Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si Vrt, dom, sreča, zdravje! i spomladanski sejmi z najdaljšo tradicijo v Sloveniji Flora ®Altermed A & (12. in 13.3.) Poroka ApiSlovenija CELJSKI SEJEM 11.-13. MAREC un www.ce-sejem.si Eía (i CELI5H SEJEM Ptuj, petek, 11. marca 2016 letnik LXIX • št. 20 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V torek priloga k Štajerski TEDNIK Podravje • Snaga prvo tožbo dobila, zdaj še drugič na sodišče te Kje so pri 50-milijonskem poslu inšpektorji?! Podravje w ■ w ■ mm Ormož • Namesto »Če bi v bifeju spili kavo za en evro in ne bi vzeli s seboj računa, obstaja nevarnost, da vas inšpektor pred lokalom oglobi za ,išč ž r k 40 evrov. Tega, da nekdo za ravnanje z odpadki vsak mesec izda 5.000 nelegitimnih računov, pa ne opazi nihče, ki je za to smetisca želijo ko- poklican in ne sproži nobene sankcije.« Več na straneh 2 in 3. pališče, park... O Stran 8 Šport Nogomet • Je po dveh remijih čas za zmago Zavrča? O Stran 11 Nogomet • Drava in Aluminij na uvodu pred težkima preizkušnjama O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik I Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Haloze • Koliko bo stala izgradnja širokopasovnega omrežja O Stran 2 in 3 Slovenija, Ptuj • Odpisanih vsega skupaj le 1,9 milijona evrov dolgov O Stran 7 Podravje, Ptuj • Zakaj zastaja voda na skoraj novem odseku avtoceste O Stran 7 Slovenija, Podravje • Ptuj v vrhu po številu odvzetih vozniških dovoljenj o Stran 24 ppklicnimi boleznimi zboli najmanj 800 ljudi, odkrijejo jih komaj 30 2 Štajerski Aktualno petek • 11. marca 2016 Sp. Podravje • Kako teksaške so odločitve lokalnih skupnosti, nadzor pa - kot da ga ni Za nekaj evrov na vratih inšpektorji, Na območju občin Sp. Podravja, vključno z ormoškim koncem, pri cenah ravnanja s komunalnimi odpadki prevlada popoln vanju cen, ki jih za te storitve plačujejo uporabniki, pa vlada popolni nered. Na to neurejeno stanje v našem časopisu opozarjamo že najmanj dve leti. Odgovorni pa kot da nočejo oz. ne želijo slišati, kaj vse počnejo brez zakonskih podlag, na nasprotni strani zakonitega in kaj vse se uporabnikom zaračunava neupravičeno. Smetarski lobiji so že davno omrežili vodstva občinskih uprav in župane, da jim ti slepo sledijo in prikimavajo njihovim željam (finančnim, se razume). Ker nadzorni organi na tem področju ne izvajajo ustreznega in dovolj temeljitega nadzora, se lahko s cenami za ravnanje s komunalnimi odpadki brezmejno manevrira. Nekatere občine na Ptujskem upajo iti celo tako daleč, da brez kančka slabe vesti zaobidejo dokončno oz. pravnomočno odločitev upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bila cena na javnem razpisu izbranega ponudnika izračunana nepravilno. Pa temu istemu ponudniku zdaj koncesijo za 15-le-tno obdobje pod istimi pogoji, kot je sodišče njihovo odločitev že enkrat razveljavilo, ponovno polagajo v naročje. Ker jim je tako za 20 tisočakov evrov svetoval strokovnjak iz Evropskega pravnega centra (EPC) Milan Železnik. Ime te ustanove sicer veliko obeta, vendar je treba pojasniti, da gre za zasebni in ne kakšen javni oz. državni zavod ali zavod s posebnim javnim pooblastilom. Pravni strokovnjaki tega zavoda, ki mu občinarji slepo verjamejo, morda delajo v interesu katerega izmed ponudnikov, ki se poteguje za koncesijo. Za pridobitev večde-setmilijonskega koncesijskega posla, ki se podeljuje na podlagi javnega razpisa, je treba napeti vse mišice, zlasti finančne in lobistične, ter se boriti do zadnjega. Uvodnik Učila sem se - učiva se -- se bomo učili? Min ilo je že debelo desetletje od spremembe šolskega sistema na Slovenskem, Naša dobra stara osemletka se je takrat nadgradila v še boljšo devetletko. Pa je res boljša?? A^ Otroci vstopajo v šolo že s šestimi leti, ^ H- neka teri jih ob vstopu še n iti toliko ne dopoln ijo. Prvi razred je bil v začetku predstavljen kot igra skozi učenje; mogoče je bilo, mogoče še je kje, ampak po prebiranju raznih spletnih debat in pogovorih staršev je tako le še malokje ali nikjer. Prvi razred je prvi razred in prvi razred je - pravo učenje. V redu, marsikdo bo oporekal in bo dejal, da je učenje skozi igro. Ampak kakorkoli, še vedno je (resno) šolsko delo, sicer tudi igra, ampak delo z igro, ne igra z delom. Vse to se šolskemu resnemu delu primerno stopnjuje in tako se zgodi, da se lahko samo čudimo, kam gre vse skupaj. Mamice tretje- in četrtošolcev se namreč v facebook debatah pogovarjajo, kako pri njih doma poteka učenje posameznih predmetov. In preberemo:»... midva se učiva tako, midva si delava plakate, midva si besede piševa na kartice, midva računava tako...