Tečaj IV.
srédo 21. Kozoper ska
46.
List 42.
Besede vére.
v •	m	V •	V
(Iz Nemškiga poleg Silerja.)
esede tri duh imenuje, Od ust do usti se glasé ý Zunanjšna jih ne oznanuje,
Globoko v sercu se rodé.
v	W
Çloveka vrednost res je vsa zgubljena Ce véra v té per njem je pogrešena.
?
V
Člověka Bog je prosťga stvaril,
In bo naj vkljenjen tudi v želez'5 Bedakam ni modrosť podařil
Kar oni govoré, ni res. Ak' sužnji tud' uide težki ječi, Pred njim, clovekam prostim, ne trepćci
?
Krepost ni prazna le beséda,
Po nji le clovek naj živi ;
Ce tud' zaderžkov dosti
ugleda
?
Naj po nebeskim hrepeni.
tvar ne umejo umni v učenosti, Nam v delih kažejo ljudjé priprosti
In B 0 g stanuje na višavi,
Nezmérjene svetosti vir 5 On nam je oče v ti pusavi,
Nam v raji dal bo večni mir Ce tudi večno se verte svetóvi, So stanovitni
?
mirni naš'
duhovi
Te tri besede obranite,
K za-nje zunanjšna nič ne vé; Od ust do ust jih razglasite,
Ker v sercu samim se rodé.
V
Çloveka vrednost nikdar ni zgubljena Ce véra ta per njem ni pogrešena.
?
P
Zmerznjeni korún v prid oberniti.
Neki štajarski kmetovavec nam je pri letašnjim velikim Graškim zboru pokazal posušeniga pràv lepiga korúna, ki je bil poprej zmerznjen, zraven tega pa nam je tudi pokusiti dal taciga kruha. ki
ga je iz imenovaniga korúna spekel, in ki nam je pràv dobro dišal. Povedalnam je pa tudi kako naj
se z zmerznjenim korúnam ravna, de se v
prid oberne , in de se kmetam ni bati, če jim v zračnih in hladnih kletih korún zmerzne. Kar sim slišal in vidil, čem tukaj bravcam Novic zvesto oznaniti, kér mislim , de jim bom s tem vstregel.
Do terdiga zmerznjeni korún déni v kako pri
vreliga kropa, de se dobro
pravno kad in vlij na-nj
Vf	J	v A	#
omeci
5
potem ga ožemi, de vodo
• v
iz njega spravis;
zdej ga posuši v peči, kjer si ravno popred kruh
konin zasmodila)
pekel (hujši razbeljena peč ui ti ji uu /irt.^iiiuuua j, ali pa v sušilnici za sadje. Dobro posušeni korún se da čez leto ohraniti. Hoćeš iz taciga korúna moke napraviti, ga daj v kakili stopah, v majhne kosćike sphati, potem pa ga pošli v mlin. Krom pirjeva moka, ki jo boš iz mlina dobil, je lepo bela
druge moke pridjalo. pràv
m
da, brez de bi se ji kaj
práv dober kruh. — Kdor hoče popisani zmerznjen in potem posušen korún in pa iz njega spečen kruh
viditi
?
naj
pride k meni v Siško, de se bo resnice
sam prepričal.
Šmidt.
V
Se ena skušnja zastran korúna.
Ne deleč od Celovca so letas nekteri kine tovavci, korún gnjilobe obvarvati, ob pravim časi mu perje (korúnovino) porezovali, in pràv dobro so jo s tem ravnanjem letas zadeli, kér so
zdraviga korúna veliko přidělali. Korúnu perje po rezati, je sicer škodljiva navada, kakó pa je to de se je letas nasprotna skušnja pokazala?

y
Šumar.
V bolezni, ktere natora je še neznana, so nam take ozna
nila pràv ljube, de se vse prevdari nost neznane bolezni razjasniti.
