Glasilo Občine Ormož Leto IX, številka 35, december 2016 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Dežela SEVEROLANDIJA prebudila mestno jedro Tekst in foto: Karolina Putarek Letošnji december v Ormožu je zaznamovala dežela SEVEROLANDIJA, ki je zaživela na Kerenčičevem trgu. Vse se je začelo z glasbeno-plesno obarvano Ledeno pravljico in s šolskim božičnim bazarjem, ko se je na trgu zbralo rekordno število obiskovalcev. Sicer pa se je vsak torek in četrtek ob 17. uri dogajalo kaj zanimivega. V pripravo programa je v koordinaciji Občine Ormož vključena večina ormoških zavodov in ustanov. Figure za SEVEROLANDIJO so plod dela Janje Rudolf, prof. v OŠ Ormož, ime »praznični deželi« pa so izbrali na natečaju učencev OŠ Ormož. »Severolandija« pa vabi v torek, 27.12.2016, na Ognjeno pravljico Lučka v temni deželi, ki jo organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine Ormož s sodelovanjem žonglerske skupine Čupakabra, ter seveda na tradicionalno SILVESTROVANJE na Kerenčičevem trgu z ansamblom Prepih. Foto: Host Zunaj se sliši glas božičnih pesmi, v domovih prižigajo se praznične luči. Naj v naša srca naselita se mir in toplina. Naj čarobnost božiča in novega leta še dolgo živi. Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter obilo sreče in uspehov v novem letu. Župan Občine Ormož z občinsko upravo ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Martinovo 2016 Članek: Simona Kosi - TIC Ormož Foto: Ema Žalar In je za nami - še eno Martinovanje v Ormožu - letos že 24. po vrsti. Sedaj že vsi nestrpno čakamo naslednje leto, ko bomo slavili srebrni jubilej. Pripravljen je že dober osnutek za praznovanje jubileja z željo, da ponudimo obiskovalcem spet kaj novega. Zaznali smo povečan obisk naše največje prireditve, predvsem veliko domačinov. Poskrbeli smo za kar nekaj novosti, zagotovo pa z veliko aktivnostjo domačinov, turističnih društev in vseh posameznikov vsega tega ne bi mogli izpeljati. Ena od glavnih novosti je bila lokacija prireditve - skoraj vse dogodke nam je uspelo preseliti v center mesta, na Kerenčičev trg. Omeniti moramo, da je ta poteza požela med domačini in drugimi obiskovalci res pozitivne odzive in zbudila željo, da se drugo leto spet dobimo na isti lokaciji. Prvo dejanje martinovanja se je letos odvilo 28. oktobra v Kulturni dvorani v Podgorcih, kjer sta potekala ocenjevanje za naj špricar in turnir mladega vina v organizaciji Turističnega društva Podgorci. Ocenjenih je bilo 14 vzorcev vina, ocenjevali sta strokovna in potrošniška komisija, njuno delo je skrbno nadzirala univ.dipl. inž.kmet. Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca pri Kmetijskem gozdarskem zavodu Maribor. Zmagal je jeruzalemčan 2015 pridelovalca P&F Jeruzalem, d.o.o., ki je dobil najvišjo oceno v obeh komisijah. Sledil je turnir mladih vin, kjer je bilo udeleženih 42 vzorcev. Strokovna komisija je podelila najvišjo oceno (17.86) Miranu Plemeniču za chardonnay, potrošniška komisija pa je za najboljšega izbrala muškat žuti, Vina Kunčic, iz sosednje Hrvaške, saj je dobil oceno 18,25. Za začetek smo si lahko ogledali tradicionalni Martinov sejem in Martinovo rokodelsko tržnico. Z dobro soorganizacijo Komunalnega podjetja Ormož nam je uspelo na Kerenčičevem trgu predstaviti našo lokalno ponudbo. Predstavljalo se je veliko raznolikih ponudnikov iz našega okolja, ki so ob lepem vreme-ne pričarali res prijetno vzdušje. Celotna ponudba Kerenčičevega trga je bila pri obiskovalcih dobro sprejeta. Dodano vrednost prireditve pa smo lahko opazili tudi preko ceste, pri vodnjaku, kjer smo videli in tudi okusili ponudbo naših domačih lokalnih turističnih društev. Sprehodili smo se lahko tudi po bivši blagovnici Tima na Razstavi pridnih rok in Festivala vin. Poskusili smo lahko večino ocenjenih mladih vin, sodelovalo je 11 vinarjev. Kmečke žene so v večjem prostoru pripravile lepo in vabljivo razstavo, ki je letos temeljila na uporabi koruze. Razstavljene so bile najboljše potice, kar 29 različnih okusov (koruzna potica s korenčkovim nadevom, slana koruzna z ocvirki...). Uradni del se je začel s slavnostnim odprtjem v šotoru. V kulturnem programu so sodelovali pevci mešanega zbora DU iz Velike Nedelje, krst mošta so prikazali člani TD Podgorci, prisluhnili pa smo tudi Triu Vetrnica s pevko Štefko. Po pozdravnih nagovorih so Alojz Sok (župan Občine Ormož), Mitja Herga (direktor P&F Jeruzalem, d.o.o.) in Sara Stadler (Vinska kraljica Slovenije 2016) z »nabitjem pipice na sod« odprli letošnjo prireditev. Omeniti moramo tudi veliko število gostov iz sosednje Hrvaške, Srbije, celo Poljske in vinskih kraljic slovenskega vinskega kraljestva, ki so nas počastili s svojim obiskom. Sledila je podelitev nagrad najboljše špricarje in mlada vina, ki je potekala v objemu zidov Grajske pristave. Nov koncept podelitve je pripravilo TD Podgorci. V kulturnem programu so predstavili stihe o vinu in slavospeve le-temu. V prireditev so s svojimi gledališkimi izkušnjami vnesli nov val, svežino in le upamo lahko, da bodo ta dogodek razvijali še naprej. Na koncu je vsem zbranim zaigral na svoje orglice tudi evropski poslanec g. Lojze Peterle. Za konec tega dne je bilo že tradicionalno odprtje razstave del, nastalih na likovno--literarni koloniji Malek 2016. Celotno organizacijo dogajanja v šotoru je letos prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo Ormož, ki je z ostalimi organizatorji pripravilo zanimiv program in izvedbo tega dela prireditve. Kljub slabemu vremenu pa je petkov večerni koncert RIBLJE ČORBE uresničil pričakovanja organizatorjev in bil dobro obiskan. Sobotno jutro bi organizatorji kar najraje izbrisali iz spomina. Zbudili smo se v dež in močne nalive, ki so pomenili hitro ukrepanje in spreminjanje prvotno zastavljenega načrta. Kljub temu da smo morali tekmovanje v kuhanju prleškega piskra izvesti v šotoru, pa ni manjkalo dobre volje, sproščenosti in smeha. V zraku se je začutila napetost. Sodelovalo je 20 ekip s po 5 tekmovalci in z močno navijaško podporo. Skuhali so različne »bremz župe« in ravno to je bil največji čar dogodka. Naziv najboljši prleški pisker 2016 so dobile punce iz skupine Prave pujse, ki so skupno v štirih kategorijah prejele največ točk; 2.mesto je osvojila ekipa Društva kmečkih žena Ormož, 3. pa je pripadlo ekipi F-projekt. V kategoriji najboljše jedi (okus, barva, struktura) je zmagala ekipa Vroči pisker Komunalnega podjetja Ormož. Pohvala velja vsem 20 ekipam, ki so se resnično potrudile - tako v enotnih oblekah, pri pripravi in okrasitvi delovnega prostora, predstavitvi jedi in na koncu bogati vinsko-kulinarični ponudbi. Na vreme nimamo vpliva, vsi organizatorji smo se zato še bolj trudili, da bi naredili, kar je bilo možno, in da bi bila prireditev uspešna. Po odzivih sklepamo, da smo ravnali pravilno. Potekalo je tudi 21. tekmovanje godb na pihala Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Tudi letos ga je organizirala OI JSKD Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož. Potekalo je še tudi srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Njihovi odzivi na celotno prireditev, spremljajoče dogodke, ponudbo in prijaznost domačinov so samo pozitivni in zagotovo se bodo še kdaj vrnili k nam. Tudi letos nismo pozabili na najmlajše, saj so lahko svojo ustvarjalnost pokazali na delavnicah, ki so jih pripravili Mladinski center Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Za obiskovalce in tudi domačine, ki jim je bližja zgodovina, so bili pripravljeni brezplačni vodeni ogledi gradu in grajske pristave. Tudi ormoška vinska klet je oba dneva na široko odprla svoja vrata in radovednih obiskovalcev ni manjkalo. Nikar ne smemo pozabiti na končno dejanje letošnjega martinovanja. Prava veselica s skupino GADI in predskupino Opoj je dodobra napolnila prireditveni šotor, ki je tako rekoč pokal po šivih. Vse to je dokaz, da smo organizatorji letos delali dobro. Očitno so domačini prepoznali, da se je mogoče tudi v domačem kraju imeti dobro. To vse in še več se je letos dogajalo na martinovanju. Če ste ga zamudili in vam je žal, se potrudite, da dogajanja naslednje leto obiščete. Organizatorji že zbiramo predloge in pripravljamo osnutek programa za martinovanje 2017. Obljubljamo, da bomo tudi prihodnje leto poskusili vrniti našemu mestu in njegovemu centru življenje, kot nam je to do določene mere letos že uspelo. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 IZ OBČINSKE UPRAVE ■J a 11 L«K1 A- Zavarovanje ormoških lagun Teks in foto: Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Uredbe o naravnem rezervatu Ormoške lagune, s katerim bo Vladi Republike Slovenije predlagalo zavarovanje Ormoških lagun in bližnje okolice za naravni rezervat. Naravni rezervat Ormoške lagune se prvenstveno namenja ohranjanju habitatnih tipov, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti ptic, in njihovih življenjskih prostorov, poleg tega pa tudi spoznavanju ter doživljanju narave. V sodelovanju s šolami in z drugimi institucijami, pristojnimi za izobraževanje v širši regiji, lahko služi za praktični šolski pouk kot učilnica v naravi. Lahko se tudi predstavlja v sklopu naravnih znamenitosti kraja kot naravoslovna turistična destinacija, kar lahko prispeva k večji prepoznavnosti kraja. Obenem se v povezavi z naravnim rezervatom in varstvom širšega območja ponuja priložnost za promocijo naravi prijazno pridelane hrane in povečanje tržne vrednosti takih pridelkov. Varstveni režimi, določeni v osnutku Uredbe o naravnem rezervatu Ormoške lagune, v ničemer ne omejujejo utečene in z načrti skladne gozdarske in kmetijske dejavnosti. Vstopanje v naravni rezervat je za obiskovalce prosto. Od obiskovalcev pa se pričakuje upoštevanje pravil, kot je predvsem mirna in tišja hoja po poteh. Vstopnina je možna le za vstopanje na površine za turizem, na manjšem delu naravnega rezervata, kjer so za namen izobraževanja, sprostitve, rekreacije in družabnih dogodkov izvedeni in predvideni posebne ureditve in programi. Upravljavske naloge v naravnem rezervatu so porazdeljene med strokovno organizacijo in ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave ter izvajalca pogodbenega varstva, ki bo kot lastnik infrastrukture in večine zemljišč v naravnem rezervatu, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Upravljanje se bo izvajalo na podlagi Načrta upravljanja, s katerim se pred vsakokratno potrditvijo na Vladi RS predhodno seznani tudi lokalno skupnost. Ministrstvo za okolje in prostor je osnutek Uredbe o naravnem rezervatu Ormoške lagune in elektronski naslov, kamor je možno posredovati mnenje in morebitne pripombe, objavilo na spletni strani: http://www.mop. gov.si/si/medijsko_sredisce/ novica/article/12455/7252/. Osnutek Uredbe o naravnem rezervatu Ormoške lagune je na vpogled tudi v prostorih Občine Ormož, kjer je v roku enega meseca od dneva te objave možno podati mnenje in morebitne pripombe kot pripombo v vpisno knjigo. Uvodnik Pozdravljeni, V nabiralnikih je že letošnja zadnja številka Ormoških novic. Spet smo prispeli v zimski čas, ko narava počiva, in čas, ko se pripravljamo na praznike in na slovo od starega leta. To je tudi čas, ko se spomnimo vsega