« V časih dobre stare osemletne osnovne šole se nas je večina učila v ednini, torej smo se doma učili sami, danes se jih že večina uči v dvojini, »učijo« se tudi starši, v manjšini so tisti, ki se še učijo v ednini. Se zgodi, da otrok potrebuje pomoč pri katerem predmetu, a da se »učiva« kar vse po vrsti!? Vprašam se, kam to pelje! Otroke polnimo z vedno več (enciklopedičnimi) informacijami, obdobje, ko morajo obvladati neko snov, se pomika v vedno zgodnejša leta, stvari so zanje zahtevnejše. Z vedno bolj priljubljeno učno dvojino - »učiva se« - pa starši samo še bolj podpirajo neposrečen šolski sistem. Seveda, če otroci zmorejo to (saj ni pomembno, ali sami ali v dvojini) - pa jim dodajmo še kaj v učni načrt. In tako naprej... Včasih srednješolci, danes se že mnogi osnovnošolci višjih razredov učijo celo v množini - učenec + mama/oče + inštruktor (!) -, zato se bojim, da bo tovrstna množina kmalu tudi že medšestošolci, petošolci... Pa presodite sami o »boljši« devetletki. Ali bomo lahko kdaj rekli - DOVOLJ JE!? Lea Skok Vaupotič Na nekaterih področjih nadzor pretiran, na drugih ga sploh ni Z uvedbo davčnih blagajn in nadzorom nad njihovo uporabo se ukvarja cela država. O neučinkovitosti ukrepa davčnih blagajn pričajo prvi podatki o zbranih davščinah vjanuarju, katerih znesek je bil nižji kot januarja lansko leto. S pravilnostjo izračuna cen gospodarskih javnih služb, pri katerih storitve uporabniki plačujejo redno mesečno (zneski na položnicah niso nizki), pa se v naši državi ne na lokalnem ne na državnem nivoju ne ukvarja nihče. Nekdanji ormoški župan Vili Trofenik je o tem podal zelo pomenljiv komentar: »Če bi v bifeju spili kavo za en evro in ne bi vzeli s seboj računa, obstaja nevarnost, da vas inšpektor pred lokalom oglobi za 40 evrov. Tega, da nekdo (op. a., v mislih je imel KP Ormož) za ravnanje z odpadki vsak mesec izda 5.000 nelegitimnih računov, pa ne opazi nihče, kije za to poklican in ne sproži nobene sankcije. Na ormoškem območju so to trije župani, štirje podžupani, trije občinski sveti, trije nadzorni odbori, medobčinska inšpekcija ter državna tržna in okoljska inšpekcija.« Ali se zavedajo morebitnih odškodninskih obveznosti V izogib odškodninskim posledicam bi bilo najverjetneje najboljše, da bi SOU Sp. Podravje po sodbi upravnega sodišča (maj 2015) razpis končala, ne da bi izbrala kateregakoli prijavljenega ponudnika. A so rinili z glavo skozi zid in župane oz. občinske direktorje prepričali, da so upravno odločbo vnovič izdali istemu ponudniku. Neiz-brani ponudnik se je pritožil. Nato so se občine razdelile: pet jih je pritožbi ugodilo, 12 jih je pritožbo zavrnilo. Občine, ki so pritožbo zavrnile, naj bi v prihodnjih dneh z izbranim ponudnikom podpisale koncesijsko pogodbo, ki je že pripravljena. Legitimnost te pogodbe je po našem mnenju zelo vprašljiva. Prvič zato, ker odločitev o podelitvi koncesije temelji na ceni, za katero je sodišče maja lani zapisalo, da ni pravilno izračunana. Glede na to, da se je koncesijsko območje zmanjšalo za pet občin, kar je približno polovica območja, ker je zraven tudi MO Ptuj, pa niti osnovni podatki, na katerih je izdelana predračunska cena v ponudbi, več ne držijo. Območje je manj- Fotografija je simbolična. Haloze, Podravje • Načrte za izgradnjo interneta že pripravljajo Koliko bo stala izgradnja haloškega Haloške občine in občina Kidričevo bodo za izgradnjo širokopasovnega omrežja skušale dobiti evropska sredstva. prihodnjega leta. Postavlja se tudi vprašanje, ali je polaganje optičnega kabla za Haloze res najprimernejša rešitev. V konzorciju sedmih haloških občin (Cirkulane, Majšperk, Ma-kole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) in občine Kidričevo so že naročili načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja. Za načrte bodo plačal 18.200 evrov brez DDV, vrednosti za posamezno občino pa so znotraj tega zneska razdelili po številu prebivalcev. Načrt je že začelo pripravljati ljubljansko podjetje IPMIT, končalo pa ga bo v dveh mesecih. Podjetje je bilo izbrano zaradi ugodne cene, predvsem pa referenc. Omrežje bodo gradili na t. i. belih lisah - torej tistih območjih, na katerih ne obstaja nobeno omrežje, ki bi zagotavljalo pretočne hitrosti nad postavljeno mejo in v katerih ni tržnega interesa za gradnjo komercialnih omrežij v naslednjih treh letih. Šlo bo za odprto širokopasovno omrežje, v katerem bodo storitve lahko ponujali različni operaterji. Občine ta načrt potrebujejo ne glede na to, na kakšen način bodo omrežje gradile. Opcij imajo namreč kar pet: s pomočjo nepovratnih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada, iz Evropske- ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s povratnimi sredstvi Evropske investicijske banke (EIB), s kooperativami - socialnimi podjetji ali pa s