?
kar bi utegnilo,
Vredništvo.
last
Ce so
kakor je bilo pri Graškim zbori učenih kmeto
škodljive vremena vzrok koru
vavcov govorjeno nove bolezni, bi utegnilo zares dobro biti, korunu perje porezovati, kér perje zamore strup škodljiviga vremena na-se vleči in tako vès korún skaziti. Korún z odrezanim perjem bo sicer gotovo v rasti zastajal, zbolel pa morebiti ne bo. Ali, dragi kmetovavci, nikar ne mislite, de
je ta že gotova — in de bi vsel ej pràv bilo, koninu perje porezovati; nikdar ne! Tudi zdravnik mora včasih bolniku roko ali nogo odrezati, de se černi prisad po celim truplu ne
: ravno taka je s porezovanjem korunoviga perja:
razsiri
Misli v krasnih ali lepih umetnostih.
(Nadalje.)
Razdeljenje lepih umetnost.
Že zgorej sim opomnil, de se umetnosti v sedem razdelkov loćijo. Nekteri novi pisatelji delé umet nosti v več vejic, tode to so samo poganjki pervih sedmerih, ktere so že stari Gerki svobodnih sedem umétnost imenovali, in ktere bi mi takole razdeliti mogli:
1} Zidarstvo (Baukunsť) ; 2Ž) Dolbništvo (Bild hauerei); 3) Obrazništvo ali malarija (Malerei) ; 4) Glasništvo (Tonkunst); 5) Govorništvo (Rede kunst); 6) Pesništvo (Dichtkunst) ; 7) Igravstvo (Schauspielkunšt) in njemu enake umčtnosti.
Gosp. Ostrožinski govoré v zgorej imeno vani knjigi od vsih 7 umetnost, mi pa bomo bravcam po namenu Novic tukaj le razlago pervih 3 podáli.

Zidárstvo.
Tukaj se ne govori samo od poslopij za vsak danje potrebe, ampak od tacih, ktere s svojo lič nostjo nekako razločno posebnost razodevajo, kjer se zdajci vidi, de niso zató zidane, de bi se samo za kaki čas v nájem (štant) dajale. Znajden umet nik vé že samimu zidu nekako mikavno posebnost
dati. Razmera, izdelanje in razdeljenje posamesnih delov kakiga poslopja, hrama i. t. d. razodevajo že same na sebi namen, kteriga je umet
nik v svojim delu pokazati hotel.
bi rekel, te gim se bojiš
enim poslopji
caka veseli gospodar na pragu; v dru
y
de
je s brunam vrata zapahnil
y
tako de si komaj upaš čez prag stopiti ; tretje se ti stanovanje Ijubezni in nedolžnosti zdi. Nekaj poseb niga, visociga že iz veličastnih zidov umetno zi daniga božjiga poslopja diha, tako, de če bi ravno
de
y
ne vidil ne oltarja ne zvonika, bi kaj stavil je to dom za nebeškiga popotnika.
Ta umetnost je nekdaj pri Gerkih in Rimljanih v veliki popolnamosti bila; posebno so bile Gerške delà tako imenitne, de njih ostanjki še dan današnji v izgled zidarstva veljajo. Posvetovavnice (Ratti liauser), hramovi in poslopja imenitniših gospodov imenovanih narodov niso bile le za stanovanje zi dane
bila tem visoko učenim narodam lastna.
y
temuč tudi z vso lepoto olikane, ktera je
y
T
kanje so jim zlasti služili stebri
silno povikšajo lepoto
zidanj.
tako oli
(Sàulen), kteri
Ce ravno imenovane stebre dan današnji le bolj poredkama in pri imenitnih poslopjih rabiti vidimo, so oni vunder nar boljši pomoček, iz kterih se umetniki prave primernosti, pripravnosti lepotičja ali okinčanja, in primere celiga delà učiti zanio rejo; iz njih se dajo tudi nar prostiši zidarske delà ponarediti ali poobličiti. Po njih se delajo razne lepotičja (ociri) poslopij, ki so samo po namenu pohištva razločne. Z eno besedo, vsak umetnik zi darstvajnora imenovane stebre poznati: oni so abc
te umetnosti.
