ARHIVI XVIII 1995
17. praKsc ¿a p ikso
77
Iz prakse za prakso
Publicispčna dejavnost v arhivih Teze za 16. zboro\an e na Ptuju
JANEZ KOPAČ
t
Fn obravnavanju puhlicistične dejavnosti v arhivih je potrebno ločiti med finančno in vse-hinsko plafjo Nekateri puhlieistiOm izdelki lahko nastanejo skoraj zastonj, nekateri pa sploh niso mogoči, če za njihove realizacijo niso zago tovijcna zadostna finančna sredstva. Med zagotovljena zadostna finančna ,rcdstva za večino arhivskih publicističnih projektov pa je poleg sreds tev za čiste maicrialnc stroške (npr si roški tiska itd.) potrebno všteti tudi primerne honorarje za avtorje, ki tekste pripravljajo, pa naj . gre za avtorje, ki so ali pa niso zaposicni v arhivski ustano/i, k? tekst publieira. Razume se, ua je honorar za avtorja, ki ni zaposlen v arhivu, višji, kakor za "domačega" avtorja. Da pa ne bi prihajalo do nepotrebnih sporov, je potrebno, da ta razmerja in merila reši pr:mercn interni predpis arhivske ustanove.
Po namenu in delno včasih 'ud1 po nujno potrebni višini tinrnčnib sredstev lahkn delimo arhivsko publicistično dejavnost vsaj na tri skupine, in sicer.
publicistika, s katero Želimo predstaviti širši 'avnesti arhive in njihovo dejavnost, - publiciranjc izdelkov, ki so rezultat arhivskega strokovnega dela. publicistika s področja zgodovinopisja. V«aka od navedenih skupin jc 'ahko samostojna oblika publicistične dejavnosti, pogosto pa prihaja do kombinacij elementov, ki so pretežno značilni za pcsame/.ne skupine.
A.) Predstav-te v arhivov in arhivske dejavnosti
M( d ljudmi je v splošnem ukoreninjeno mišljenje, da so arhivi nekakšne nepotrebne ustanove, ki domujejo pc kleteh, podstrešjih ali pa vuaj zanemarjenih tretjerazrednih pisarniških prostorih S predstavitveno obliko arhivske publicistične dejavnosti pa je potrebno predstaviti arhive in njihovo dejavnost na poljuden način širši javnosti in ima zato pretežno ozaveščcvalr: namen. Ta vrsta arhivske pi'blicitete posreduje ljudem informacije o gradivu kije v arhr/ih in jr za posameznika ali ustanovo tudi poslovno po membno (številna dovoljenja, SDritevala, načrti, upravni in sodni postopki, npr denacionalizacijc itd.). Tovrstne informacije pa morajo poudarjati tudi historičen pomen gradiva v arhi/ih in prek
obeh .komponent mora jasno adsevati pomemb nost arhivskih ustanov. Te vrste arhi'.ikc pu blicitete se v naiiazličncjkih cblikah lahko pojavlja v sredstvih javnega obvešča lja od easopisov prek radia, televizije in ^odobrih računalniških povezav. V to skupino publicistične dejavnosti ;ihko vključimo tudi arhivske priložnostne pu blierstične izdelke, kot npr. publikacije ob obletnicah arhivsk.h strokovih /.diuženj in arhivskih ustanov aii publikacije ob pomembnejših pn do hi t v ah arhivov (npr pnJobifev novili poslovnih ali depojskih prostorov, pomembnejših fun dov itd.). V to skupino hi ahko vkJjueL: tuJi tiskana lcma poročila arhivov, seveda v za ob činstvo zanimivi obliki in z zanimivo vsebino Kot drbra začetna informacija o arhivskem gradivu in arhivu pa jc lahko letak ali zgibanka z najosnovnejšimi podatki o arhivski usta.iovi.