ponudniki, ki izkažejo tržni interes. Haloški konzorcij se je odločil za prvo možnost, pri kateri infrastruktura po izgradnji ostane v lasti lokalne skupnosti (pri EIB namreč ni tako). Javni razpis za izgradnjo širokopasovnega omrežja bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo v drugi polovici letošnjega leta. Če na njem ne bodo uspeli, se bodo lahko prijavili tudi na razpis v sklopu Regionalnega razvoja podeželja, za katerega pa termin še ni znan. Na občini Žetale, ki je koordinator konzorcija, so nam pojasnili, da so ta projekt haloške občine predlagale za vključitev v izvedbeni program Regionalnega razvoja podeželja v finančni perspektivi 2014-2020, kasneje pa se je konzorciju pridružilo še Kidričevo. Podlaga za pripravo projekta sta Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ju pripravlja država. Oba dokumenta sta zaenkrat še v javni obravnavi. V skladu z njima bo država javna sredstva vložila v sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije, ki bodo omogočala dostopne hitrosti vsaj 100Mb/s. "Dovoljena izjema glede hitrosti bodo najbolj oddaljena gospo- Ocena stroškov: med 10 in 20 milijoni evrov Direktor podjetja IPMIT Aleksander Novakovic ceno izgradnje širokopasovnega omrežja pred izdelavo načrtov sicer težko oceni. Pravi pa: »Glede na pretekle izkušnje in poznavanje konfiguracije terena ocenjujemo, da bo vrednost investicije med 10 in 20 milijoni evrov.« Za projekt bo konzorcij skušal pridobiti evropska sredstva (do leta 2020 bo v ta namen na razpolago 60 milijonov evrov), vendar pa še ni jasno, kolikšen delež bo EU financirala. V preteklih dveh razpisih v prejšnji finančni perspektivi je znašal 50 odstotkov. Tem številkam je potrebno dodati še stroške uporabnikov. Ti priključka na omrežje sicer ne bodo posebej plačevali (ta bo namreč že zajet v omrežnini), bodo pa ga na svoji parceli morali zgraditi na lastne stroške. Direktor podjetja MDE Elektronika Danilo Milošič pa ocenjuje, da bi z brezžičnim omrežjem cele Haloze pokrili že s kakim milijonom evrov. »Pri izgradnji brezžičnega omrežja smo že skušali dobiti finančno pomoč občin, pa nam razen Vidma nobena ni prisluhnila.« Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 11. marca 2016 Aktualno Štajerski 3 pri 50-milijonskem poslu jih ni nikjer »Teksas sistem«. Izvajalci storitve sicer opravljajo, da se odpadki nekje nenadzorovano ne kopičijo. Pri oblikovanju in potrje- Foto: Arhiv in Črtomir Goznik še, na tem območju so oz. bodo manjše tudi količine zbranih odpadkov. Od količin zbranih odpadkov je odvisna predračunska cena. Zdaj, ko se je območje razdelilo, predračunska cena nikakor več ne more biti enaka svoji predhodnici (kot je zapisana v ponudbi). Ampak, strokovnjaki na EPC pač imajo svoje prepričanje, s katerim so v tem postopku občinarje že večkrat zavedli. Kljub temu jim nekateri še naprej vztrajno sledijo in odločitve sodišča o nepravilno izračunani ceni ne upoštevajo. Izvedeli pa smo tudi, da namerava Snaga v zvezi z izdano upravno odločbo in zavrnjeno pritožbo še enkrat stopiti na sodišče. Napovedali so upravni spor. Kdo nosi odgovornost zakonitega ravnanja Problem je tudi v nadzornih organih, občinskih in državnih, ki ne opravljajo svoje funkcije. Za zakonitost cene bi najprej morala skrbeti župan in občinska uprava, nadalje nadzorni odbor občine, pa tudi državna okoljska in tržna inšpekcija. Vsa javna opozorila, ki smo jih v našem časopisu zapisali v zvezi z nepravilnimi in neupravičenimi stroški, ki jih morajo uporabniki mesečno po položnicah plačevati za smeti, so bila pravilna, a so izzvenela v prazno. Dolga leta so uporabniki v Sp. Podravju neupravičeno plačevali nekaj evrov mesečno za investicijo Cero Gajke, zdaj se jim storitev obračunava po ceni, za katero sodišče ugotavlja, da ni pravilno izračunana (zdajšnja cena v občinah upravne enote Ptuj namreč temelji na ponudbi, ki je bila dana na razpis za podelitev koncesije). Na Ormoškem podobna zgodba Tudi na Ormoškem domnevne nepravilnosti mrgolijo. Tam naj bi izvajalec na položnicah navajal druge cene, kot jih je f Snaga še enkrat na sodišče 12 občin se je te dni že pripravljalo na podpis 15-letne koncesijske pogodbe s konzorcijem Saubermacher, Čisto mesto in Javne službe. Vprašanje je, ali bo pogodba legitimna - glede na to, da se namerava Snaga kot neizbrani ponudnik (zdaj že drugič) pritožiti na upravno sodišče. Prvič ji je sodišče pritrdilo in odločbo o podelitvi koncesije razveljavilo. sprejel občinski svet. Po prepričanju nekdanjega ormoškega župana so nekaj časa uporabnikom neupravičeno oz. nezakonito (podobno kot na Ptujskem) zaračunavali dodatek za novo odlagališče. Sploh pa je vprašljiva pravilnost cene storitve odlaganja, ki jo plačujejo