Stebri so bili nekdaj, kakor še dan današnji
pri sromakih, prosti trainovi okroglih, neobdelanih dreves; pozneje so jih izdelovali iz kamna, in ko so jih Jeli sčasama olikovati, so postali pri Gerkih troji redi ali sorte tacih stebrov, kteri so med
ob času bolezni bi mu utegnil ta pomoček pomagati; sicer pa je škodljiv. Bog daj, de bi prihodnje leto to vreme se spremenilo, in de bi imenovaniga pomočka poskušati treba ne bilo. Letas pa ni samo koriin, ampak tudi vse sadje in po več krajih tudi zelje in repa gnjilobi podveržena.
I Vredništvo.
seboj razločni po terdnosti, dolgosti in ne kako posebno lepotijo zgornjiga konca.
Stebri obstoje iz podnožja, stebla in na glavja.

fžsfrimm
i
i



i
ii
Dorski. Pervi red
Jonški.
Korinški.
kteri nar m o čn ej
y
ali
je nar starejši, nar p
se imenuje dorsk
stej Taki stebri so
naglavja so pri verhu v okrog izdolblj^u., liko nižeje pa kakor z grivo na okroglo oviti
n»..».'	•__r I • 3~\	O A
1
debelin
2
visoki; namest
neko
Drug
red
ali
debelin
je jonški,
visok, ima dva s vitka od vsake strani, in še ne
kako dru
lepotičje, enako pletenicam
kit
gla
vah joniških devic, ravno tako so tudi imenovani
svitki enaki kodercam f Lokenl teh devic. Ti stebri
1 _	1	Ř	$ m v	i • f	i •	••
kar njih lepoto vtiče, stoj

v
d
nih dorškill in nar imenitniših korinških
poprej imenova
Tretj
ali korinšk
4
red
poprejšnih z nar večim lepotičjem
_ 1 f	•	■•	i	» v •	1	• I
belin
isok
y
nar tanj
od
y
se razloči od
ali 10 de
naglavje je silno
je
olepotičeno s tremi verstami lično in globoko zanih listikov, ki so listju medvedje tace (acanthus) enaki, na voglu vsake strani naglavja ima po dva
veci, v sredi po dva manjši svitka
5
2 3
4
5
Ima imé od Dorcov, gerškiga naroda, ki je bojé že pred tavžent leti pred Kristusovim rojstvam take stebre delal. To je: sedem - ali osemkrat viši, kot debeli. Jonški stebri imajo imé od dežele Jonije v mali Azii, kjer so pri nekim tempeljnu 7 sto let pred Kristusovim rojstvam bili vpervič napravljeni.
Korinški ima imé od Korinta, nar lepšiga mesta nek-dajne Gerške dežele.
Razun teh treh sta še dva reda stebrov: toškanski
prosti, enakšin dorskimu; kiga in korinškiga reda.
rimski, sostavljen iz jonš
Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev
v Gradcu.
(Konec.)	^
C. k. štajarska kmetijska dražba je za enake dni napravila razstavo žebcov in kobil, bikov in krav, med ktere naj lepši je po razsodbi unanjih pregledovav-cov v pohvalo in v prihodnji spodbodik cez 200 rumenih cekinov in ravno toliko novih tolarjev razdeljenih bilo ; tudi je bila razstava pitanih volov, prascov, kopu-nov i. t. d. ; razstava na drugim mesti 257 kmetijskih orodij ali mašin; razstava mnogih pridelkov kakor volne, žita, vina, grojzdja, sadja, vertnine, cvetlic i. t. d. Pri vsaki razstavi so bili unanji komisarji izvoljeni raz-soditi, komu gré namenjeni dar v spoznanje in v spo-min; tako je gosp. Filip Vitez, rojen v Ipávi, zdaj zlo spoštovan mestnjan v Gradcu, pervo svetinjo za lepe jesenske cvetlice dobil. Vidilo se je pri vsih razstavah, de se Stajarci močno gibljejo, de z velikanskimi koraki naprej gredo. Bog hotel! de bi se tudi pri nas enaki duh vnel, in de kakor po Štajarskim bi po celi Slovenii kmetijstvo cvelo ! —
- y	^	.
