khfcia« m dvema, štirimi, fteatiml ln ornimi posteljami. Val taki potniki bode deležni late lzborne aluibe In kamne. vsled katere Je s nana Fr&noodfca Črta.
Ea nadalje Informacije vpraiajte pri lokalnih ng^nttta FRENCH LIN«.
Podpisana želim zvedeti svoji sestri«*ni JOHANO PEČEK ter MARIJO ZOREČ. Njuno dekliško ime je bilo l<iteni<\ doma z Vrhnike na Kranjskem. V Združene države sta prišli pred IG. leti in sieer v Butte, Mant. Kakor sem slišala, sta /.e obe vdovi. Ako kdo rojakov ve za njuno sedanje bivališče, naj blagovoli naznaniti na zdolaj navedeni naslov. Ako pa sami ta o«rlas bereti. naj se oglasiti meni. kakor tudi očetu in sestri v starem kraju. — Antonia 1ste-nič, 7009 Elton Ave., Cleveland, Ohio.	(27-28—2)
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. jugoslavija
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelaa, Korčula, Kotrr. Kranj, Ljubljana, Marloor-, Metkovlč. Sarajevo, Split, Šlbenllc, Zagreb.
italija	nemška avstrija
Trat. Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila t Jugoslavia, riallji,, In Nemški Avstriji ter izdajamo teke v kronah, lirah in dciarjlh, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste na potn v staro douovino in se nahajate v New Yorkn, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zader pri ravnateljstvu nače banke v prvem nadstropja brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek prt nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi ca vse one, ki se U aU »e bodo posluževali
um banke.
Frank Sakser State Bank
Kje je JOŽEF TODESKO. Doma je iz Pobeg-i pri Trstu. Jaz sem ■prišla lz starega kraja s parnj-kom i4 President Wilson" 18. januarja in pa nisem vee našla tukaj. Sami ne znajo, kje da je. Prosim cenjene rojake, ee kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani,.za kar se že vnaprej zahvalim, ali pa ee sam č-ita ta oglas, naj se oglasi ali pa pride k svoji ž^ni, ker ga teako pričakujem. — Mrs. Anna Todeško, Box :JS2, Manbar, l.opran Co., \V. Va.	(24-28—2)
Visoko odlikorvanje škofa Napot-nika.
Beograjski list "Epoha" javlja, da je mariborski škof Miliael Na potn i k odlikovan z redom sv. Save prvega razreda.
NAZNANILO.
Rojakom v Conemaugh, Pa.; in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš po+nik
Mr. JOŽE ČERNE ter ga vsem toplo priporočamo Uprava Glasa Naroda.
DOSPELO JE 500 YREC N0VE6A BRINJA
Dokler traja zaloga prodajamo vreCo 132 funtov $9.24: dve vreči <18.00. SUHO GROZDJE
CRSKO (malo ime) zelo Cisto.
50 funtov .................... t 6.50
MUSKATEL, zelo aLadko.
boksa 22 t................... 13.30
CIPARSKO, črno. močno.
boksa 28 f.................. $ 4.20
Veliko RM ENO GROZDJE,
boksa 2S t................... % 4.20
ČRNO na solr.cu sušeno,
25 f......................... $ 4.00
SUHE FIGE. boksa 110 f....... $11.00
ČEŠPLJE; boksa 25 f........... $ 2.50
Na debelo cene. Pošljite $2 00 na račun vsake bakse.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11th Avenue New York, N. Y.
Znižanje cene za 40°!o.
—Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
za žene In dekleta, na 15 rub- fine kolesje, do-
Site dane. aa $29.50 pH IVAN PAJK,
24 MAIN STREET	CONEMAUGH, PA.
DR. LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
KDINI SLOVENSKO ttOVOREŽI ZDRAVNIK iPECIJALIST atC&KIH BOLEZNI. Meja atroka J« zdravljenj« akutni ti tn kroničnih bolezni. Jas earn že zdravim nad 23 let ter Imam ikuinjc v vaah boleznih In ker znam alovanako, zato vaa mortm popolnoma rvt:ititl In apoznatl vaio bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 le« eem Pridobil posebno akuinjo pri »zdravljenju moil:lh bolezni. Zato a« morata popolnoma zaneatl na anene, moja akrb pa J^, da va« popolnoma ozdravim. N« adlakajta. ampak pridite &ln>pr*|e,
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lip« po ttlecu, boleanl v grlu. Izpadanje lae, bolečin« v kosteh,atararane;oslabelost«ilvCne In buleznl v mehu* Juledicah, Jetrab, ielodcu, rmenlco rwvmatlzem, katar; zlat« tile* ntaduha Itd Uradna ura: V ponedeljek: aredo ln petek od e. dopoldne do K. popoldne: v torek. Četrtek ln sobot« od S. dopoldne do t. zvečer; ▼ nedeljah ln praznikih od IS. dopoldne do S, popoldne.