občani - glede na to, da se niti ne ve, na kateri infrastrukturi se smeti odlagajo oz. naj se sploh ne bi odlagale, temveč najverjetneje končajo v kakšni sežigal- nici. Dodajmo, da so ormoški svetniki na ponedeljkovi seji v prvem branju obravnavali več odlokov, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb. Pripravo odlokov je ormoški župan zaupal istemu pripravljavcu, ki je med drugimi zaslužen za vse maslo okrog podeljevanja koncesije za smeti na Ptuju -Milanu Železniku iz EPC. Za pripravo odlokov mu bo občina Ormož plačala 13.000 evrov. Mojca Zemljarič širokopasovnega omrežja? Tudi, če bi uspele že na prvem razpisu, pa se dela gotovo ne bodo pričela pred pomladjo dinjstva, ki bi jih bilo samostojno stroškovno nesorazmerno drago pokriti. Pri teh največ 2 % gospodinjstvih bo dopuščeno, da se jim omogoči dostop s hitrostjo, nižjo od 100 Mb/s, vendar še vedno 40 Mb/s," pojasnjuje direktorica žetalske občinske uprave Milica Simonič Steiner. Haloze bi lahko pokrili tudi z brezžičnim omrežjem Vsak Haložan se bo seveda vprašal, ali je polaganje optičnega kabla po strmih klancih res naj-optimalnejša rešitev. Katerokoli gospodinjstvo se namreč za dostop do širokopasovnega omrežja lahko dogovori že sedaj. Vendar brezžičen. Je torej gradnja kabelskega omrežja sploh smiselna? Simonič Steinerjeva meni, da bo z optičnim kablom zagotovljena večja stabilnost omrežja: "Omejitev glede količine prenosa podatkov po optičnem kablu praktično ni, kar pa ne velja za brezžična mesecu pa smo priklopili 40 novih." Zavrača pa tudi morebitne pomisleke: "Tehnologija brezžičnega omrežja je primerljiva optičnemu kablu, hitrost prenosa pa je lahko povsem enaka." Za brezžič- ni internet ni treba polagati kabla, temveč le namestiti do največ pol metra dolge antene. Večino že obstoječih so namestili kar na zasebnih hišah. Uporabniku postavitve antene zaenkrat ne zara- čunavajo posebej. Milošič sklene, da bi se Haloze načeloma dalo pokriti tudi z brezžičnim omrežjem, razen morda kakega odstotka najbolj nedostopnega terena. Eva Milošič omrežja preko baznih postaj, ki so omejene z dometom signala in zmogljivostjo bazne postaje." Z brezžičnim internetom so se Haložani pred leti sicer opekli, ko so za izgradnjo omrežja izbrali izvajalca Brezžična zvestoba. Podjetje je namreč kasneje propadlo, dela pa je prevzelo videmsko podjetje MDE Elektronika. Njegov direktor Danilo Milošič pojasnjuje, da brezžično omrežje še zmerom širijo: "Povpraševanje je veliko. Skupno imamo približno 250 uporabnikov, samo v preteklem Le redki Haložani imajo dostop do širokopasovnega omrežja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo tabelo podatkov omrežnih priključnih točk po vseh slovenskih občinah. Podatki so razdeljeni v tri skupine po pasovnih širinah (0-30, 30-100 in nad 100 Mb/s). Ker so Haloze podeželsko območje z razpršeno gradnjo, so hitrosti prenosa podatkov občutno nižje od slovenskega povprečja. Število Število Zmogljivost Zmogljivost Zmogljivost gospo- podjetij 0-30 Mb/s 30-100 Mb/s nad 100Mb/s dinjstev (delež gospodinjstev in podjetij skupaj) Cirkulane 1.042 130 500 (42,66 %) 151 (12,88 %) 0 (0 %) Kidričevo 2.746 543 919 (27,94 %) 2.264 (68,84 %) 58 (1,76 %) Majšperk 1.705 276 876 (44,22 %) 508 (25,64 %) 5 (0,25 %) Makole 856 130 329 (33,37 %) 142 (14,40 %) 2 (0,20 %) Podlehnik 813 139 345 (36, 24 %) 134 (14,07 %) 24 (2,52 %) Videm 2.340 315 1.073 (40,41 %) 893 (33,63 %) 31 (1,17 %) Zavrč 680 90 246 (31,95 %) 72 (9,35 %) 18 (2,34 %) Žetale 511 70 223 (38,38 %) 94 (16,18 %) 1 (0,17 %) Slovenija 865.958 243.498 308.828 (27,84 %) 557.647 (50,26 %) 246.592 (22,23 %) Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. marca 2016 Slovenija, Podravje • Velikanska luknja v zdravstvenem varstvu zaposlenih - pravilnik o Letno za poklicnimi boleznimi zboli Kapital brezobzirno izkorišča delavce. To se najbolj jasno kaže pri ugotavljanju poklicnih bolezni, za katere nima Država pa že četrt stoletja ne naredi ničesar in se tako očitno in jasno postavlja na stran kapitala, ne pa lastnih državljanov. Slovenija že nekaj let ne premore veljavnega pravilnika o seznamu poklicnih bolezni. Ministrstvo za zdravje (MZ) je novega nazadnje obljubilo do začetka letošnjega leta, po zakonu pa bi ga moralo pripraviti do 1. januarja 2014. Leta 2003 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pravilnik sicer izdalo, vendar je bil deset let zatem razveljavljen. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru Metoda Dodič Fikfak pojasnjuje, da pravilnik v resnici nastaja že četrt stoletja: »Nov pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki naj bi vključeval tudi postopek odkrivanja poklicnih bolezni, nastaja že 25 let.