Ce je pa iz vsiga Nemškiga, od Francoskih mej do severniga morja, in iz celiga našiga cesarstva 1505 kmetovavcov v Gradcu snidilo se, od koga so se vender pogovarjali? — Nihče ne more na to vprašanje primer-jeniga odgovora dati, kér nikomur ni mogoče bilo, per vsih ses ter ih razdelkih pričijočimu biti; ko je člověk v enim govoril ali poslušal, ni mogel slišati, kar so se v drugim měnili; vse pa, kar je v vsih šesterih razdelkih in v občinskim zboru noviga in koristniga oznanjeno, pohvaljeno in priporočeno bilo, bodo skupej zbrali, natis-nili, in v podobi bukev med vse ude razdelili; potem še le se bo vedilo, kaj je bilo braniga ali govorjeniga, zakaj tudi govore so naglopisci proti popisovali.
De bi pa vender bravci Novic saj nekoliko tega
zvedili, kar je bilo v zboru govorjeniga, se jim tukaj pové, de nekdo je prepričal do beliga dne, de, če ne bo pri gojzdih in drevesih, pri lesu in dervih boljšigagospodarstva ali v ar st va, kakor dosihmal, ne bodo naših vnukov otroci imeli ne ob čim ne s čim si
kruha speci, ne kosila skuhati.---Od korunové
gnjilobe je prišlo v zbor cio veliko spiskov, pa tudi v mnogih razdelkih in v velikim zboru so kar veliko od nje govorili, tode nobedin gotovo ne vé, od kod de je ta bolezen? Večidel so mislili, de pride že nekaj let sem, od nenavadnih vremen, in de bo tedaj po druzih boljih vremenih tudi prešla. Veliko sku-šinj iz mnogih krajev in dežel spričuje, de korún iz semena, še clo iz Amerikanskiga zaplojen, je tudi gnji-lobi podveržen. — — — Neki dohtar, ki je pet let v Ameriki bil, je svetoval, divjiga koruna iz večerne Amerikanske dežele Kili, kjer 1500 sežnjev visoko nad morjem raste, si znovič v Evropo zaploditi. — Drugi so z enim glasam terdili, de korúna ne gré na gnoj, ampak na preorane ledine ali deteliša saditi; dekorún iz gnoja je bolj lojen in gnjilobi podveržen, iz ledin pa zdrav in razsipčen. Gosp. Dr. Hlubek so pokazali korúna na več ko deset lehah, pa vsaciga dru-gači vsajeniga; vsi kemijski gnoji, — mnogoverstne soli — niso pri njem nič zdali; ta, ki je bil na pustim in redkim vsajen, je bil nar bolj zdrav. — Vinorednikam je bilo s prepričanjem svetvano, raji domače, znane in že odežéljene tertne plemena saditi, kot unanje, od kterih se še ne vé, ali se bodo po deželi obernile ali ne? Vse veči, tudi Amerikanske dežele imajo svoje lastne divje tertne plemena, samosevke, iz kterih so si pervi vinoredniki zdaj obdelovane tertne plemenau za-
plodili. Naj si tedaj vinoredniki le po malim in za skus-
njo unanjih tertnih plemen zasadé, in le po večletnim pre-pričanji od njih koristnosti v večim številu pomnožé. —
Neki glasoviten Goratán je po velikoletnih in na tanjko speljanih skušnjah zvedil, koliko piče ali reje gré enimu volu znane teže na dan dajati, de se nar berže, ko se da, odebeli, in de se pri tem clo nič reje ne pokvari; zakaj, ko se mu preveč da, bo želodec sicer skuhal, čevne pijavkice pa ne morejo čez svojo moč poserkati, in kar je vol preveč snel, bo šlo k veliki škodi gospodarja v blato. — Tako so se čez mnoge druge važne reci pogovarjali. —
Tudi so Njih cesarska visokost gospod Nadvojvoda Ivan 100 cekinov temu obljubili, kteri bodo prihodnjiga leta in po razsodbi kmetijskiga zbora v Kili, kjer se bo prihodnje leto družba snidila, nar bolj pràv odgovorit: Od kod pride pričijoče zverženje poslov, in kako bi jih bilo nar bolj pràv nazaj k priđu kmetijstva oberniti? — — —	M. Vertovc.
Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj
poredkama slišijo po Krajnskim.
(Konec.)
Séna, sénast; séna je rana, ki se bolniku naredi, če dolgo na eni strani leží. — Serpó (verlegen, be-trofFen) ; če člověk kakšno neumno naredi in ne vé, kako bi se zgovoril, pravijo, de se serpó derží, ali de serpó gleda. — Sica; namesto sušica, kakor šiti, namesto sušiti ali pa hine, namesto suhine. Sica se imenuje smréka, ki se sama od sebe posuši. — S pano vij a (Compagnie), postavim : v španovii kupčeva-ti; španovijo s kterim iméti. Korenina te beséde je mende: pan. Pan poméni v čéškim jeziku to kar v našim pomeni: gospod. Šopan, župan ali špan (Mit-herr). Od tod pride španovi ja, španovijic, špano-vijski i. t. d. — Stromelj, drevó, ki je že zlo suho. Postavim: na tvojim vertu ni eniga lépiga drevésa, sami štromelji rastejo v njem. Korenina te beséde je strom. Strom poméni v čéskim jeziku drevó. — Z boga ti se (an Brauchbarkeit, Fruchtbarkeit, Kraft abge-nommen haben) ; postavim : séme se zboga, če ga kmét dolgo ne spremení. Zboga se vsaka réč, tudi dušné moči.
—	Udmíh (Echo), postavim: če v to le dolino zavékaš, se udmíh déla, sliši. — Vžčlj, tisti dél roke, ki je med ramo in komolcam; postavim: za vželje se me-tati, to je tako se metati, de eden druziga med ra-mama in komolcama za roke prime. Gorénski Poljanci pravijo: veželjati se(ringen)to je:zavžélje se metati.
—	Gorénski Poljanci imajo tudi té le beséde: 1st ni g a (Capital). Pét sto goldinarjev je bilo istnige, zdaj so pa žé trije čimži zatečeni. Korenina te beséde je: isti. Isti, a, o, poméni v južno slovanskim jeziku d. d. d. námliche, der — die — dasselbe. Slovenci imamo od té korenine besédo: t- isti ali ta- isti. Ta beséda je znana
v	v	v
tudi Céham in Slovakam. Céhi pravijo: jistina Capital; jisti gewiss, sicher; ji stač Eigenthiimer, Schuldner, Gewáhrsmann. Slovaki pa istina. — Podvizati se (sich beeilen) ; postavim: podvizajte se, dene boste maše zamudili.— Svojiti se; postavim: ta člověk se z menoj svoji, pa si nisva nič v žlahti. Svojic (aile Anverwandten und Verschwàgerten) ; Krajnci na-vadno pravimo: te svoje. — Okoli Préske rabijo besédo voli ti (testiren, legiren); postavim: meni je volil 50 gold, bratu pa 40 gold. Ta beséda nadomésti besédo zašafati. — Cerkljanei imajo té le beséde: Runjast; postavim: na runjast papir se ne more tako lepo pisati, kakor na gladkiga. Versèlj (Segel, Segeltuch). Cerkljanei so nekdaj platno za veršelje tkali. Korenina je verh. — Ukvarjati se s kakšno rečjo (auf
etwas vi el Muhe und Zeit verwenden); postavim: to
smo se u kvar jali, predenj smo voz naložili; z učeno- • bolehnim otročajam obljubi, se v majhno eerkev prisili in stimi se ukvarjati. — V střežen o (harmonisch). Per ti v drenji déte vtlačí.
cérkvi vstreženo zvoní. — Zapeř tek, jajce, ki se ne izléže.— Na več krajih se sliši: oko irnéti na kakšno
Matere! pomislite, de ste vé krive, če se kaj ta
ciga zg-
odi.