dobrega in tistega manj dobrega, kar smo doživeli v iztekajočem se letu. Upam, da je bilo leto za vse vas uspešno in prijetno. Naše otroke, tiste pridne in tudi tiste malo manj pridne, je že obdaril Sveti Miklavž, po naših domovih pa te dni že diši po prazničnih piškotih, ki jih po večerih pečejo pridne gospodinje, skupaj s svojimi otroki, ki jim je to v veliko veselje. V zimskem času in dolgih večerih pa se seveda najde tudi čas, da preberemo kakšno knjigo in seveda tudi Ormoške novice, ki nam prinašajo kar nekaj prijetnega branja. V zadnji letošnji številki Novic lahko preberete kaj o letošnjem velikem martinovanju, ki se je dogajalo v Ormožu in je bilo kljub zelo slabemu in mrzlemu vremenu, po mnenju organizatorjev, zelo dobro obiskano. Preberete lahko tudi, kako aktivni so bili naši gasilci v mesecu požarne varnosti, pa tudi to, da je Lovska družina Velika Nedelja je praznovala 70 let. Podeljene so bile nagrade Karla Ozvalda, aktivni pa so bili tudi naši šolarji. Veliko prostora so zavzele še slike letošnjih večjih investicij na Ormoškem. Veliko dogodkov in prireditev se je dogajalo v jesenskem in sedaj že v zimskem času. Nekaj prispevkov o tem smo izbrali, nekaj pa jih je žal ostalo neobjavljenih. Upam, da je bilo veliko zanimivega branja. Drage bralke in bralci, v prihajajočih prazničnih dneh vam želim veliko mirnih in radostnih trenutkov, ki bodo bogatili vas in vaše najbližje s katerimi jih boste preživljali. Naj bo praznični čas res prazničen. Naj bo novo leto čas za uresničitev vseh tistih malih skritih želja, naj bo to čas za doseganje velikih uspehov in naj bo to čas, ko bosta zdravje in sreča vaša največja zaveznika. Želim vam mirne praznike in obilo lepega v novem letu. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2017. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 3.3.2017. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 [•J J i i r«M :< --W i T« Vi [KJ Večje investicije v Občini Ormož v letu 20161 Avtobusna postaja Kog Bresnica Gradnja GD Hermanci Žvab Vinski vrh Litmerk Avtobusna postaja Lešnica Čistilna Jastrebci Hermanci plaz Izgradnja kanalizacije Velika Nedelja Križišče Mihovci Otok Litmerk Avtobusna postaja Lešnica Gasilsko vozilo PGD Podgorci Izgradnja kanalizacije Sodinci Jastrebci Lahonci Mihovci Bresnica Gasilsko vozilo PGD Senešci Izgradnja kanalizacije Jastrebci Javna razsvetljava Dobrava Libanja Vitan Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 INVESTICIJE 2016 [•JdiiM-HioliM'JM: Miklavž-Jeruzalem Plaz Litmerk Podgorci Sodinci Šardinje- Vudina Velika Nedelja Obnova fasade GD Ormož Plaz Strmec Prekritje strehe Golenkovina-Miklavž Sp. Ključarovci Širitev LC Ivanjkovci-Lahonci Vinski vrh Obnova kapele v Sp. Ključarovcih Pločnik Dobrava Preplastitev igrišča v Podgorcih Strezetina Ureditev prostorov-šola Hum OŠ Miklavž - parket Pločnik TSO Runeč Šardinje- Lunovec Ureditev prostorov-šola Hum Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtj KULTURA Natalija Skrinjar (Radio Ptuj) in Boštjan Najzar (Radio Prlek) odlična na PROFESTU 2016 v Srbiji Tekst in foto: Karolina Putarek V začetku septembra je v Srbiji potekal festival radijskih in televizijskih reportaž Profest, na temo Lepota raznolikosti. Na 7. festival avtorskih del v Bački Topoli se je letos prijavilo 189 avtorjev iz 14 držav Podonavja, poleg tega še iz Avstralije, Španije in Švice. Strokovna komisija pod vodstvom Ivana Obrenova, priznanega filmskega ustvarjalca in režiserja, tudi člana strokovnih komisij svetovnih filmskih festivalov, je v ožji izbor za nagrade uvrstila 15 televizijskih in 10 radijskih reportaž. Najboljšo radijsko reportažo »Kneginja čardaša« je ustvaril Predrag Mandic iz RTV produkcije Madžarska, drugo mesto je osvojil Boštjan Najžar ( Radio Prlek) z reportažo "Med Panonijo in Mediteranom". Natalija Škrinjar iz Veličan, zaposlena na Radiu - Tednik Ptuj, pa je za radijsko reportažo »Mi zmoremo!«, v kateri prikazuje življenje in aktivnosti varovancev ormoške enote Varstveno delovnega centra Dornava prejela posebno nagrado žirije za izredno kakovost avtorskega dela. Obema čestitamo! Natalija Škrinjar Boštjan Najžar s sodelavko na Radiu Prlek Z inovacijami do novih delovnih mest Tekst in foto: Karolina Putarek Med devetimi dogodki v okviru Kajžar festa 2016, ki so potekali v mesecu septembru, je poleg športnih in družabnih dogodkov bilo tudi nekaj odličnih javnomnenjskih druženj, kjer poznavalci, strokovnjaki in zainteresirana javnost odpirajo zanimive teme in skupaj iščejo možne rešitve. Po javni tribuni v začetku septembra, na temo Kako povečati prepoznavnost in prodajo vin iz Ormoško-Ljutomerskih goric, je potekala še tribuna na temo Z inovacijami do novih delovnih mest. Poseben gost tribune Z inovacijami do novih delovnih mest je bil dr. Boris Ci-zelj iz Slovenskega inovacijskega središča Ljubljana in prvi ambasador v Bruslju, ki je svoje predavanje zbranim v Gostišču Brenholc na Jeruzalemu sklenil z besedami svetovno znanega ekonomista Petra Druckarja, ki pravi, da največja nevarnost za inovacijski razvoj ni turbo-lentnost sprememb, ki jih v svetu doživljamo, ampak odločanje z včerajšnjo logiko. Inovacijam v Sloveniji pa seveda tudi ni naklonjeno nestabilno politično-pravno okolje, je še poudaril dr. Cizelj in s svojim uvodnim kritičnim pogledom na dejansko stanje v Sloveniji zbrane spodbudil k vroči debati. Ta je bila osredotočena na trenutno stanje in žalostno dejstvo, da je večina programov, kako doseči razvoj z inovacijami, sploh napačno naravnanih. V razpravi sta sodelovala tudi Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega inštituta Maribor, in Mihael Leskovar iz Štajerskega tehnološkega parka Maribor, ter nekaj ostalih poznavalcev tematike, ki imajo morda celo v rokah prave pobude, da bi se kmalu lahko premaknilo na bolje. Javna tribuna Z inovacijami do novih delovnih mest pa je bila tudi priložnost, da Sokolsko društvo Ormož in Sokolska zveza Slovenije, izžrebanki izročita kolo, kar je bila glavna nagrada udeležencem na osrednji prireditvi Kajžar festa. Prireditev se je dogajala na Trstenjakovi domačiji na Kajžarju, kolo je daroval Kolesarski center BAUER iz Ljubljane. Srečna izžrebanka je bila Špela Lah iz Miklavža pri Ormožu, sicer učenka 2. razreda tamkajšnje osnovne šole. Špela je povedala, da ji bo prišlo kolo še kako prav, saj ima do šole 2 kilometra. Seveda pa bo najprej opravila kolesarski izpit. Cirilu VNUKU nagrada KARLA OZVALDA za življenjsko delo Tekst: Karolina Putarek Aktiv ravnateljev Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je ob svetovnem dnevu učiteljev v začetku oktobra pripravil proslavo in podelitev nagrad in priznanj dr. Karla Ozval-da. Udeležili so se tudi ormoški podžupan Mirko Novak in središki župan Jurij Borko ter dr. Leonida Novak z Zavoda za šolstvo OE Maribor. Podelili so devet priznanj za 20 in pet priznanj za 30 let dela v vzgoji in izobraževanju, priznanji za dolgoletno in predano delo, plaketo dr. Karla Ozvalda za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja pa sta prejela Sla-vica Kosec in Stanko Zamuda. Nagrado Karla Ozvalda za življenjsko delo in za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju so v letošnjem letu podelili upokojenemu učitelju Cirilu Vnuku. Poleg šolskega dela je vedno našel čas za aktivno udejstvovanje v domačem kulturnem društvu in Zgodovinskem društvu Ormož, za pisanje kratkih zgodb in črtic ter lektorsko delo. Zadnje in najpomembnejše delo, ki ga je Ciril Vnuk poklonil vsem nam, pa je Slovar severovzhodnega govora s kratkim opisom, ki je izšel v letu 2012. t Karel Ozvald 1873-1946 Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 ZGODILO SE JE Ormoške novice_7 V Ivanjkovcih podelili plakete in priznanji ter razglasili najlepše urejen kraj v krajevni skupnosti Tekst in foto: Karolina Putarek Tudi letos so v Krajevni skupnosti Ivanjkovci s proslavo in podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom sklenili letošnji krajevni praznik. Slavnostna govornica je bila predsednica KS Slavica Rajh, ki je predstavila dosežke in načrte domače krajevne skupnosti. Zbrane v tamkajšnjem Kulturnem domu pa je pozdravil tudi župan Alojz Sok. Na proslavi z bogatim kulturnim programom so podelili tudi tri plakete in dve priznanji Krajevne skupnosti Ivanjkovci ter razglasili najlepše urejen kraj v KS. Plakete so prejeli: Društvo upokojencev Ivanjkovci ob 50. obletnici delovanja; Branko Fif-nja za dolgoletno udejstvovanje na glasbenem področju ter Veronika Vrbnjak za aktivno delo v krajevni skupnosti in v več sekcijah domačega društva upokojencev. Priznanji sta si letos prislužila dva požrtvovalna gasilca:Darjan Slavinec Puntigam iz PGD Ivanjkovci in Marjan Vogri-nec, predsednik PGD Žerovinci. Komisija je letos za najlepši kraj v KS Ivanjkovci razglasila Pavlovski Vrh. Zadnji dan krajevnega praznika je zaznamovala tudi bogata RAZSTAVA domačih zbirateljev, ki so na ogled postavili svoje zbirke, od vojaške in policijske opreme, značk, denarja do spominkov iz izletov po tujini, pletenih in podobnih ročnih izdelkov ter druge predmete, ki jih zbirajo. Odprtje razstave Malek 2016 in prva postavitev Rastoče knjige Ormoža Tekst: JSKD OI Ormož Foto: Ema Žalar V petek, 11.11.2016, je bilo v sklopu martinovanja v Ormožu že tradicionalno odprtje razstave del, nastalih na likovno-literarni koloniji Malek 2016. Kolonija je združevala likovno in literarno delo med drugim vikendom v oktobru na idilični lokaciji v zidanici Malek in je bila že četrta zapovrstjo. Sodelovalo je 39 amaterskih likovnih in literarnih ustvarjalcev, nastalo pa je 41 likovnih in 11 literarnih del. Organizatorji, OI JSKD Ormož, smo še posebej ponosni na to, da na koloniji redno sodelujejo tudi dijaki ormoške gimnazije. Pri koloniji gre torej med drugim tudi za prekrasen preplet generacij, izmenjavo mnenj, izkušenj in znanj. Letošnja kolonija pa je bila posebna zaradi tega, ker je bila na neki način mednarodna, saj se je domačim umetnikom pridružil gospod Ivan Tuda, sicer župan Občine Oro-slavje, po izobrazbi pa akademski likovnik. Poudariti je treba, da kolonijo financirajo izključno sponzorji in pokrovitelji: Občina Ormož, P&F Jeruzalem Ormož, Fiposor, Wienerberger-Tondach in Opsen, d.o.o.. Letošnje odprtje razstave, ki jo je postavil gospod Bohumil Ripak, predsednik domačega likovnega društva LIKUDO, pa je bilo posebno tudi zato, ker je bila hkrati tudi prva postavitev Rastoče knjige Ormoža, pri kateri se nam je z največjim veseljem pridružila knjižnica Franca Ksa-vra Meška Ormož. Na odprtju smo si lahko ogledali krajši film, ki je nastal v času kolonije na Maleku, prisluhnili smo ženski vokalni skupini Tisa pod vodstvom Domna Obilčnika, Izi Korpar in Klari Slavinec iz Glasbene šole Ormož, literarnim prispevkom, nastalih na Maleku; predstavljena pa je bila tudi monografija domače pisateljice Helene Srnec Prleška duša. Na slovesnosti so bili prisotni številni gostje. Zraven župana Občine Ormož Alojza Soka, podžupana Občine Ormož Mirka Novaka, podžupana Občine Ormož ( in hkrati podpredsednika Državnega sveta) Branka Šumenjaka tudi direktor JSKD RS mag. Igor Teršar, ki je bil slavnostni govornik, evropski poslanec Lojze Peterle, mag. Marjeta Tratnik Vola-sko iz DS RS in sekretarka društva Rastoča knjiga. V imenu idejnega očeta in duše vseslovenskega projekta Rastoča knjiga dr. Janeza Gabrijelčiča pa je spregovorila njegova hči gospa Lidija Gabrijelčič Kupljen. Marko Zidarič, vodja turizma v podjetju P&F Jeruzalem Ormož, je predstavil zidanico Malek, na slovesnosti pa je bila prisotna tudi gospa Sara Stadler slovenska vinska kraljica s svojim vinskim kraljestvom. Razstava je na ogled v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu do 10. januarja 2017. 21. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2016 Tekst: JSKD OI Ormož Foto: Ema Žalar 21. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2016 V okviru prireditev, ki jih za spodbujanje razvoja domače glasbe organizira JSKD, smo v Ormožu spravili pod streho že 21. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani na Har-deku, na njem pa je sodelovalo kar 16 slovenskih godb (skoraj 700 posameznikov): - KUD Muzika Križevci; - Prosvetno društvo Središče ob Dravi, sekcija godba na pihala, - Društvo Vaška godba Vuzenica, - Društvo pihalni orkester Apače, - Društvo pihalni orkester Sv. Anton, - Godba Ruše, - Pihalna godba Markovci, - Prvačka pleh muzika, - Kulturno društvo Pihalni orkester Tržič, Mestni pihalni orkester Radlje ob Dravi, Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer, Kulturno društvo Godba na pihala Slovenske Konjice, Pihalni orkester Ormož, Pihalna godba Moravče, Pihalni orkester Divača, Pihalni orkester Zarja Šoštanj. V posamezni kategoriji so bili zmagovalci KD Pihalni orkester Tržič (do 34 prisotnih članov), vodi ga dirigent Nejc Bečan, Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer (od 35 - 40 prisotnih članov), vodi ga dirigent Simon Novak in Pihalni orkester Zarja Šoštanj (nad 41 prisotnih članov), vodi ga dirigent Miran Šumečnik. Svečana podelitev nagrad je potekala v Martinovem prireditvenem šotoru, zmagovalcem posameznih kategorij so postregla s prvovrstnim presenečenjem. Zmagovalne godbe v posamezni kategoriji so namreč zraven priznanj, pokalov in mladega vina podjetja P&F Jeruzalem Ormož prejele še prav posebno nagrado, ki jo je podelil organizator festivala Laško pivo in cvetje. Znano je, da ta najstarejša turistično festivalska prireditev v Sloveniji daje slovenski glasbi posebno mesto in podpira razvoj mladih nadarjenih posameznikov in ljubiteljskih skupin. Na letošnjem festivalu v Laškem so tako s pomočjo obiskovalcev s simbolično vstopnino oblikovali sklad za podporo in razvoj domačih glasbenikov. Prisluhnili so potrebam godb po strunskih instrumentih in najboljšim trem podarili po eno vrhunsko baskitaro znamke Warwick Corvette. Nagrade jim je predal programski direktor festivala Laško pivo in cvetje Urban Centa, tudi sam nekdaj baskitarist naše kultne pop-rock skupine Agropop. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 Društvo upokojencev Ormož v letu 2016 [•J J i i r«M :< -Jm i T« Vi [KJ ZGODILO SE JE Teden kulturne dediščine v Vrtcu Velika Nedelja i" Foto: arhiv vrtca Danica Majč Društvo upokojencev Ormož je najštevilnejše društvu v Medobčinski zvezi društev upokojencev Ormož. Po marčevskih izrednih volitvah smo začeli aktivno uresničevati načrtovane naloge za letošnje leto. Naša prva akcija je bila vrnitev obiska Društvu upokojencev Brežice, kar smo izvedli v okviru pomladanskega izleta. V začetku junija smo se udeležili srečanja vseh naših društev, ki je bilo letos v Ivanj-kovcih. Po poletnih počitnicah smo v začetku oktobra izvedli društveni piknik, ki je, po izjavah udeležencev, dobro uspel. Dnevi hitro tečejo in že je bil čas za jesenski izlet, ki smo ga uspešno realizirali v zadnjih dneh oktobra v lepem vremenu in v dobri družbi. Ogledali smo si Lendavo in okolico. V naših krajih je martinovanje pomemben praznik, tega se zavedamo tudi v našem društvu, zato smo ga tudi letos organizirali na običajnem kraju. Zabaval nas je hišni ansambel, manjkal pa ni niti krst mošta. Od celoletnih naporov se je treba tudi malo odpočiti. To naredimo vsako leto v začetku decembra, pustimo se razvajati na enotedenskem oddihu v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli. Ob koncu leta bomo obiskali naše težje gibljive člane na njihovih domovih. Slovo od letošnjega aktivnega in plodnega leta bo 27. decembra na standardnem prednovoletnem srečanju, ko pripravimo za udeležence tudi tombolo. Najaktivnejši in najuspešnejši pa so naši športniki, ki trenirajo in tekmujejo čez vse leto. Športna sekcija si je v letošnjem letu zastavila kar nekaj ciljev,ki so nadaljevanje aktivnosti prejšnjih let. Poleg vodilne panoge kegljanje s kroglo na vrvici so naši športniki aktivni tudi v pikadu,balinanju ribištvu in šahu. V kegljanju s kroglo na vrvici imamo kar 22 aktivnih tekmovalcev, v pikadu 18, balinanju 11, ribiči s plovcem so štirje prav tako tudi v šahu. Pri kegljanju s kroglo na vrvici je razpored treningov tedensko časovno določen,tekmovanja pa so si sledila po razporedu MZDU Ormož: za moške in OOZ Ormož in Tekst: Damjan Štibler Foto: OOZ Ormož_ Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož se je tudi letos, skupaj s Turističnim društvom Središče ob Dravi, odpravila na 11. SEJEM SLIV v Osečini, ki je trajal od 26.08.-28.08.2016 (Srbija). Slavnostno ga je odprl srbski minister za kmetijstvo Branislav Nedimo-vic. Na sejmu je OOZ Ormož med drugim predstavila ormoško in središko turistično ter gostinsko ponudbo. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož je na sejmu predstavila tudi svoj tržni del ponudbe za podjetja in fizične osebe iz tujine (tretjih držav), ki jim nudi vso podporo pri ustanavljanju in delovanju podjetij pri nas. To jim omogoča poslovanje na Slovenskem in še posebej na celotnem področju EU. Sejem sta obiskala središki župan g. Jurij Borko in podžupan g. Roman Medik, strojni krožek iz Ormoža je organiziral strokovno ekskurzijo na sejem sliv. Na sejmu so predstavili naslednje ponudnike: Mizarstvo Avgust Ozmec, s.p., Grafična dejavnost, oglaševanje in tisk-CREA ženske ekipe, tako liga kot pokalne in prijateljske tekme, od aprila do septembra tedenska tekmovanja, v posameznih društvih. Rezultate si lahko pogledate na naši spletni strani, pomembna so druženja med člani MZDU Ormož in DU Gorišnica. Vsak teden smo pri drugem društvu. V pikadu smo začeli delovati februarja v Ormožu na prijateljskem turnirju ekip iz MZDU Ormož. V maju smo se udeležili pokrajinskega turnirja v Grajeni,kjer smo se pomerili z ekipami iz Spodnjega Po-dravja. Pikado treniramo ob ribniku, pozimi pa v Mestni grabi....Balinanje je možno samo ob lepem vremenu na dveh stezah pri prostorih našega društva. Tekmovali smo maja v Središču, junija pa na pokrajinskem tekmovanju na Polenšaku. V lovljenju rib s plovcem tekmujemo v liga tekmovanjih na lokalni ravni v pomladanskem in jesenskem času. Naša ekipa je bila letos zelo uspešna, prejeli smo kar nekaj pokalov. Šah je miselna igra - težko sestavimo ekipo - posamezno pa smo tekmovali na velikonočnem turnirju pri Veliki Nedelji in na prijateljskem turnirju v Domu starejših občanov Radenci. Imamo še telovadno skupino, v kateri se vsak ponedeljek zbere 18 naših članov, ki si pod strokovnim vodstvom razgibavajo telo. Tudi tekmovanje za pokal KS Ormož se je že v vseh naših disciplinah »prijelo«; letos smo tekmovali v kegljanju s kroglo na vrvici, pikadu, balinanju in šahu. V vseh tekmovanjih je bilo čez vse leto osvojenih veliko pokalov, ki jih hranimo skupaj z dosežki iz preteklih let in so na ogled v naši vitrini. V okviru MZDU Ormož bo organizirana tudi zimska liga v kegljanju s kroglo na vrvici v Mestni grabi. Želimo nadaljevati v začrtani smeri, in da bi se nam pridružilo čim več upokojencev, vsak naj si najde športno disciplino, ki ga veseli... Kot vidite, smo v Društvu upokojencev Ormož zelo aktivni , pri nas se vedno kaj dogaja. Vabimo vas v naše društvo, dobrodošli ste vsi, ki si želite aktivno življenje v tretjem življenjskem obdobju. DESIGN, DAMJAN TIŠLJARIC, s.p. , Turistična kmetija Sonja Ozmec, Turistična kmetija Puklavec, Gostilna Janez Pro-snik, s.p., Gostilna črni ribič, Jožef Dra-garič, s.p., Gostilna Marta, Franc Tomažič Letonja, s.p., Trgovina-gostilna- turizem--prenočišča, Majda OZMEC, s.p., Peka kruha Kralj, Jeruzalem, gostišče vinski hram Vincenc Brenholc, s.p., Čebelarstvo Brumen, Opsen, d.o.o., Klime snežak-An-drej Kolb, s.p., P&F JERUZALEM, d.o.o., JERUZALEM SAT - OLJARNA IN ME-ŠALNICA SREDIŠČE, d.o.o. Povpraševanje po izdelkih in storitvah je bilo veliko; enako dobro se je prodajalo tudi olje iz OLJARNE Središče ob Dravi, ki so ga na sejmu predstavljali člani TD Središče ob Dravi. Opaziti je bilo, da so bučno olje in izdelki iz buč na sejmu postali že prepoznavni. Na razstavnem prostoru ormoške zbornice so se oglasili tudi nekateri srbski podjetniki, ki bi želeli poslovno sodelovati s slovenskimi podjetji. Predsednik OOZ Ormož Danilo Korotaj je ministru, predsedniku Občine Osečina in ostalim predstavnikom občine v imenu Koordinatorica projekta: vzgojiteljica Milena Vrabič Vrtec Velika Nedelja je sodeloval pri nacionalnem medresorskem projektu Teden kulturne dediščine, ki je potekal v času med 30. septembrom in 7. oktobrom 2016. Aktivno smo sodelovali na temo Dediščina okoli nas,ki nam je vsem blizu. Pri dogodkih so sodelovali zunanji sodelavci in društvo. V dejavnosti so bili vključeni otroci našega vrtca, stari od enega do pet let. Ogledali smo si MUZEJ STARE MIZARSKE OBRTI na Turistični kmetiji Sonje Ozmec (Šebekova domačija)v Senešcih. Dogodek je potekal v obliki srečanja s starši v popoldanskem času. Peš smo se odpravili proti Drakšlu do Senešcev, kjer je muzej stare mizarske obrti. Otroci in starši so spoznali orodja, ki so jih nekoč uporabljali za delo v mizarstvu. Stari starši so ob ogledu obudili spomine. Ogledali so si tudi mizarsko delavnico, ki je poleg muzeja. Otroci so ustvarjali iz lesenih koščkov obdelanega lesa. Dogodek USTVARJALNE DELAVNICE IZ GLINE Z LONČARKO Uršo Ambrož iz centra Duo Veržej, je potekal v vrtcu. Opazovali smo lončarko Uršo OOZ ter naše občine izročil poslovna darila, in sicer ormoško penino našega vinarja letnik 2016. Pestro je bilo tudi obsejemsko dogajanje, v sklopu katerega so potekala različna predavanja. Izražena je bila tudi želja, da bi OOZ Ormož naslednje leto pripravila predavanja na aktualne teme podjetništva in večje energetske učinkovitosti. Na SEJMU pri oblikovanju gline, tudi na vretenu in kako izdela glineno posodo. Otroci so nato oblikovali, modelirali, svaljkali in si izdelali posodice. Izdelali so si tudi glineno posodico na vretenu. Večina otrok in drugih udeležencev je bila prvič v stiku z vretenom, glino, se prvič preizkusila v modeliranju gline ter spoznala, kako izdelati uporabni ali okrasni izdelek. Bili so vztrajni, domiselni in ponosni na svojo umetnino. Dogodek LJUDSKI PLESI NEKOČ je potekal v vrtcu pod vodstvom ge. Matejke Majcen, zaposlene na OŠ Velika Nedelja. Plese nam je predstavila folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci s spremljavo harmonikarja Tadeja Muhiča. Plesalci so predstavili narodno nošo našega kraja (svečana in delovna), pričesko (figa) ter odplesali sklop plesov. Naučili so se ples »požugana« in »zibenšrit«. Učenje plesa so plesalci prilagodili starosti otrok. Otroci so se aktivno vključili v plesno dejavnost, posnemali korake, gibe rok, telesa, mimiko obraza. Dediščina okoli nas, v okolju živijo ljudje, ki jo ohranjajo in prenašajo na mlajše rodove ter z njo seznanjajo nove generacije otrok v vrtcu. SLIV se je predstavilo preko 100 razsta-vljalcev, ogledalo pa si ga je približno 20.000 obiskovalcev iz Srbije in od drugod. Sejem je organizirala Občina Osečina s pomočjo turistične organizacije, dobili pa so tudi pomoč države v višini 25.000 EUR. Dogodek ima velik promocijski pomen, saj so o odprtju poročali vsi večji srbski mediji. TD Središče ob Dravi na sejmu sliv v Osečini Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- Proslava 70-letnice Lovske družine Velika Nedelja Tekst: Anton Kace Foto: Arhiv lovske družine Velika Nedelja Člani lovske družine Velika Nedelja so letos počastili 70-letnico delovanja. Slavja so se udeležili predsednik Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož mag. Emilijan Trafela, ki je zastopal tudi LZ Slovenije , župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič, komandir policijske postaje Edvard Cvetko, prior križniškega reda Janko Štampar in predstavniki sosednjih lovskih družin, društev in organizacij Občine Ormož. Za kulturni program so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora DU Velika Nedelja, rogisti ZLD Ptuj - Ormož in Ljudski godci iz Velike Nedelja. Na proslavi smo se spomnili svojih korenin, povezanosti z razvojem kraja in občine ter pomembnih mejnikov na 70-letni poti razvoja LD Velika Nedelja. Zaslužnim za razvoj LD so podelili plakete, med njimi članom Lovske družine Velika Nedelja, Občini Ormož, Lovski zvezi Slovenije in Zvezi lovskih družin Ptuj - Ormož, OZVVS Ormož in sosednjim stanovskim družinam. Častno članstvo je bilo podeljeno Milanu Cvetku, Jožefu Šnajderju, Petru Kovačecu in Ivanu Moravcu. Na prapor LD so pripeli dodatnih 25 spominskih trakov. Zgodovina LD Velika Nedelja sega v preteklost vsaj 70 let. V službi narave smo zagotovo od 29. septembra 1946. Iz rokopisov pa preberemo, da je bila 18. maja 1939 v revirju Otok pri Veliki Nedelji blagoslovljena in odprta lovska koča. Svoje prvo vodstvo so velikonedeljski lovci izvolili 23. septembra 1945 in sprejeli odgovornost za gospodarjenje v lovišču, ki se je razprostiralo na območju Velike Nedelje, Ormoža in Svetega Tomaža. Gospodarjenje v revirju so naši predniki izvajali v duhu reka Bertranda Russela, ki se glasi: »Pravi varuh narave ve, da to ni dar očetov, temveč dediščina, ki jo zapuščamo zanamcem«. V gospodarjenju z naravno dediščino v lovskem revirju je svojo sled pustil tudi splošni razvoj, ki je občutno posegal v prostor. Samo starejši lovci in domačini še vedo, da so bili revirji Otok, Lešnica in Sejanska dolina raj za lovce in vse, ki so živeli z naravo in bili od nje odvisni. Danes lovišče lovske družine Velike Nedelja obsega kar 3.282 hektarjev, od tega je 2.019 hektarjev delovnih površin. Lov organiziramo na 582 ha gozda, 2.352 ha kmetij -skih površin in 129 ha vodnih površin. V gradnjo lovskega doma, ki se je odvijala od 1974. do 1977. Leta, so člani Lovske družine Velika Nedelja prispevali več kot 9.000 prostovoljnih ur dela. Med večje uspehe v delovanju lovske družine šteje tudi izgradnja lovskega doma, ki so ga predali svojemu namenu 3. julija 1977, ko so razvili tudi prvi družinski prapor. Vse od izgradnje lovski dom služi potrebam članov lovske družine , krajanom, potrebam mladih raziskovalcev, Otroškemu vrtcu Velika Nedelja, delovnim organizacijam in veteranom vojne za Slovenijo 91. V zadnjih letih smo posvetili veliko prostega časa in prostovoljnih delovnih ur urejanju okolice lovskega doma, izdelavi remiz za malo divjad in izdelavi objektov v lovišču. Lovci smo ljubitelji narave in domoljubi, zato smo se s spoštovanjem poklonili 25-letnici osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Spomnili smo se, da smo junija 1991 tudi pri Veliki Nedelji pripravljali na praznovanje osamosvojitve Republike Slovenije, spomnili smo se vseh, ki so se takrat v veliki tajnosti v obrambnih in varnostnih silah Občine Ormož angažirali v nadzoru območja odgovornosti ter izvajali druge načrtovane aktivnosti za obrambo svojega območja. Srečanje mladine GZ Ormož Tekst in foto: Natalija Fajfar predsednica PGD Ivanjkovci Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci je skupaj z Gasilsko zvezo Ormož v začetku meseca septembra pripravilo že 4. srečanje gasilske mladine. V tamkajšnjem Domu kulture se je zbralo okrog 85 mladih nadebudnih gasilcev. Po uvodnih pozdravnih nagovorih predsednice komisije za delo z mladino na GZ Ormož Renate Horvat, namestnika predsednika zveze Dušana Notersberga, predsednice KS Ivanjkovci Slavice Rajh ter predsednice domačega gasilskega društva, so se prisotni razdelili v skupine po starostnih kategorijah, saj so opravljali preizkus za preventivne značke. Tisti, ki niso imeli pogojev za opravljanje, so se podali na kratek sprehod do gospoda Srečka Kocipra, ki jim je pokazal svoje živali in povedal veliko zanimivosti o njih. Po predavanjih in testiranjih, vsi so uspešno opravili preizkus, so le-tem podelili potrdila. Prvič so tudi podelili 20 mladinskih priznanj. Organizator srečanja je pripravil zanimive šaljive igre, ne samo za mladino, tudi mentorji so se morali pomeriti v zadnji igri. Nov defibrilator (AED) pri Veliki Nedelji Tekst in foto: Predsednica KORK Velika Nedelja Milena Novak Vsaka minuta srčnega zastoja pomeni, da smo za deset odstotkov bliže smrti in po desetih minutah rešitve ni več. Če avtomatski defibrilator (AED) uporabimo v prvih nekaj minutah, je lahko rešitev tudi več kot 50-odstotna in človek nima nobenih trajnih posledic. Uspeh uporabe AED pa je v veliki meri odvisen od pripravljenosti prisotnih, da priskočijo na pomoč seveda pa je dobro, da so seznanjeni s smernicami na področju oživljanja in da poznajo AED, za kar se zavzemamo člani Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Velika Nedelja. Pomembno je, da je defibrilator v bližini in da ga znamo uporabljati. Zato smo v soboto, 26. novembra 2016, pri Veliki Nedelji izvedli usposabljanje prebivalstva naše krajevne skupnosti za nudenje prve pomoči ob srčnem zastoju z uporabo AED. Usposabljanje sta brezplačno izvedla predstavnika nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Ormož gospod San-di Venta in Aljaž Ozmec. K sodelovanju smo povabili tudi člane Prostovoljnega gasilskega društva Velika Nedelja, ki bodo v prihodnosti prvi posredovalci na kraju nesreč in je zanje tovrstno znanje izjemnega pomena. Cilj našega izobraževanja je bil ponuditi to usposabljanje čim širšemu krogu ljudi, da bi v primeru nenadnega dogodka znali pravilno pristopili k oživljanju sokrajana in poznali rokovanje z AED. Na njihovo veliko odzivnost smo člani KORK Velika Nedelja zelo ponosni, v prihodnje bomo še organizirali tovrstna srečanja. AED je ustrezno označen in nameščen v ogrevani omarici ob vhodu v garaže Gasilskega doma Velika Nedelja. V okolici je eden redkih, ki je javno dostopen 24 ur na dan, vse dni v tednu, že od leta 2014. Za njegovo brezhibnost je odgovoren gospod Dušan Serec. V osnovi je AED namenjen laikom, tistim, ki o medicini nimajo veliko znanja, a če sledijo navodilom, ki jih v slovenskem jeziku daje AED, storijo točno to, kar je v tem trenutku potrebno. Z oživljanjem in z uporabo AED lahko narediš skoraj toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešiš življenje. Uporaba AED je varna in enostavna, zato ga uporabite, ko bo nuja! Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ ZGODILO SE JE Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni počastili tudi v Ormožu Tekst in foto: Karolina Putarek September je svetovni mesec, 21. september pa svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, za katero zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let; je najpogostejši vzrok za demenco. Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Z njo se označuje skupek bolezenskih znakov, od motenj spomina do zmanjšane sposobnosti orientacije in razumevanja. Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Pri demenci, ki za zdaj velja za neozdravljivo bolezen, so osiromašeni mišljenje, računske zmožnosti, učne sposobnosti, govorno izražanje in presoja. Upad omenjenih sposobnosti prizadene dnevne dejavnosti in opazno zmanjša sposobnosti obvladovanja čustev, socialnega vedenja ter motivacije. »V Sloveniji za demenco boleha okoli 30.000 ljudi«, je povedala predsednica Društva Spominčica Ormož Majda Keček. »Prizadevamo si, da bi ljudje po vsem svetu bolje prepoznali prve znake demence, obenem pa naj ne bi pozabili na osebe z demenco in njihove svojce. Odzivi na septembrsko kampanjo so vse večji, kljub temu pa stigma, povezana z demenco, še vedno obstaja«, je še dodala Kečkova. Ormoško društvo Spominčica je tako tudi letos 21. septembra postavilo stojnico pred Šparom, kjer so zainteresirani lahko dobili številne informacije, vzeli gradivo, si brezplačno izmerili sladkor v krvi ali krvni pritisk. Zvečer pa je v Beli dvorani Grajske pristave potekalo še predavanje MOJCE MURŠEC, dr.med., spec.psih., z naslovom »Obrazi demence«. Mladinski center dnevna soba mladih Tekst in foto: MCO Da bi mladi preživljali svoj prosti čas kvalitetno, poskrbijo v največji meri mladi sami, v pomoč pa so jim tudi njihovi starši, učitelji, izobraževalne ustanove, društva - kulturna, športna, študentska in seveda tudi mi v mladinskem centru. Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož, se trudimo izvajati kvaliteten mladinski program z mladimi in za mlade, zato iščemo vedno nove oblike, vsebine in pristope dela z mladimi. Po aktivnih, družabnih in ustvarjalnih počitniških aktivnostih smo tudi v jesenski čas vstopili polni energije. Izvedli smo pester nabor dejavnosti za mlade, otroke in starejše, ki prav tako s svojim razmišljanjem, življenjem in delovanjem krojijo usodo mladih. Da bi se družili, zabavali, učili, usposabljali in še več, smo izvedli različne ustvarjalne delavnice od legorobotike, ptičjih krmilnic do peke energijskih ploščic, predavanja o zdravju, družbenih temah in osebnostni rasti, prehrani, kulturne dogodke s filmskimi večeri, stand up nastopi, koncerti in družabnimi večeri in še marsikaj zanimivega. Jesenska ponudba je bila pestra, z enako vnemo pa pripravljamo zimski program. Želimo si še nekaj: da bi prostor mladinskega centra s svojo mladostno svežino za več časa zapolnili mladi. Zato vas vabimo, da poleg organiziranih dejavnosti obiščete prostor mladinskega centra kar tako, v dopoldanskem času in po pouku. Vsak dan do 16. ure se lahko v prijetnem prostoru mladinskega centra v ormoškem gradu s prijatelji družite, igrate pikado, namizni tenis, družabne igre, uporabljate brezplačni internet, se skupaj, ali z našo brezplačno pomočjo učite, rešujete domače naloge, pripravljate seminarsko ali raziskovalno nalogo in lepo, na toplem, brez zapravljene težko prislužene žepnine preživite del svojega prostega časa. Ni razloga za omahovanje, tukaj je prostor za vas. Pridite in si ga naredite domačega. Želimo vam srečno, mladostno, zanimivih dogodivščin polno novo leto! Aktivnosti v okviru projekta Samooskrba Podravja Mag. Danijela Kocuvan, Mariborska razvojna agencija Občina Ormož skupaj z Občinama Središče ob Dravi in Sveti Tomaž nadaljuje izvajanje aktivnosti v okviru projekta Samooskrba Podravja. V projekt so vključene tudi druge občine Zgornjega in Spodnjega Podravja s ciljem zvišati stopnjo lokalne samooskrbe. Pri koordinaciji in izvedbi projekta sodelujeta Mariborska razvojna agencija in ZRS Bistra Ptuj. Po srečanju in povezavah med organizatorji prehrane ustanov in ponudnikov smo v letošnjem letu izvajanje aktivnosti nadaljevali tudi v drugih javnih ustanovah. Še posebej nas veseli, da se je CSO Ormož vključil v prototip - primerjalno analizo z Domom Danice Vogrinec iz Maribora. K sodelovanju so povabili še več lokalnih ponudnikov, ki so se oskrbovancem doma tudi osebno predstavili. Pripravili so poseben jedilnik iz sestavin lokalnih ponudnikov. Odzivi so bili pozitivni, tako da bo sodelovanje s ponudniki potekalo še naprej. Predstavniki občin, predstavnici KGZ Ptuj in Mariborske razvojne agencije so si ogledali tudi predelovalni obrat Droga Gosat v Središču ob Dravi, ki oskrbuje s svojimi produkti več ciljnih skupin. V tem vidijo tudi dobro poslovno priložnost za sodelovanje med podjetjem in lokalnimi pridelovalci (paprika, kumarice idr.). Dobro sodelovanje med ustanovami in ponudniki bo nadgrajeno. Mariborska razvojna agencija se je povezala s strokovnjaki iz več institucij. Nastala je delovna skupina, ki bo pomagala pri pripravi javnega naročila za pet ustanov iz Podravja. Med njimi je izbran tudi VIZ Vrtec Ormož. Glavni namen izvedbe je pripraviti razpis tako, da bodo izločeni tisti sklopi za hrano, ki jo lahko pridelovalci iz lokalnega okolja kontinuirano zagotavljajo. Želimo si še naprej aktivno sodelovanje med vsemi deležniki in dvig vrednosti lokalne ekonomije v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV ■Jan L«K1 A- Gimnazija Ormož ponovno v duhu dialoga, izmenjav in sodelovanja Tekst: Nina Cerkvenik, prof. Šolsko leto se je komaj dobro začelo, ko smo 7 dijakinj in jaz kot profesorica spremljevalka letos ponovno - že tretjič doslej - sodelovali na izmenjavi s Škofijsko klasično gimnazijo Ljubljana. 5., 6. in 7. oktobra smo jih obiskale v šoli, kjer so ravno takrat izvajali projektne dneve za 3. letnike - retorika. Vsebine so bile za naše dijakinje, tudi iz 3. letnika, zanimive, med drugim tudi zato, ker so nekatere članice debatnega kluba Gimnazije Ormož. Prvi dan smo obiskali Muzej novejše zgodovine, ki naju je s profesorico gostujoče šole popeljal v najstniška leta, dijake pa v njim precej neznan svet, saj je občasno kdo povedal, da kakšna izmed njihovih babic še hrani kaj podobnega. Drugi dan smo bili deležni nekaj ur pouka, nekatere dijakinje so želele h kemiji, druge k matematiki, tretje k angleščini, bolj eksotični pa so za nekatere od nas bili pouk latinščine, ki je za vse dijake Škofijske klasične gimnazije obvezen, ruščine, ki se pri nas izvaja fakultativno, ter pouk vere in religije. Da se velja jezikov učiti in naučiti v mladosti, je potrdilo dejstvo, da si je dijakinja naše šole pri uri ruščine takoj vse zapomnila in znala odgovarjati, pomislila sem celo, da se je jezika že morala kdaj učiti. Sama sem si morala vse zapisati, v mislih velikokrat ponavljati, prebrati odgovore, pa se mi je še zatikalo. Pri pouku vere in religije je kaplan gospod Celarc dijake povabil h komentiranju freske iz Sikstinske kapele, kjer je prikazan odnos človeka do Boga. Dotaknili smo se vsega - človekovega dojemanja sveta v različnih obdobjih, islama, umetnosti. Ura je minila tako hitro, kot bi preštel do pet, dijaki pa so sodelovali z zelo izvirnimi idejami. Kaplan gospod Celarc jih je s svojo dinamičnostjo nenehno pozival k raziskovanju, s pedagoško teatralnostjo usmerjal njihovo pozornost ter s teološko umirjenostjo vodil k sklepu, da je človek vedno dober. Sledila je ugotovitev, da v tempu našega življenja in današnjem svetu, polnem tekmovalnosti in sovraštva, to kar naprej pozabljamo. Je to res dediščina, ki jo želimo zapisati prihodnjim rodovom? Za sprostitev in team-building smo se popoldan podale v Escape Room na Trubarjevi (soba pobega), kjer se je ena naša ekipa uspešno rešila iz Michelangelove sobe, obe ekipi pa iz sobe Sherlocka Holmesa. Šlo je za razburljivo doživetje, z dijaki si zaklenjen v sobo, imaš 30 minut časa, da se rešiš, in moraš s skupnimi močmi sodelovati in reševati logične uganke, iskati iztočnice, računati, prositi za namige in še kaj. Vredno obiska. Predavanja in delavnice v gostiteljski šoli so bila izredno poučna in dinamična, saj so obsegala vse: od zgodovinskega pregleda retorike, do veščin javnega nastopanja, argumentacije, praktičnih primerov, do domače naloge priprave argumentacije. Zaključek projekta je bil intervju z Bernardo Žarn, ki je dijakom ravno tako dala napotke za javno nastopanje, sprejemanje (poklicnih) odločitev v življenju, predvsem pa poudarila, naj bodo in ostanejo pristni, v stiku s samim seboj in soljudmi. Mesec dni je bil hitro naokoli in drugi del izmenjave je potekal v Ormožu v času martinovanja. Za začetek smo si ogledali Center ponovne uporabe, kjer so nam prijazni delavci razložili, kako delujejo, v kaj verjamejo in kakšna je njihova vizija. Kar nekaj njihovih izdelkov smo kupili in tudi naročili. Gostje so tudi izvedeli, da je v Ljubljani ravno tako Center ponovne uporabe, zato so jih delavci povabili na ogled in nakup tudi tja. Lepo je, da ti nekdo pokaže ali pripravi zavržen izdelek, ki ga lahko uporabiš prenovljenega, morda tudi z novim namenom. Videli smo pladnje in pribor, na katerem so dva dni pozneje postregli komisiji za ocenjevanje najboljšega prleškega lonca. Sledil je sprehod po mestu Ormož - tokrat povsem drugače. Ker se dijakinje Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani učijo rusko kot 3. tuji jezik, jih je naš profesor, ki fakultativno poučuje ruščino, popeljal naokrog kar v ruskem jeziku. Edinstvena izkušnja. Kar nekaj mimoidočih je zagotovo pomislilo, da se sprehajajo ruski turisti. Dijakinje so se morale kar potruditi, da so vse razumele. Kadar ni šlo, sem jim kaj prišepnila, čeprav brez znanja ruščine, vem pa nekaj o Ormožu. Hitro so se znašle in profesorju odgovorile v ruščini. Naslednjega dne dopoldan so bile gostje pri pouku v naši gimnaziji. Poslušale so strokovne predmete, ki jih ne poznajo - razvoj in učenje predšolskega pouka, veščine sporazumevanja in multimedijo. Žal je bil predviden obisk ruskega veleposlanika odpovedan in nismo imeli priložnosti, da bi v živo z naravnim govorcem preizkusili svoje znanje ruščine. Na predlog gostov smo si razpoloženje dvignili z izvrstnimi »šamrolami« slaščičarne Žiger Jakec, katerih sloves seže vse do Ljubljane. Upravičeno! Njam. Sledil je ogled Grajske pristave in v gradu v Ormožu, kjer so gostje in naše dijakinje željno poslušale strokovno razlago gospoda Braneta Lamuta. Po kosilu smo se prepustili strokovnemu vodstvu gospoda Zidariča na ogledu kleti P&F Jeruzalem Ormož in degustaciji mošta. Izvedeli smo toliko novih, strokovnih stvari, da bi si pravzaprav morali kaj zapisati, vendar bomo raje ponovno prišli na obisk. Zanimivo je videti, kako starodavna panoga z novimi tehnologijami in novimi močmi (bivšimi dijaki Gimnazije Ormož) stopa v korak s časom in promo-vira regijo. Za posladek smo skočili na razstavo »Pridnih rok« Društva kmečkih žena v prostore bivše blagovnice Tima, kjer se nismo mogli načuditi vsem vrstam dobrot, posebej poticam, koruznim sladicam. Navdihnil nas je trud, ki je bil vložen v pripravo razstavljenih izdelkov, vendar čez čas degustiraš le še z očmi. Kolikor je dobrega v ljudeh, je tudi v kulinariki. Sobotno dopoldne je znova presenetilo z obiskom restavriranega vagona Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar. Na poti z muzejskim vlakom sta nas spremljala Franc Zemljič in Janko Korpar ter dokazala, da je z nekaj vztrajnosti, še več iznajdljivosti ter ogromno truda vredno in možno ohraniti tehniško dediščino, ter jo vplesti v del turistične ponudbe z namenom bodisi privabiti ali zadržati obiskovalce v Prlekiji. Ponudbo bodo še posebej nadgradili za mlajše rodove. Sledil je ogled bisera med gradovi - gradu Velika Nedelja in njegove etnološke zbirke, ki se morda tukajšnjim prebivalcem ne zdi nič posebnega, saj so vajeni srečevati ljudi v nošah ali karnevalskih oblačilih, za naše goste iz Ljubljane pa je bilo to zelo poučno in lepo doživetje. Pokukali smo tudi v cerkev sv. Trojice pri Veliki Nedelji. Dopoldan je hitro mineval in med ogledom Martinovega šotora, kjer je potekalo tekmovanje v kuhanju za »Naj prleški lonec«, smo naleteli na nekaj prijateljev Radia Ognjišče, ki so tudi degustirali in se niso mogli načuditi dobrotam izpod prle-ških rok. Skupine so se zelo angažirale in delale na celostni ponudbi, nekatere bolj tradicionalno, druge bolj inovativno. Vreme jo je letos zagodlo, in ker je bilo malo manj obiskovalcev, je več dobrot romalo v naše želodčke. Nekako smo se potem odtrgali od tam in se premaknili na Har-dek v športno dvorano, kjer so tekmovale godbe Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Po treh nisi več vedel, katera je boljša, tako odlično so igrali in nas zabavali. Čudovito je bilo slišati tradicionalne slovenske melodije, njihove priredbe, moderne skladbe, klasiko. Poslastica za ušesa. Zadnji stik s Prlekijo pa so gostje doživeli s kulinaričnimi dobrotami sv. Martina v Gostišču Prosnik, kjer je bilo izvrstne hrane ponovno v izobilju. Ker so bili želodčki že čisto polni, čas pa nas je priganjal, so romale odlične prleške gibanice z gosti kar na vlak. Polni lepih vtisov in doživetij so sklenili, da nas čim prej znova obiščejo. Najbolj so pohvalili prijaznost, ustrežljivost, program martinovanja in pokrajino. Veseli smo, da smo bili del te izmenjave, in ponosni smo na svoj dom, ki se je predstavil v tako lepi luči. 22. oktobra 2016 smo na šoli že tretje leto zaporedoma gostili debatni turnir, na katerem je sodelovalo 38 ekip. Ker je turnir padel v obdobje, ko v srednji šoli še ni toliko testov, so nekatere bližnje, pa tudi bolj oddaljene šole, pripeljale kar 6 ekip - Ljutomer in Ljubljana Bežigrad. Našo šolo je zastopala ena ekipa, dijaki dveh ekip pa so bili ravno takrat na našem tradicionalnem športnem vikendu, tokrat na Obali. Debaterji iz vse Slovenije so debatirali na pripravljeno debatno trditev: »Oba, oče in mati, odgovorna za spočetje, bi morala soglašati za splav«, v „Impromptu" debatni rundi pa na trditev: »Aplikacija Pokemon Go je povzročila več škode kot koristi«. Skozi eno zahtevnejšo in eno lahkotnej-šo trditev so se dijaki učili poslušati drug drugega, javno nastopati, utemeljevati in argumentirati svoj debatni primer, zastopati stran, ki morebiti ne odraža njihovega lastnega mnenja, razvijati strpnost do drugih, drugačnih mnenj. Prva tri mesta so zasedle ekipe: Lotmerk A, Purple Stars in Druga Grey. Čestitamo! Zdaj se moramo nekoliko bolj posvetiti učenju, saj prihaja obdobje preizkusov in spraševanj, z novim letom pa ponovno nadaljujemo akcijo. Hvala vsem. Na snidenje v 2017! Čebelice v deželi gozdnega škrata Tekst: Janja Kocjan Foto: Arhiv vrtca Otroci in vzgojiteljici skupine ČEBELICE iz Vrtca Miklavž pri Ormožu smo se v toplem jesenskem dnevu podali na obisk h Gozdnemu škratu. Med potjo do gozda smo občudovali čudovite barve, ki so delo naše Tetke Jesen. V gozdu je Gozdni škrat najprej ujel našo vzgojiteljico, a mu je na srečo uspela pobegniti. Prinesla nam je njegovo pismo, v katerem je pisalo, da si moramo pred vstopom v njegovo deželo izdelati listne krone. Seveda smo ga ubogali, on pa je držal obljubo. S kronami na glavah, med šelestenjem jesenskega listja smo v njegovi družbi preživeli nepozaben dopoldan. Gotovo se bomo k njemu še vrnili. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE o romanu »Klinc, pa še Trst!« Razmišljanja Davorin Bešvir Kot vsi vemo, se v Ormožu nič ne dogaja. Pa vendar se vsake toliko nekaj zgodi, ker življenje gre naprej, mi pa capljamo na mestu. Tako se sprašujemo, kaj razburja bralce ormoške knjižnice, da si že od pomladi sposojajo knjigo našega rojaka in diplomata Franca Mikše »Klinc, pa še Trst«. Sam sem roman uspel prebrati v rekordnih treh dneh tam nekje sredi avgustovske vročine, kar pomeni, da me je kar »notri potegnilo«. Centrifuga ima pač svoje zakonitosti. Sicer s piscem nisva ravno krav skupaj pasla, še v Mestni grabi na fuzbalu ga nisem nikoli srečal v vseh otroških letih, pa vendar bi se posamično lotil kakšnega dela romana, ki se je tako kot sekundno lepilo strastno prilepil na marsikaterega Ormo-žana, da ga še z arielom in »drotpiršno« ne more sprati in poribati. Franc Mikša je z romanom »Klinc, pa še Trst« postavil veličasten spomenik svojemu očetu, ki ga je predstavil kot nekakšnega prleškega akademskega Petra Klepca, veščega vrlin od sposobnosti preživetja, bojevitosti do premetenosti, visokih moralnih vrednot, čeprav je nauk celotne pripovedi žal strnjen v krutem spoznanju, da se dobro pač vedno ne povrne z dobrim. Tako je tudi gromozanska usluga, ki jo je hišnik Nižje gimnazije Ormož podaril svojemu ravnatelju sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga ni izdal, da je ta namesto veselja do orožnih vaj v Trstu zabrusil: »Kurc, pa še Trst!« Kaj nam je tega treba bilo, se sprašuje danes marsikdo, a nekoč je že bilo tako, da te je po taki izjavi vzelo v zemljo. Pogum, zavajanje in inteligentno onemogočanje bistva preiskave, kaj je v resnici izrekel ravnatelj, na koncu izpade kot naivno in nevarno dejanje, ki bi lahko ogrozilo obstoj in preživetje hišnikove celotne družine. Za bralca bi vsekakor bilo ugodneje, če bi se knjiga končala s hudomušno mislijo kurc, pa Trst, kot je to opisano pred finalno lovsko dogodivščino, vendar avtor ni hotel olepševati stvari, četudi je s tem tvegal, da izgubi prenekatero bralčevo naklonjenost. Najbolj vseeno vžge in pritegne začetek romana, ko Franc Mikša opisuje monu-mentalno, že kar bajeslovno prestavljanje turniške cerkve in pričakovanje apoka-lipse, ko so ljudje verjeli, da bo potopu cerkve sledil konec sveta. V tem preži-vetvenem cunamiju se pred nami odvijajo usode, stiske, živčni zlomi in paranoje slehernikov, ljudje se križajo, spovedu-jejo, mečejo v ogenj, morijo in delajo samomore. Pred sodnim dnevom se bojijo pekla, ki se kaže kot na pladnju vsem na vidiku, drug drugega spodbujajo in silijo v katastrofo, ki so jo zaznali s svojimi primitivnimi strahovi. Do sedaj sta kaj tako razburljivega v slovenščini ponujala samo Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem in Bartolov Alamut, ampak oba opisujeta vojno in njene grozote, nisem pa vedel, da se iz ene take čudne svetopisemske prilike da narediti popolno zmedo, grozo in kaos. Bil bi čas, da se delo upodobi kot gledališka priredba, saj bi ta prvi del romana lahko stal kot samostojna celota, Slovenci pa bi z njim prišli do svojega epohalnega bogaboječega Armageddona, ki bi ga lahko predvajali po odrih široko po svetu. Osrčje romana je videti, kot da bi vsako poglavje zbornika Ormož skozi stoletja posadil na svileni leteči literarni šal, ki bi krožil po orbiti, in bi tako vsi elementi skupaj prikazovali miniaturo vesolja, ki razširja nova obzorja in oblikuje skrivnostna, smiselna ozvezdja posamičnih zgodb. Za vsako zgodovinsko obdobje, močno podkrepljeno s faktičnimi in neizpodbitnimi dejstvi, se najde prigoda, ki nam daje vedeti, kako bogata dežela je bila ta krpica Slovenskih goric, preko katere so gazili križniki na pohode v Jeruzalem. In ni slučaj, da so ravno na naši zemlji našli počitek in zmogli premislek o svoji nadaljnji usodi, saj so ravno tu spoznali, da se ni vredno boriti za višje cilje in ideale, če so pa ravnokar našli svoj raj na zemlji. Da so vitezi, učenjaki in vsevedni poznavalci takratne znanosti zaplodili nov rod, ki je pozneje rezultiral z enormnim številom duhovnikov, profesorjev, rokodelcev in izumiteljev, marsikatero dušo pa oplemenitil z duhovitostjo in domišljijo, ki je piskala kot ekonom lonec, je splošno znano, kot tudi to, da se je od vsega tako pomembnega, kar je lazilo po naših krajih, le malo dobrega obdržalo. Pa še do tega, kar je ostalo, nam je bore malo. Že res, da še danes mogočen grad priča o grozodejstvih, vpadih nasilnih krucev in krvavi borbi proti Turkom. Samo mislimo si lahko, kakšna lepa srednjeveška veduta se je prikazovala s hrvaške strani ob pogledu na grad, samostan in starogotsko frančiškansko cerkev, ki so bili povezani z obzidjem in bi si ves takratni mestni kompleks zaslužil slavno ime »Dubrovnik na Dravi«. Da pa je avtorjeva domišljija pljusknila preko roba in naplavila v Ormož tako grofa Drakulo kot samega Jezusa Kristusa z Marijo Magdaleno, priča o tem, da danes ni več časa za skromnost in ukvarjanje z malenkostmi, ampak je treba iz zgodovinskih virov črpati in poiskati kaj tako vročega, kot je sam sveti gral na jeruzalemskih gričih - če ga že Angleži ne najdejo in ga ne obelodanijo, bomo mogoče več sreče imeli Prleki, ki smo vsaj kar se tekočih zadev tiče, kar precej iznajdljivi in bi lahko obrnili tok zgodovine, ki so jo do sedaj pisali samo veliki narodi. Kak film, posnet po Mikševem romanu, ki bi s svojo pestrostjo in prodornostjo z lahkoto zasenčil »Ime rože« in miniral »Da Vincijevo šifro«, bi krepko dvignil samozavest našega nekoč klenega življa, ki ga danes oživlja samo še umetno dihanje. Žalostno, če že ne v naturi, se mogočnost naše preteklosti pojavlja vsaj v literaturi. Vsak, ki se ima za pristnega Ormožana, bi to knjigo moral imeti doma! Pestro dogajanje v ormoški knjižnici - nove knjige domačih avtorjev Tekst in foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Jesenska bera ormoške knjižnice je bila bogata. Knjižne novitete redno polnijo police, med njimi je veliko nagrajenih, kvalitetnih, zabavnih, poučnih knjig, ki čakajo na bralce. Za vsak okus in vsako starost se najde kaj dobrega. Tisti, ki radi berete in se o knjigah tudi radi pogovarjate, se lahko pridružite bralnemu klubu, ki se srečuje vsak 1. in 3. četrtek v mesecu. Do sedaj smo govorili o delih Ferija Lainščka, o knjigah s seznama bralne značke za odrasle, o pravljicah, o pisanju izvirnih voščil. Tema srečanja je bila tudi »Povem ti zgodbo.« Strokovna predavanja so razprla področja stresa, starodavne umetnosti zdravljenja, vzgoje otrok, možnosti uporabe elektronskih virov knjižnice, branja e-knjig, vrtičkanja. Tudi ustvarjalne delavnice povezujejo in izobražujejo. Udeleženci vsak drugi in četrti četrtek v mesecu spoznavajo in osvajajo umetnost izdelave čipk. Pripravljene so tudi čajne mešanic zelišč, ki so zrasla na knjižničnem zeliščnem vrtu. Knjižnica je bralcem predstavila zanimive literarne goste: mlado avtorico Niko Matanovic iz Maribora, ki je izdala svoj drugi roman Razred, slovenskega literarnega zvezdnika Gorana Vojnovica, z družinsko sago v romanu Figa, ter domačina Gregorja Kosija, umetnika in literata, ki je predstavil svoj pravkar izdani romaneskni prvenec Celica št. 2. V literarnem pogovoru z avtorjem Gregorjem Kosijem in urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem smo osvežili spomin na mariborsko vstajniško gibanje ter mariborsko lokalno družbenopolitično in kulturno dogajanje, kar je nudilo snov za nastanek romana. Govorili smo o pomenu družbene angažiranosti posameznika, literature, glasbe in drugih umetnosti, kot tudi o usodi mladih, ki so prisiljeni iskati dostojno življenje zunaj meja domovine. Vse to je namreč vsebinsko zajeto tudi v romanu, katerega zgodba bi se lahko dogajala v katerem koli drugem mestu. Junak romana Gregor Samsa, imensko prevzet iz Kafkove novele Preobrazba, je dobrohoten aktivist, ki verjame v spremembe, a z vstopom v občinsko oblast izgubi smisel, saj ugotovi, da nima moči česarkoli spremeniti. Tesnobo razočaranja nad sistemom, počasno načrtno odri-njanje in mučno brezdelje krojijo vzdušje dogajanja, a avtor prežema dogajanje z ironično, mestoma cinično refleksijo. Ni kaj, Ormožani vedno znova dokazujejo, da smo Slovenci narod knjige. Kot bralci in kot ustvarjalci. In knjižnica oboje vedno rada sprejme v objem svojih knjižnih polic, polnih učenosti in neizmernih zakladov modrosti. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na 17. redni seji dne 14.11.2016 sprejel PRAVILNIK o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Ormož 1. člen (splošno) S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek dodeljevanja subvencij, namenjenih za nakup in vgradnjo individualnih ali skupinskih malih komunalnih čistilnih naprav do velikosti 50 populacijskih enot (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stavbe ali več stavb na območju Občine Ormož. Za stavbe se štejejo stanovanjske stavbe in stavbe, kjer so deli stavb sestavljeni iz stanovanjske in nestanovanjske rabe (gostinska, poslovna, trgovska, storitvena dejavnost), pri čemer nestanovanjski del rabe ni predmet sofinanciranja, razen če se stavba uporablja za potrebe delovanje društva, ki deluje v javnem interesu. 