« S pojasnili, zakaj je do zamude prišlo, so na MZ skopi: »Osnutek pravilnika o poklicnih boleznih je v pripravi in v fazi neformalnega usklajevanja z različnimi deležniki. Zaradi kompleksnosti problematike in ker želimo doseči čim večji konsenz med deležniki, traja proces priprave dlje, kot smo načrtovali.« Dodič Fikfakova Invalidske pokojnine Delavcu s poklicno boleznijo se v primeru upokojitve pravica do invalidske pokojnine ne prizna avtomatično. Vrsta pokojnine je namreč odvisna od starosti delavca, dopolnjene pokojninske dobe in ocenjene delovne zmožnosti. V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravico do invalidske pokojnine pridobijo zavarovanci: • pri katerih je nastala invalidnost I. kategorije, • pri katerih je nastala invalidnost II. kategorije in niso zmožni za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa jim ni zagotovljena, ker so stari nad 55 let, • pri katerih je nastala invalidnost II. kategorije in niso zmožni za drugo delo s krajšim delovnim časom (najmanj štiri ure dnevno) brez poklicne rehabilitacije, ta pa jim ni zagotovljena, ker so stari nad 50 let in • pri katerih je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in jim ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker so dopolnili 65 let starosti. Če pa je invalidnost posledica poklicne bolezni, zavarovanec dobi pravico do invalidske pokojnine avtomatično, invalidska pokojnina pa se mu odmeri v višini 57,25 odstotka pokojninske osnove. Januarja je povprečna bruto invalidska pokojnina znašala 475,19 evra, najnižja pa 199,99 evra. priznava, da so težave imeli že s starim pravilnikom: »Stari pravilnik je spisan tako, da di-agnosticiranje oz. odkrivanje poklicnih bolezni onemogoča. Zato se tudi ne gre čuditi dejstvu, da bi v Sloveniji letno pričakovali okrog 800 do 1500 poklicnih bolezni, odkrijemo pa jih le kakih 20 do 30. O tem, kakšne novosti bo nov pravilnik prinesel, ne morem govoriti, ker ne vem. Pravilnik ali sploh ne nastaja ali pa ga pišejo daleč od strokovne javnosti administratorji na MZ.« Poklicni rak je prezrta epidemija Poklicni rak je najpogostejša oblika smrti, povezane z delom. Vsako leto v EU ubije 100.000 ljudi, v Sloveniji pa zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu po ocenah letno umre okrog 440 ljudi. 53 % vseh smrti, povzročenih z delom, povzroča poklicni rak. Z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom pa bi bilo poklicnega raka mogoče preprečiti. ZSSS je v začetku marca začela kampanjo Stop poklicnemu raku. Skupaj z Evropsko federacijo sindikatov pozivajo EU, naj po najkrajšem postopku posodobi direktivo o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Želijo, da sprejme zavezujoče mejne vrednosti za vsaj 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016 in ne šele do predlaganega konca leta 2020. Trenutno veljavna direktiva iz leta 2004 namreč določa mejne vrednosti za zgolj tri snovi, za druge pa se mejne vrednosti od države do države zelo razlikujejo. Foto: Črtomir Goznik Nad zavlačevanjem je ogorčena tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, kjer že od nastanka nove države opozarjajo vsakokratno vlado, da postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen že od leta 1990. Izvršna sekretarka Lučka Böhm pojasnjuje: »Zaradi tega so kršene pravice slovenskih delavcev, ki ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni.« To pa hkrati pomeni, da tudi preventivnih ukrepov za preprečevanje poklicnega obolevanja sploh ni mogoče določiti. Evropski seznam poklicnih bolezni je daljši od slovenskega Nenavadno je, da so pravilnik razveljavili, seznam poklicnih bolezni, ki je bil njegova priloga, pa je v veljavi še danes. Ta seznam našteva tri sklope poklicnih bolezni: tiste, povzročene z nevarnimi kemičnimi snovmi, fizikalnimi in biološkimi dejavniki; poklicne bolezni po prizadetih organskih Poklicne bolezni v letu 2009 I Država I Število poklicnih bolezni v letu 2009 1 Število (zdravstveno zavarovanih) delavcev I Odstotek zaposlenih s poklicno boleznijo 1 Avstrija 1.848 3.204.737 0,057665 Italija 12.551 7.628.963 0,164518 Madžarska 274 2.660.713 0,010298 Slovenija 44 818.975 0,005373 Vir: Poročilo Evropske komisije (2013) sistemih (bolezni kože, dihal, gibal, zob in druge bolezni) ter bolezni, ki jih povzročajo rakotvorne snovi, pripravki in energije. Bohmova pa opozarja: »Na seznamu poklicnih bolezni manjkajo vsaj nekatera od pogostih poklicnih obolenj.