Obljubite — kakor Ana svojiga Samuela
r v
ree ein
(auf etwas speculiren oder das Deutsche : auf etwas otročiče pràv pobožno in v strahi božjim izrediti.
Auge haben);
Ce
postavim: na to hišo, njivo, nograd je bolno, išite pri zdravnikih in v zdravilih , ki jih je
sim ze
dolgo
oko imél, de bi

kupil.
V roko
Bog
njegova
delstvih pomeni beseda: s vi tlo ba, toliko kot prostor ako je (die Lichte) ; postavim: kmeti,ška hiša mora tri sćžnje voriti začno
ospoda Boga, in sveta volja, vam jih bo ohranil. Ko go-
vstvaril, pomoč v zaupanji na
or »

jih z Bogam
soznanite, ueite jih moliti, in
s vit lobe iméti na sirokost in liee narediti poméni.
dolgost.
Kakšni réci bolj terdne na nogah jih marljivo v eerkev
gladko
in ravno narediti; perložnost, tudi v šolo
naredi zidu 1 i c e;t e s ár
postavim: zidar na debelo poteseni stro pniei i. t. d.
■ - *m J ga naredi
L. Sevčan.
Jezusa zadéva : „Pustite male
imate*
pošiljajte; zakaj zdaj jih klic
otročiče — h meni priti" !
M usy.
i
Zahvala.
V 42. listu lanjskih N
je neki šolski prijatel
i
gospod 1
P
obljubil, na koncu šolski

leta za nar
pridniši učence Dobrovské sole tri šolske darila
mije) poslati. Lete darila, to je tri veči in tri manjši pràv lepo vezane slovenske bukvice so mi gospod vrednik v resniei na Dobrovo přinesli, za ktere se nepozna-nimu gospodu I. P. v svojim in v imenu z njimi podelje-nih šolarjev in šolarc preserčno zahvalim. Se 14 drugih lepo vezanih bukvić sim bil za denarje gospoda Jožefa
?
8
h
, vlastníka Bok ave, ravno v ta namen kupil
ali eksa-
17. dan Kimovca je bila solska poskušnja
men. Gospod kaplan MatevžMilh
V
kteri so tudi
přetečeno leto pozimi, to je od
Martina do tretj
ne
delje po velikinoci 150 otrok, poleti pa, to je od Bin
kušti do poskušnje S6 otrok oboj
spola vsaki dan
keršanski nauk
brati
i
spi
in od

pisati in rajtati učili, so učence so bili večidel hvale vredni. Po
dokončani poskušnji so visoko častiti gospod korar in mestni
tehant Karl C
pričo vec gospodov
darila 10
pridnišim solana
10
rej i m en vane
Kér je mežnarija in sola, ktero smo že lani zidali, letas
podělili, kteri so jih bili grozno veseli.
popolnama dodelana, se poslužim liti vse tište svoje dobre farm an e, denarjih ali z robo, ali s delam, ali
lete perložnosti, pohva-ic, kteri so h nji ali v
inasraliî; posebno
©
pa tudi z vsini se na še tudi očitno zahvalim
po
pohvaljenimu gospodu Jozefu Sevnigu,
ze zgorej kteri so mi
50 gold, in zopet
svojim gospodam
t
IM. III y
poprešnjim vlastnikam B o kave, vred 40 gold, za šolo dali. in
castitlj
vlastníku krizanske grajšine, od ktei
sim ravno v ta namen 50 gold, přejel in v prid obernil
Bog naj poverne storjene dobrote vsim dobrotnikam s časnim in večnim blagoslovam, in naj jih storí deležne vsiga dobriga, kar se bo po naši šoli zarodilo '
o
Dobrova 30. Kimovca 1846
Jožef P o kluka r, fajmoster.