2. člen (upravičenci) Upravičenci dodelitve subvencij so fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Ormož in so lastnice stanovanjskih stavb na območju Občine Ormož. Upravičenci so tudi društva s sedežem v občini Ormož, ki jim je z odločbo ali na podlagi zakona podeljen status društva, ki delujejo v javnem interesu in so lastniki ali upravljavci objekta, ki služi izvajanju dejavnosti društva. V primeru izgradnje skupne MKČN za večstanovanjsko stavbo oz. več stanovanjskih stavb je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerega zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo oz. dogovorom. Do sredstev niso upravičene fizične osebe, ki so lastnice stanovanjske ali večstanovanjskih stavb v območju aglomeracij, kjer je že zgrajena ali kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Izjemoma se subvencija odobri lastniku stavbe na območju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, bi pa priključek presegal dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročila nesorazmerne stroške, glede na koristi za okolje oz. v skladu s pogoji, kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji s tega področja. Vlagatelj si mora od izvajalca gospodarske javne službe kanalizacijskega omrežja pridobiti potrdilo, da gravitacijski priklop na kanalizacijo ni možen in da je priključek daljši od 100 m oz. bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročila nesorazmerne stroške, glede na koristi za okolje, oz. v skladu s pogoji, kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji s tega področja. Subvencija se lahko dodeli tudi za črpališče odpadne vode, ki omogoča priključitev objekta na že izgrajeno kanalizacijsko omrežje. Postopek pridobitev sredstev črpališča odpadne vode je podoben kot pri pridobitvi sredstev za MKČN. 3. člen (pogoji) Občina subvencionira nakup in vgradnjo MKČN velikosti do 50 populacijskih enot pod naslednjimi pogoji: 1. enostanovanjska ali večstanovanjska stavba oz. stavbe (v nadaljevanju: stavba), za katero se dobavi in vgradi MKČN, ki ne leži na območjih, kjer je bilo do sprejetja tega Pravilnika že izgrajeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ter bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in kjer priključek presega dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročila nesorazmerne stroške, glede na koristi za okolje. Območja, kjer je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in niso predvidena za subvencioniranje, se posebej opredelijo z razpisom; 2. stavba, za katero se dobavi in vgradi MKČN, mora imeti veljavno pridobljeno gradbeno dovoljenje ali potrdilo v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov; 3. MKČN mora imeti pridobljeno izjavo o lastnostih, da ustreza standardom iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) - v nadaljevanju: Uredba oz. veljavna zakonodaja s tega področja, izdana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov; 4. za MKČN mora izvajalce gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda izdelati poročilo o pregledu naprave skupaj s pozitivno oceno obratovanja, iz katerega mora biti razvidno, da je njeno obratovanje v skladu z določbami Uredbe, ki jo mora upravičenec dostaviti ob vlogi za dodelitev sredstev oziroma najkasneje pred izplačilom dodeljenih sredstev, če ob oddaji vloge s poročilom o pregledu naprave skupaj s pozitivno oceno obratovanja še ne razpolaga; 5. čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili Uredbe oz. veljavne zakonodaje s tega področja; 6. lokacija postavitve MKČN mora omogočati neoviran dostop za vzdrževanje naprave in odvoz blata; 7. upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem (lastniško ali s pridobljeno stavbno pravico), na katerem je postavljena MKČN; 8. MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja do oddaje vloge za subvencioniranje, pri čemer morajo biti računi nakupa in vgradnje priloženi vlogi in morajo biti izdani za tekoče leto razpisa, razen za primere, ko sredstva v tekočem letu ne zadostujejo in se zagotovijo s sredstvi v novem proračunu in z novim razpisom; 9. upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN. Skupno vlogo s prilogami poda upravičenec, ki je lastnik zemljišča, na katerem bo MKČN; 10. za nabavo hišnega črpališča mora izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pridobiti potrdilo, da objekt za priklop na kanalizacijsko omrežje potrebuje hišno črpališče, zapisnik o pregledu in prevzemu priključka na kanalizacijski sistem ter račun o nabavi (vgradnji). Upravičenci za nabavo hišnega črpališča so lahko tudi tisti, ki imajo vgrajeno hišno črpališče že pred sprejetjem in veljavnostjo tega Pravilnika. 4. člen (višina subvencij) Sredstva za nakup in vgradnjo MKČN se zagotovijo v proračunu Občine Ormož. Na podlagi določene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natančno določa pogoje za dodelitev subvencij: - 1.000 EUR za nakup, vgradnjo in montažo MKČN ter do 50 % oziroma največ 1.000 EUR za nakup, vgradnjo in montažo hišnega črpališča. Sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave oziroma enega hišnega črpališča za en stanovanjski objekt; - za nakup, vgradnjo in montažo MKČN za večstanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb (skupinska čistilna naprava) 1.000 EUR za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa 500 EUR. Sofinancira se postavitev skupne ene MKČN za večstanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb različnih upravičencev. Upravičeni stroški so stroški dobave, vgradnje in montaže MKČN oziroma hišnega črpališča. DDV ni upravičen strošek. 5. člen (javni razpis) Občina za vsako leto objavi javni razpis na občinski spletni strani in v Uradnem vestniku Občine Ormož. V javnem razpisu se določi: 1. naziv in sedež občine, 2. pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa, 3. predmet javnega razpisa, 4. pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, 5. razpoložljiva višina sredstev, 6. določitev obdobja, do katerega morajo biti sredstva porabljena, 7. rok in naslov vložitve vlog, 8. rok, v katerem bodo upravičenci obveščeni o izidu, 9. kraj, čas in oseba, pri kateri lahko upravičenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. 6. člen (vloga) Vlagatelji se na javni razpis prijavijo s pisno vlogo. Vloga se poda na obrazcih razpisne dokumentacije na naslov: Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. 7. člen (postopek) Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Naloge komisije so: 1. odpiranje in pregled vlog, 2. ocena upravičenosti vlog, 3. priprava poročila s predlogom upravičencev in višine subvencij po posameznih upravičencih, 4. spremljanje namenske porabe subvencij, 5. druge naloge, povezane z izvedbo javnega razpisa. Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge po vrstnem redu prispetja, pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 30 dni od obravnave vlog in predlog o dodelitvi subvencij. Sredstva se dodelijo upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe proračunskih sredstev posameznega leta za ta namen. Upravičenci, ki se bodo prijavili in zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo uspešni na javnem razpisu, bodo sredstva prejeli v naslednjem proračunskem letu, če bodo le-ta v proračunu zagotovljena. Vlagatelj je upravičen do sredstev, če je izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda izdelalal poročilo o pregledu naprave skupaj s pozitivno oceno obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da je njeno obratovanje v skladu z določbami Uredbe pridobil v obdobju med preteklim in aktualnim razpisom za sofinanciranje izgradnje MKČN. Prvi javni razpis se opravi po sprejetju tega Pravilnika in zagotovitvi sredstev za tekoče leto. Na podlagi predloga komisije o dodelitvi subvencij občinska uprava izda odločbo. Zoper odločbo je mogoče vložiti pritožbo pri županu. Upravičenec lahko pridobi subvencijo za isto naložbo le enkrat. Če je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljeno subvencijo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva izplačila upravičencu do dneva vračila v primerih, če se ugotovi: - da je bila dodeljena subvencija delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za kateri koli namen pridobitve subvencije navajal neresnične podatke, - da je v obdobju 5 let od prejema subvencije odtujil MKČN, za katero je prejel subvencijo, - da je povzročil še druge nepravilnosti pri porabi subvencije. Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko pred izplačilom subvencije opravi ogled MKČN, za katero se pomoč dodeljuje. 8. člen (pogodba) Medsebojne pravice in obveznosti med upravičencem ter Občino Ormož se določijo s pogodbo. 9. člen (prehodna določba) Ob prvem letu razpisa lahko kandidirajo tudi vlagatelji, ki imajo vgrajeno MKČN že pred veljavnostjo tega pravilnika. 10. člen (končna določba) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož, uporabljati pa se začne 1.1.2017. Številka: 007-15/2015 02\23 Datum: 14.11.2016 ZUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 •J JiiMHxJiTA'JMt! KRIŽANKA - RAZVEDRILO AVTOR: SLOVENSKI SKLADATELJ GOBEC OBMOČJE, PODROČJE VELEMESTNA ŠIROKA ULICA Z NASADI SOLMIZA-CIJSKI ZLOG VKLEPANJE, VEZ VAROVALNI PAS V AVTU ETIČNO NEIZRAZITA DEJANJA GRŠKIH STOIKOV ORGAN ZA VTIKANJE V TUJE ZADEVE OPIS, OČRT ČUTILO ZA VID SVICARSKO FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE), IZ ČRK: ETAN Težje besede: OFA, JONSON, SOBOTKA GRŠKA ČRKA EOZINO-FILNA LEVKO-CITOZA RAZPORED ŠOLSKIH UR OBLAK BRANE MESTO V ZAHODNI NIGERIJI IBSENOVA DRAMA EGIPTOVSKI FARAON Z ZNAMENITO PIRAMIDO ANGLEŠKI KNJIŽEVNIK (BEN) ČEŠKI POLITIK (BOHU-SLAV) ZADNJE PREDIVO IVAN ZAJEC TOYOTIN DŽIP PIKAPOLONICA, BOŽJI ... LITUR-GIJSKO OBLAČILO SLOVENSKA SLIKARKA KOBILCA ITALIJANSKA RTV OZKA POT ZA PEŠCE ARKADA, SVOD BIVANJE, EKSISTENCA SREDINA NAKANE LOVSKO TROBILO GIZDALIN RDEČI KRIŽ IZDELOVALEC KRUHA REKA NA POLJSKEM NAŠ NEKDANJI DENAR TROPSKI SADEŽ KUBANSKI POLITIK (RAUL) VRTENJE ŽOGE, KI ZATO LETI V KRIVULJI PISEC KRONIK SL. SKLADATELJ (BLAŽ) SLOVENSKI PISATELJ (JUŠ, LESENA ŽLICA) TROPSKA BOLEZEN, KI JO PRENAŠAJO KOMARJI OKSID (ZASTARELO) SL. PESNIK IN PISATELJ ZLOBEC MESTO V UKRAJINI ŽELEZOV OKSID ALUMINIJ TELOVADNA PRVINA OSEBNI DOHODEK ŠKOTSKI OTOK V NOTRANJIH HEBRIDIH MITO TREFALT VRHUNSKI ŠPORTNIK SOGLAS-NIKA V ČASU SPONA, OKOV SOSEDNJI ČRKI NJIVA, NA KATERI JE RASLA AJDA POOGLE- NELI OSTANKI MAHOVJA NA BARJU SIMON AŠIČ PONOS, DOSTOJANSTVO BRAT ZAKONSKE- PARTNERJA Center ponovne uporabe Ormož nudi: prevzem še uporabnih izdelkov iz gospodinjstev in dejavnosti, popravila oblačil (menjava zadrg, oženje, širjenje in druga popravila), inovativno obnovo pohištva in drugih izdelkov po vaši želji, tekstilne izdelke, oblačila in obutev brez kemikalij in agresivnih barvil, izdelke in opremo za vsakogar in za vsako družino. Kakovostni in zdravju prijazni izdelki po nizkih cenah za vaše dobro počutje. Delovni čas: - vsak dan od 8. - 16 ure, - vsako drugo soboto od 8. - 13. ure. CPU Ormož, Vrazova 9, 2270 Ormož ot\ov/?e Kda sen bija mali, mi je blo vseeno, kak sta me mama pa ata oblekla, ze pa gle-din stare slike, pa vidin, ke je jima tudi blo. Zdravnik je vprašal pacientovo ženo: "Kako je možno, da niste opazili, da je vaš mož doživel infarkt?" "Saj je bilo res nekaj čudnega. Po dvajsetih letih mi je spet enkrat rekel: "Žena, srce moje!" Po poroki reče mož ženi: »Iskreno povedano, pogosto sem ljubosumen brez razloga.« »Dragi, obljubim ti, da se bo razlog že našel.« Neznanec na cesti pred hišo ogovori dečka: "Fantič, čigav pa si?" "Midva z očkom ne veva, mama pa noče povedati!" Na kopališču: "Mojca, glej tam svojega moža, govori z neko žensko." "Pustiva ga, me prav zanima, kako dolgo lahko trebuh noter vleče." Prašič in pes hodita po cesti, ko začne deževati. Prašič reče : "Pasje vreme." Pes pa odgovori: "Ja, svinjsko lije." Da štorklja prinese otroka, bi človek še razumel, ampak kako pajek odnese avto, to pa... !? Sedita oče in sin, Črnogorca, pod drevesom v senci. Do bližnje hiše je približno 100 metrov in oglasi se oče: "Sine, koliko ti treba do one kuce ?" Mine pol ure, ko sine odgovori: "Pa oko tjedan dana, tata."Poteče spet pol ure: "Pa sine, nisi mi ti PTICA da letiš!" "Ko prižgem TV, je gor Peter Prevc, ko kliknem na informativno spletno stran, je gor Peter Prevc, ko prelistam časopis, se mi v njem smeji Peter Prevc. Pa tudi na radiu ga ne pozabijo omeniti vsakih pet minut ..." "A ni prav tako? Saj je odličen slovenski športnik ." "Ja, to že. Ampak zdaj se bojim pogledati skozi okno, da ne bo mimo letel Peter Prevc!" Gorenjec je izbrskal zadnje prihranke in si kot darilo privoščil najnovejši iPhone. Na poti domov ga je vtaknil v zadnji hlačni žep, nato pa nanj malo pozabil. Ob prihodu domov se je utrujen usedel na stol, pri tem pa je močno škr-tnilo. Gorenjec se je zgrozil in pomislil: "Uuu, bog, upam, da je hrbet!" Janezek, zakaj skačeš po učilnici!?" jezno zaupije učiteljica. "Učiteljica, pa saj ste včeraj rekli ." "Kaj sem rekla?" "Če se le dovolj potrudim, lahko preskočim razred!" Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 6.1.2017, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke je Center ponovne uporabe iz Ormoža, ki podarja vse tri nagrade. 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 eur 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 15 eur 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 eur Rešitev križanke št. 34, SEPTEMBER 2016 Vodoravno: PALADIJ, OMORIKA, LAZARET, ERA, EDA, VENA, OKA, BARITONIST, ARENA, TRIODA, REMONT, AŠRAM, IASI, RANČ, NO, LL, ZIKA, EPIR, ERNANI, ALA, MANUAL, KAROL, ALEN, OBRT, LA, LAJČI, LEINO, AN, ALKA, LIKA, GIN, KRIMINAL, ANK, ATRIJ, RT GESLO KRIŽANKE: VINO IZ RUNČA Nagrajenci: 1. nagrada: Jožef Prapotnik, Osluševci 37, 2273 Podgorci 2. nagrada: Slavko Bobnarič, Dolga lesa 11, 2270 Ormož 3. nagrada: Olga Haček, Ob Jezgonu 14, 2103 Maribor Dobitniki nagrad so že bili obveščeni po pošti. Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 KOLEDAR PRIREDITEV Po novem letu na Ljudsko univerzo Ormož Tekst in foto: Ljudska univerza Ormož Ste siti tega, da morate vedno znova prositi otroke, naj vam uredijo stvari na računalniku namesto vas? Da nimajo nikoli časa in potrpljenja, da bi vam pokazali, kako naj to naredite sami? Ali želite enkrat priti tej čudni škatli do dna, spoznati njene skrivnosti in si jo za vedno podrediti? Potem se takoj prijavite na brezplačni tečaj računalništva, ki ga za vas organiziramo na Ljudski univerzi Ormož. Računalnik vam ponuja ogromno možnosti, odpira nove svetove, ki jih je treba osvojiti, in to sploh ni težko, če se vam posvetijo usposobljeni in prijazni mentorji, če se usposabljate na dobrih računalnikih in v prijetni družbi. Pridobljeno znanje boste lahko uporabljali v službi in v vsakdanjem življenju. Uredite si elektronsko pošto in jo začnite aktivno uporabljati; naučite se brskati po spletu, poiskati novice, vreme, urediti zdravstveno zavarovanje za tujino, naročiti knjige in slike; seznanite se s Skypom in se povežite z vašo družino; delite svoje slike na Facebooku in všeč-kajte prijateljeve slike; oblikujte vabilo za rojstni dan; napišite članek za Ormoške novice; oglašujte svoje storitve in izdelke; pripravite letak za dogodek vašega društva ali unikatne nalepke za domačo marmelado ter še in še. Tečaje bomo prihodnja tri leta izvajali v okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2016 do 2019, sofinancirata pa jih Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V projektu nismo sami, smo del konzorcija, ki ga sestavljajo Ljudska univerza Ptuj (nosilec projekta), Zavod Nazaj na konja in Tehniški šolski center Maribor. Se vam ne zdi, da je čas, da začnete tudi sami uporabljati računalnik, ki ste ga kupili, in internet, ki ga plačujete vsak mesec? Novo leto je čas za nov začetek, za nove sklepe, za nove priložnosti. Ujemite tudi vi brezplačno priložnost, ki se vam ponuja. Udeležite se tečaja računalništva, v katerem se posvetimo vsakemu posamezniku, upoštevamo nivo znanja in hitrost učenja vseh udeležencev in se poleg tega še prijetno zabavamo. Prijave za januarski tečaj že zbiramo, zato se oglasite pri nas in si zagotovite svoje mesto. Prednost imajo zaposleni, starejši od 45 let. Oglasite se na Ljudski univerzi Ormož, Vrazova ulica 12, ali nas pokličite na telefonsko številko 741 55 02. tGO* â GIMNAZIJA ORMOŽ VABIMO VAS NA 14. VINCEKOVANJE S POHODOM V SOBOTO, 21. JANUARJA 2017 Program: Ob 9.00h - Zbiranje pohodnikov v Kulturni dvorani Podgorci (sprejem in plačilo štartnine) Ob 9.30h - Začetek pohoda Ob 12.00h čas za malico in izvedba programa reza vinske trte s kulturnim programom. Vsak udeleženec dobi spominsko rozgo. Po končanem programu vrnitev v Podgorce. Okrog 16.00h vrnitev v Kulturno dvorano Podgorci. Za popestritev dneva bo pripravljen kviz o pohodu. ŠTARTNINA, KI JO PLAČATE PRED ODHODOM, ZNAŠA 13€ IN ZAJEMA: - dva obroka hrane - 6 bonov za pijačo (kave in čaji niso vključeni), - spominski kozarec, ki ga boste uporabljali ves dan, - organizacijske stroške (kulturni program ... ). NA POHOD GRE VSAK UDELEŽENEC NA LASTNO ODGOVORNOST! V primeru močnega dežja ali snežnega meteža prireditev odpade. Informacije: Natalija Volmut, tel.: 041 457 024 Martin Kukovec, tel.: 041 960 794 Večje organizirane skupine prosimo, da se predhodno prijavijo na e-mail: td.podgorci@gmail.com ali na zgoraj navedeni telefonski številki. Vljudno vabi Turistično društvo Podgorci Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZADNJA STRAN Podeljen naziv Inovativni mladi kmet 2016 Tekst in foto: Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj Ob jubileju, 10. podelitvi naziva »Inovativni mladi kmet«, smo se zbrali na prireditvi v Ljubljani na povabilo predsednika države, v kristalni palači. Projekt vedno izvedemo partnersko, med KGZS, posameznimi zavodi in Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM). Na svečanosti smo od gostitelja in veliko visokih protokolarnih gostov slišali kopico priznanj in zahval za naše skupno delo in vložen trud, z željo, da bi tudi v prihodnje ugledalo luč sveta veliko uporabnih in smelih inovativnih idej mladih inovativnih gospodarjev. Na sklepno prireditev se je uvrstilo šest izbranih inovativnih projektov. Iz DPM Spodnje Podravje sta tokrat barve domačega društva zastopala dva kandidata, in sicer Barbara Petrič iz Brezule pri Račah in Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika. Barbara, inženirka vrtnarstva in krajinarstva, se na kmetiji trudi, poleg osnovne dejavnosti, ki je reja prašičev, izvajati paleto aktivnosti v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predelujejo meso iz lastne, domače reje, izdelujejo veliko izdelkov iz mesa, zelenjave, moke, vzdržujejo zelenice in aranžirajo. Na domu bi radi odprli trgovinico, svoje izdelke pa prodajajo na tržnici in na sejmih, sodelujejo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Boštjan je gospodar na ekokmetiji in je zgled všečne zgodbe o uspehu, kjer trud in volja poplačata veliko vloženega dela in časa. Seneno mleko in mlada govedina sta aduta njegove zgodbe, v katero za sodelovanje vključuje tudi druge uspešne kmetovalce svojega območja, kot je ekokmetija Zadravec. Poleg večje investicije v prenovo hleva za govedo in konje z izpustom je izvedel tudi več izboljšav pri kmetijski mehanizaciji na svoji kmetiji. Med drugim je trosilnik za mineralna gnojila predelal na elektromotor, pri čemer lahko trosilnik priključi na čelni nakladač za uspešnejše in lažje, hitrejše delo. Iz nekdanje prikolice za tovornjak je izdelal mobilno sušilnico za bale, kjer je mogoče naenkrat sušiti devet okroglih bal, pri čemer bo mogoče prihraniti 15% energije za sušenje. Naziv IMK, inovativni mladi kmet, za leto 2016 pa je predsednik države svečano podelil mlademu gospodarju Toniju Kukenbergerju iz DPM Trebnje. Toni je po končani diplomi začel z razvojem domače ekokmetije, usmerjene v rejo govedi. Dve tretjini pridelanega ekološkega senenega mleka predelajo v mlečne izdelke, ostalo pa prodajo KZ Trebnje in sicer po ceni za konvencionalno pridelano mleko; žal izgubljajo del zaslužka, a druge izbire nimajo, saj tam trenutno nihče ne pobira ekološkega mleka. Živali pasejo in za potrebe molže je razvil mobilno molzišče na prikolici. Naenkrat lahko molzejo štiri krave. Na ta način se izognejo zamudnemu prigonu živali s paše, povrh še preko tujih parcel, in molžo opravijo kar na pašniku. Svečani dogodek smo zaključili na KGZS, kjer so vsem kandidatom in zmagovalcu čestitali še mnogi drugi, na čelu s predsednikom KGZS g. Zupančičem. Ob tej priložnosti smo lahko z vsemi kandidati pokramljali in jim zaželeli veliko uspeha tudi v prihodnje. Podelitev naziva IMK 2017 bo na Dolenjskem ravno po zaslugi Tonija Kukenbergerja, ki je strokovno komisijo prepričal s svojo vizijo, uspehom in mladostno, neumorno delovno vnemo. Pravijo, da pogumne spremlja sreča, in res, Toni je vseskozi deloval zelo srečno! Na podelitvi s predsednikom države Borutom Pahorjem v kristalni palači Na sredini Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj Tekst in foto: Nada Polajžer Predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in z drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva področje vseh občin nekdanje ptujske občine in področje celotne bivše ormoške občine. Nastalo je že l. 1988, in sicer z namenom organizirati samopomoč - da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vklapljanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena vse življenje. A nove generacije prihajajo znova in znova - kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, čigav razvoj ne teče tako, kot je pričakovano, zaradi poškodb možganov ali pa že kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in z drugimi posebnimi potrebami - od njihovih najne-žnejših let pa vse do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na neki način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, preko katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstveno-terapev-tske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in z drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je treba poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti programi jim, poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (kljub temu da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja. Vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do njih. Vse to smo letos izvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot je prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje in fizioterapija, imeli smo tudi piknik; čaka pa nas še prihod božička za otroke in še kaj, s čimer bomo lahko polepšali življenje našim otrokom in malce olajšali življenje njihovim družinam. Kljub temu da je delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo; zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da jih lahko izpeljemo. Zato smo izredno veseli vsake pomoči v tej obliki. Ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5% dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo poveste državi, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo vam lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro veliko družin, ki potrebujejo podporo. Pa tudi sicer ste dobrodošli v našem centru na Ptuju blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v O- 0 X 1 r ^ * li.riuriuii.hn -j i bi.ijj p:i. j . VDC-ju in jih prodajajo. Poklepetali bomo, če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016