256
Listek.
ne ve nikdo ničesar zanesljivega povedati. Nekateri mislijo, da se je to začelo šele viharnega 1. 1848., kar pa ni verjetno. Prav tako se ne ve", kdaj se je opustil ta sveti običaj: ga je li odpravil svojevoljno novi domači župnik (Veres?), ali pa je prepoved prišla od višje cerkvene oblasti? — nikdo ne ve" povedati. Gotovo je, da se že dobrih dvajset let sv.  evangelija ob imenovanih praznikih ne popevajo več slovenski.
Ali to ti poreče vsak star Sladkogorčan, ka , ,je bilo lepo in veselo slišati sv. evangelj v našem jeziku, ker  smo  — vedeli, kaj pravo za pravo gospod pojo   .  .  .  ."
Kdor ve kaj   več o tej  stvari, naj se oglasi.  ,,Poberite   drobtine,  da  .  .  ."
Josip Kajetan Tyl. V 4. dan febr. t 1. preteklo je osemdeset let, odkar se je narodu češkemu narodil jeden najnavdušenejših njegovih sinov — Josip Kajetan Tyl (r. 1808. L). Zasluge tega moža za vzbujenje naroda češkega, za njega literaturo in gledališče zapisane so z neizbrisnimi črkami v zgodovini češke prosvete, njegovo glasovito pesem:   ,,Kde domov muj?"  pa popevajo   že vsi rodovi slovanski.
Še predno je dokončal svoje nauke, izdal je Tyl prvi svoj roman: ,,Statnj' Be-neda" 1. 1830. Za ta roman je dobil od založnika v nagrado — staro obrabljeno suknjo. Pozneje se je posvetil gledališču, za koje je deloval kot glumec, režiser in dramatični pisatelj. Nad štirideset izvirnih in preloženih iger je zapustil češkemu gledališču. Večina teh je seveda že zastarela, ali še sedaj je polno gledališče do zadnjega prostora, kadar igrajo njegove igre : ,,Strakonicky dudak", ,Jifikovo vidSni" ali ,Jan Hus". — Ker je prehitro pisal, izvirne njegove igre nikakor niso dovršene, ali ostane mu jedna zasluga : Tyl in pa Klicpera sta oslavila šele češko dramatiko, ki so jo koncem 18. veka obudili brata Dragotin in Venceslav Tham in Jan Štžpanek. — Poleg tega je urejal razne časnike, med njimi tudi leposlovni list ,,Kvety". — Med vsemi njegovimi spisi pa so estetično največje vrednosti njegovi romani, osobito zgodovinski, čeprav tudi ti niso prosti napak. Kritika najbolj hvali njegov: ,,Dekret Kutnohorsky", roman iz časa husitskih bojev. — Njegove spise odlikuje lehka pisava; ali naglica, s katero je pisal in pa raznovrstnost liteiarnih strok, s kojimi se je bavil, niso mu dale,  da bi dosegel dovršenost.
Časi ,,svete alijance" udušili so vse politično življenje in domoljubi so skušali potom literature probuditi med Cehi narodno zavest. Tudi iz vseh Tvlovih spisov veje nam naproti topla ljubezen do naroda in domovine, ki ga je zapeljala večkrat celd do anahronizmov. — Umrl je Tyl 1. 1856. — Zbrani njegovi spisi so izšli prvič v Pragi 1844.   L,   drugič so   izhajali v istem mestu  od 1.   1857.  do   1859.
Dostojno je praznoval narod češki dne 4. februvarja t. 1. v narodnem gledališči osemdesetletnico Tvlovo. Igrali so njegovo najboljšo igro: ,,Strakonicky dudak". Predno so pa pričeli igrati, deklamoval je g. Seifert pred podobo Tvlovo, ki je bila^s cvetjem ukusno okrašena, A. Mužikov ,,Prolog" in godba je igrala Dvofakovo overturo k Sam-berkovi igri: ,Jos. Kaj. Tyl".  —                                                                                 Sch.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4   pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter   stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki:  Fr. Leveč  i.  dr.  — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljtibljani,  v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.