Na splošno lahko ugotovimo, da slovenski arhivi tovrstno predstavitev premalo uporabljamo, tudi ¿ato, ker najpogosteje za tovrstno dejavnost niso potrebna nobena ali pr- vsaj ne zelo velik?» finančna sredstva
B) Publiciranjc ir.dclkov, ki so rezultat arm vističnr.ga strokovnega dela
Ta sklop arhivske publicistične dejavnosti je najobsežnejši in tudi najpomembnejši od vseh treh skupin
Po namenu, ki ga arhiv, arhivist ali arhi-vistični tccrciik želi doseči, lahke razdelimo ta sklop publiciranja na nekaj skupin, in sicer
1 Publicistična dejavnest, ki je namenjena raziskovalcem arhivskega gradiva- Rezultat mora hiti kvaliteten pripomoček za raziskavo arhivskega gradiva. To skupino tvorijo publikaeije, kot so'
a)	objave arhivskih virov
b)	objave arhivskih inventarjev
c)	objave arhivskih vodnikov
č) objave popisov izbranih londov, ki niso pri pravljcni do stopnje inventarja
d)	druge vrste publikacij ki imajo naravo pripomočka za uporabo arhivskega gradiva. Vse naštete objave ¿o lahke splosnc ali tematske. Njihova izdelava je zelo zahtevna in kompleksna, zato jc izjemne pomembna koneep-
78
I z praksu prakso
ARHIVI XVIII 1995
tualna priplava tovrstnih publikacij.
Vsaka oblika od naštetih publikacij ima svoje zakonitosti in osnovne elemente, k: so bolj' ali manj natančno opredeljeni, nekateri .udi izločeni s predpisi (npr arhivski invenfar in arhivski vodnik, delno arhivski pnpis, Pravilnik o strokovni obdelavi in b.dcJavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva, Ur. 1. SRS. 3t. 11/88) Praksa pa ka?e, da arhivisti ne upoštevamo predpisanih elementov za posamezne vrste pnpo močkov ¿a uporabo in si man; i kdaj pod istimi pojmi predstavljamo in pojmujemo različne strokovne stvari
Veliko bolj neprijetno je, da npr obdava arhivskih virov kot zelo pomembna oblika urhi vistične publicistične dejavnosti elementov objave nima definiranih, zato se objave virov lahko zelo razlikujejo. Pri tem pa je treba upoštevati, da mtd objave virov spadaj" tuai objave fotografij, kjer veljajo drugačne zakonitosti kot za objave pisnih dokumentov.
Ker gre pri objavah virov za izjemne po rrrmbno prcm-rcijsko obliko arh.vov, je mimo potrebna vetja uniformiranest ob upošt;vanju svobodnejše presoje pri specifičnih iondih an obdelovalnih temah.
2. Kombinacijo med arhivskim pripomočkom za raziskave in predstavitvijo gradiva pa prestavljajo najpogosteje razstavni katalogi arhivskih razstav. Običajno so ti katalogi povezava med tematske objavo arhivskih virov in temat skkm vodnikom (tema jc določena z vsebino raz stave), hkrati pa še s historično obdelavo na razstavi predstavljene tem:.
' 3 Publicistična dejavnost s tega področja arhivistične teorije je brez dvoma najzahtevnejša
ohlika arhivskega puhlieiranja. Po obliki je lahko samostojna publikacija ali pa članek v strokovnih in drug ' revijah Panljača tovrsinin raziskav in puhlicirar a vsebinsko zajema področja od arhivske zakonodaje, k; določa osnove za teo retična proučevanja dejansko vseh arhivi stičnih strokovnih vprašanj, od npr valorizacije do računalniških in tehničrih opieni in rešitev v arhivih. .	■.
C) Pub3ie stika s področja zgodovinopisja
Zelo pomemben sklop dejavnosti v arhivih sta tudi priprava in i'.daj a publikacij' s -področja zgodovinopisja, še zlasti teh, ki so nastale ur osnovi preučevanja arhivskega gradiva konkretnega arhiva, Kljub vsemu pa je vendarle po trebno najti pravo razmerje med publicistično de-iVnostjo. ki je mikavna v poglavju B in jc primarna in prioritetna za arhive in zgodovinopisje. PiepriČan sem. da mora med zaposlenimi v arhivih pievladovau publicistična de-avnost s področja arhivistike, v nekoliko manjšem obsegu pa publicistična dejavnost s področja zgodovinopisja, kicr verjetno prevladuje krajevne zgodovinopisje.
SKLEP
V na 'edenih tezah za zborovanje na Ptuju o p\iblieistični dejavnosti v arhivih sem peskusal nakazati osnovno shematiko te d( avnosti. Zavedam se, da so teze tudi pomanjkljive, zato želim, da vas spodbrdijo k razmi*ljaniu o teh problemih Pričakujem, da sc bo na zborovanju razvila konstruktivna razprava.