Prošnja na matere
Ljube matere! opušajte mladih oti
V . V
V
k
h božji službi nositi
5
kjer njih kric vas, okoli
in
»
spoda pi
gar ja
moti. Jim nimate varha pustiti
?
ostanite same pri njih doma, in doma molite. Tudi sama strežba otrok, revnih in bolnih je gospodu Bogu prijetna služba božja.
Se bolj pa moram grajati navado, otroke na božje a nositi. Ali vas ne utrudi že hoja zadosti, de še
pot
te s
ote saboj vláčíte, ki z vami vred nadlo
y2
Razun teira dolga nošnja otrokam
Or
Í5
udov zavira
?
jih v
ge terpe ibljivost in prostost kvi mraz ali vročina in žeja ter-
m
pinči; in v drenji je cio njih življenje v nevarnosti
mHHHHHMHHH fHHH
božjo
ko nese mati bolno detice cel dan hodá deleč
na
pot
?
pa prej kot do namenjene cerkv
pride
sirotieek po poti umerje
?

J1
Druga se ravno na ta kraj z
Slovensko knjižestvo.
(H rovaško-slovonska kmet i j s ka družba) bo
po oznanilu Dunajskiga nedeljniga lista pratiko ali kolendár za kmetovavee ali
, letas seljake
per\
dala. Pi
serčno želimo , de bi to oznanilo gotovo bilo
in z velikim veseljem pričakuj
te nove pratike
(Pes m i Pre šer na) go* kaj lepo natisnj Franceta Pre
% •
nasiga
ga pesnik
gosp
Dr
pod Blaznik že natiskuje; prišle bojo me pod nadpisam: Poezije dohtarja
v nekih tednih na svitlo
i
je že natisnjenih. Ne samo Slovenci, temuč vsi Slovani
hrepené
CP
— kakor smo od več sti h sladko tekočih pesmih.
slišali
po P
različne piesmeod
gosp
P. P
doviéa), v
Novicah že davno oznanjene , so zdaj v
Zadru na svitlo prišle
Urno

kaj je rio vi ga?
(Novo ucilištvo kmetijstva v Gorici) so dovolili naš presvitli Cesar Ferdinand, in s tem zopet pokazali, kakó potrebna je prava vednost kmetovanja.
Kolna
(Vinska ter ta) v nekim
nogradu
pole
Or
na Pruskim ni samo latas v po oznanilu Dunajskih Novic tudi přinesla.
drugic cvetela,
vdrugič zrel
ampak je
sad
V
Prislovice Stajarskih Slovencov. *
Dostikrat mala iskra velik oginj naredi. — Nad kterim germom srake veliko regečejo, tam mora kaj noter biti. 1
Visoke časti vredni rajnki g:osp. A. Krempl so nam vec
krat za
N
po
P
ali pi
de
stajarskih Slovencov. Přiměřilo se je, nabera zastala , ktero bomo jeli sedaj na svitlo dajati
pricijoca
■ Po
dokončanim natisu štajar cam 500 kraj uski h pre so učeni gosp. Jakob Zup
k i h p r e g
bomo brav
r v Novicah podali ktere nabrali in v letu 1832 v
ilirskim listu razglasili. Pa le po toliko jih bomo v natis dajali, kolikor nam bo prestora v vsakim listu za ostajalo.
nje
Vreništvo
Današnjimu listu je perdjana 22. do kl ada.
&itvti kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
17. Kozoper-
ska.
Krajnju
12.Kozoper
ska.H
ffold.
ïold.
mernik Pšenice domaće
» banaške•••
Turšice............
Sorsice............
Reži..............
Ječmena...........
Prosa.....».......
Ajde..............
Ovsa..............