« Mednarodna organizacija za delo je pripravila seznam poklicnih bolezni, ki za države ni zavezujoč, ampak gre le za priporočila. Seznam je nazadnje revidirala leta 2010, ko so nanj prvič vpisali tudi duševne in vedenjske motnje. Leta 2013 je Evropska komisija na osnovi tega seznama pripravila poročilo o trenutnem stanju v 29 državah članicah EU. 26 držav je svoje sezname sicer imelo, vendar so s predlaganim sovpadali le delno. Slovenija je naštela 67 poklicnih bolezni, EU pa 108, poleg tega pa še 48, ki so z opravljanjem poklica povezane. S tem se uvršča med redke države, ki v nacionalnih programih nimajo večjega števila bolezni z evropskega seznama (poleg nje še Avstrija, Ciper, Finska, Malta in Norveška). Klasičnih poklicnih bolezni je z upadom industrijske proizvodnje vse manj, pojavljajo pa se nova zdravstvena tveganja in bolezni. Večina novodobnih težav je posledica stresa, skrb vzbujajoč pa je tudi razvoj nanotehnologije. Sanje o statistiki Ker pravila igre niso določena, lahko o statistiki poklicnih bolezni le ugibamo. Slovenija je Evropski komisiji posredovala podatke za leto 2009 (novejših podatkov žal nimamo): takrat so pri nas odkrili 44 primerov poklicnih bolezni. Zelo spodbudno, dokler ne razmislimo, zakaj je številka tako nizka ali pa se ne primerjamo z našimi sosedi. »Na žalost teh podatkov v Sloveniji ni mogoče dobiti, ker se poklicnih bolezni, z izjemo poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ne odkriva, ne priznava in posledično ne registrira!« je ogorčena Dodič Fikfakova. Poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu pa odkrivajo, vodijo in registrirajo na KIMDPŠ. Evropska komisija je ugotovila, da se s podobnimi težavami soočajo povsod. Vendar pa je delež neodkritih oz. neevi-dentiranih primerov poklicnih bolezni pri nas skoraj 100 %, sledijo pa nam Madžarska s 50-90 %, Latvija s 50 %, neza-nemarljiv delež pa naj bi imeli tudi Švedska in Islandija. Še najbolj se lahko statistiki poklicnih bolezni približamo, če vzamemo podatke o tem, koliko poklicnih bolezni obravnavajo invalidske komisije na prvi stopnji. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pojasnjujejo: „Delež poklicnih bolnikov med novimi invalidi je letno precej stalen. Znaša okoli 0,3 %, kar pomeni od 20 do 50 poklicnih bolezni na leto." petek • 11. marca 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 poklicnih boleznih najmanj 800 ljudi, odkrijejo jih do 30 mo niti seznama, niti pravilnika, niti določenih odškodnin ali boleznin. Odškodnine za poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu 1 Vrsta bolezni 1 Osnova odškodnine Azbestoza 9.866,47 evrov Plaki perietalne plevre, difuzne zadebelitve plevre, benigni plevralni izliv, kronični plevralni izliv 6.434,65 evrov Pljučni rak, maligni meziteliom in drugi raki, ki so posledica izpostavljenosti azbestu 15.443,16 evrov Pot do priznanja poklicne bolezni je dolga Trenutno je predpisan le postopek ugotavljanja poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. »Za vse druge bolezni (kakih 200 diagnoz) pa predpisanega postopka ni,« pojasnjuje Dodič Fikfakova. Način diagno-sticiranja je, milo rečeno, nenavaden. Zakonodaja pričakuje, da bo poklicne bolezni praviloma odkrival specialist medicine dela, ki pa ga plača delodajalec. »Ker je torej finančno odvisen od istega delodajalca kot delavec, poklicnih bolezni ne bo odkrival, ker mu bo delodajalec pogodbo odpovedal. Gre torej za dvojno lojalnost, začarani krog in odličen zakonsko veljavni način, kako ne odkriti poklicne bolezni,« pravi Dodič Fikfakova. Tudi Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje meni, da so pogoji za delavca, da se njegove težave potrdijo kot poklicna bolezen, zelo oteženi: »Delodajalci niso zainteresirani, da bi pri specialistih medicine dela naročali verifikacijo poklicne bolezni, saj si na tak način nakopljejo le dodatne stroške.« Če pa na poklicno bolezen posumi osebni zdravnik, pacienta k specialistu medicine dela ne more napotiti. Zdravstvena zavarovalnica namreč pregleda ne bo plačala. Praviloma bi ga moral delodajalec, a mu to seveda ni v interesu. »Ne le, ker mora to plačati, tvega tudi odškodnine,« opozarja Lidija Jerkič iz Sindikata kovinske in elektro industrije. Na specialista medicine dela se sicer lah- Foto: Črtomir Goznik ko obrne delavec sam, vendar mora pregled tudi sam plačati. Delodajalci z dispanzerji medicine dela sklepajo pogodbe. Kam bodo svoje delavce napotili na zdravniški pregled, ni vseeno, saj cene pri različnih ponudnikih niso enake. Ker teh pregledov ne plačuje zdra- vstveno zavarovanje, gre pravzaprav za prosti trg. Medicina dela torej znotraj zdravstvenih domov deluje zgolj slučajno. Specialist medicine dela, ki je želel ostati anonimen, nam je pojasnil, da se je glede cene mogoče tudi pogajati ali celo iztržiti količinske popuste. Glavno težavo pa vidi v tem, da ponudniki ceno pregledov nižajo tako, da določenih testiranj pač ne opravljajo. Kaj vse bi zdravstveni pregled delavca moral obsegati, namreč ni jasno določeno. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih kot obvezne sestavine pregleda določa samo anamnezo, klinični pregled, osnovne laboratorijske preiskave krvi ter testiranje vida in sluha. Pravi pa tudi: »Končni obseg in vsebino posameznih pregledov in preiskav opredeli pooblaščeni zdravnik na osnovi ocene tveganja in reaktivnosti delavca.« Zato lahko vsak ponudnik svojo »košarico storitev« sestavlja sam. Največji strošek so psihološka testiranja, ki se jim zato večina ponudnikov izogiba. Konkretnih cen nam zdravstveni domovi niso mogli dati, saj naj bi bile odvisne od številnih dejavnikov. Izvedeli pa smo, da pregledi delodajalca Vir: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odkškodnine (2007) Zdravje delavcev uničujejo tudi organizacijska prestrukturiranja podjetij | Samoocena zdravstvenega stanja llMura (2012/2013) | Populacija 25-59 let (2012) | Povišan krvni tlak 38,3 % 18,3 % Povišan holesterol v krvi 22,7 % 20,3 % Sladkorna bolezen 4,6 % 4,2 % Rana na želodcu ali dvanajsterniku 10,4 % 6,3 % Depresija 25,8 % Vir: Raziskava Zdravie dela\ 7,8 % cev v procesih prestrukturiranja podjetij KIMDPŠ je februarja predstavil izsledke prve slovenske raziskave, ki je proučevala vpliv organizacijskega prestrukturiranja na zdravje delavcev. Opravili so jo na 1047 nekdanjih Mu-rinih delavcih, na istih delavcih pa jo bodo nadaljevali še naslednjih 20 let. O zdravju delavcev med velikimi organizacijskimi spremembami so doslej lahko le sklepali na podlagi podatkov o bolniški odsotnosti. Ta je v recesiji od leta 2008 naraščala, še posebej v tekstilni panogi, kjer je bilo prestrukturiranje zelo intenzivno. Tuje raziskave so že pokazale, da delavci, izpostavljeni prestrukturiranju, pogosteje zbolijo. Več je bolezni srca in ožilja, povišanega krvnega tlaka, težav mišično-skeletnega sistema, motenj v imunskem sistemu in duševnih motenj, umrljivost pa je večja predvsem zaradi kardi-ovaskularnih bolezni, samopoškodb in posledic uživanja alkohola. Pri nas pa so se raziskave lotili nekoliko nenavadno: nikomur niso ničesar izmerili ali analizirali, ampak so delavce le spraševali, kako svoje zdravje sami ocenjujejo. Dobljene rezultate so primerjali z rezultati raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog iz leta 2012, izvedene v splošni populaciji (rezultate so prilagodili za aktivno populacijo). Kar dve tretjini Murinih delavcev je svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zadovoljivo, pogosteje so poročali o boleznih, ki so lahko posledica stresa. Še posebej pa izstopa depresija; kar 13,9 % anketirancev je že pomislilo na samomor. v povprečju stanejo okrog 100 evrov. Zdravnik je povedal še, da pritiskov podjetij na lastni koži ni nikoli občutil in da se je zmerom držal etičnega kodeksa. Priznal pa je tudi, da je bilo v zadnjih desetletjih njegovega Stvari so jasne samo pri azbestu Postopek verifikacije poklicnih bolezni je določen samo pri boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu. Čeprav so leta 1996 uporabo azbesta v industriji prepovedali, mu je bilo neposredno izpostavljenih okrog 3.000 delavcev, potencialno 23.000, tem številkam pa bi morali prišteti tudi družinske člane. Te primere kot poklicno bolezen potrjuje državna interdisciplinarna komisija, ki ima sedež na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani. Skupina pa je delo začela šele leta 2008, torej dolgo zatem, ko so azbest prepovedali ... Od 2008 do 2011 so obravnavali 2.533 oseb, od tega so vsaj eno od diagnoz potrdili pri 1.833 delavcih. V letih od 2008 do 2013 so skupaj zabeležili 404 primere azbestoze, 1.070 plevralnih bolezni (predvsem plakov), 93 primerov mezoteliomov (rakov plevre in peritoneja), 49 primerov pljučnega raka in 10 primerov raka na prebavnem traktu. Komisija rakov na grlu in ovariju ne evidentira, čeprav ju je mednarodna agencija že uvrstila med rake, povzročene z azbestom. Najnevarnejša bolezen je mezoteliom, pri katerem od diagnoze do smrti v povprečju mine le 14 mesecev, podobno pa velja tudi za pljučni rak. Foto: Črtomir Goznik dela primerov poklicnih bolezni zelo malo (samo nekaj der-matoz). V nekaterih državah so pritiske delodajalcev skušali ublažiti tako, da so zdravnike za vsako prijavo poklicne bolezni pristojni instituciji nagradili. Leta 2013 so v Avstriji za vsak tak primer zdravniku plačali 5,81 evra, v Italiji in na Danskem pa celo 27 evrov. Z odškodnino navadno ni nič Poklicne bolezni načeloma krije zdravstveno zavarovanje, v primeru trajne nezmožnosti za delo ali smrti pa invalidsko zavarovanje. Kar se tiče zdravstvene blagajne, je edina razlika med poklicno in »navadno« boleznijo ta, da delavcu s poklicno boleznijo pripada 100 % osnove plače, ne le 80 % kot pri navadnem staležu. Vse ostalo je enako: prvi mesec odsotnosti z dela plača delodajalec, nadaljnje stroške pa krije zdravstvena zavarovalnica. Delodajalec je torej za lastni dobiček izrabil zdravje svojega zaposlenega, nato pa ga naprtil na pleča zdravstvene blagajne. Tudi če etični vidik zanemarimo, ostaja še finančni. Poklicne bolezni in nesreče pri delu so namreč za države ogromno finančno breme. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da skupni stroški poškodb in bolezni zaradi dela v povprečju znašajo 4 % bruto domačega proizvoda. EU za te stroške nameni najmanj 145 milijard evrov letno. Če delavec s poklicno boleznijo dela ne more več opravljati, ga napotijo na invalidsko komisijo. Če je za delo še delno zmožen, lahko komisija od delodajalca zahteva premestitev na drugo, bolniku primerno delovno mesto. Takih mest je seveda malo. Če je bolnik mlajši, ima tudi pravico do dokvalifikacije ali prekvalifikacije. V času, ko popolnoma zdravih brezposelnih vseh profilov in starosti nikjer ne manjka, je ponudba smešna. Dodič Fikfa-kova pa opozarja še: »Če je le postavljen kak utemeljen sum, da ima delavec poklicno bolezen in je poslan na invalidsko komisijo v potrditev te bolezni, je ta največkrat ne potrdi.« Delavec se lahko tudi odloči, da bo od svojega delodajalca zahteval odškodnino. A kaj, ko tudi na tem področju stvari niso urejene. »Tudi če na inštitutu potrdimo, da gre za poklicno bolezen in delavec toži, sodišče zahteva drugega sodnega izvedenca, ki področje največkrat bistveno manj pozna kot inšti-tutski strokovnjaki in ne čudi, da delavec tožbo izgubi! Zato še tisto malo delavcev, ki so jim odkrili poklicno bolezen in so povzročitelja tožili, po mojem vedenju v glavnem ni uspelo!« sklene Dodič Fikfakova. Eva Milošič 6 Štajerski Podravje petek • 11. marca 2016 Slovenska Bistrica • Občinski praznik »Izzive lahko premagamo le, če sodelujemo in izkoristimo svoje znanje« Občinski praznik je priložnost za pogled v preteklo leto in predstavitev izzivov jutrišnjega dne. Slovenjebistriška občina je zaključila kohezijske projekte v vrednosti 30 milijonov evrov, kljub temu pa so pred občino še številne nedokončane naloge, tako na komunalnem kot predšolskem področju. »Pred nami so izzivi, vendar če sodelujemo in združimo svoje znanje na vseh področjih, od športa do kulture, potem lahko optimistično zremo v prihodnost,« je povedal župan Ivan Žagar ob prazniku občine Slovenska Bistrica. Kohezijski projekti - izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki, sistema za oskrbo z vodo in kanalizacijskega sis- SKM je neprofitna in deloma prostovoljska nevladna organizacija, ki promovira kolesarjenje kot rekreacijo in transport. »V SKM smo vzpostavili spletni forum, izdajamo mesečni informator, organiziramo strokovne posvete, od leta 2013 izbiramo naj kolesarsko občino v dveh kategorijah (do in nad 10.000 prebivalcev), začeli smo razpravo o »kolesarskem centu« (del bencinskega centa naj bi namenili tudi za ureditev kolesarskih poti), Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa predlagali uvedbo novega učnega programa za vzdrževalce koles,« dosedanje uspehe našteva predsednik SKM Bojan Žižek. Direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec je predstavila ptujske kolesarske razvojne načrte. »Potenciala je ogromno, delamo pa šele prve korake,« pravi. Težava je predvsem v tem, da obstoječe kolesarske poti niso povezane v mrežo, infrastruktura je tema s čistilno napravo na Pra-gerskem, Spodnji Polskavi, na Leskovcu - so končani. »Kljub izvedenim projektom nam na komunalnem področju ostaja še konkreten zalogaj - ureditev kanalizacijskega sistema na Zgornji Polskavi. Glede na rezanje sredstev s strani države se bomo izvajanja tega projekta lotili v skladu z razpoložljivim denarjem,« je povedal Žagar. slaba, označbe poti zastarele, pogosto pa tudi ni jasno, kdo bi poti moral vzdrževati. MO Ptuj trenutno premore samo 13 kilometrov urejenih kolesarskih poti. »V mestnem jedru je kolesarska infrastruktura zelo neurejena,« meni Pivčeva. Predlagano izgradnjo in obnovo celovitega kolesarskega omrežja na območju ptujske občine, ki izhaja iz prometne študije Ptuj iz leta 2008, bo treba ponovno proučiti in preveriti dolgoročno izvedljivost. Občina bo izgradnjo kolesarske mreže nadaljevala, prednost pa bodo imela najnevarnejša mesta. Čez potok Studenčnica bodo še to poletje zgradili brv, ki bo mestno središče prek peš mosta bolje povezala s četrtno skupnostjo Breg-Turnišče. Načrtujejo tudi samopostrežno izposojo koles, ki bo za uporabnike do ene ure brezplačna. Za pet lokacij bi potrebovali približno 100.000 evrov. Del tega denarja bodo skušali dobiti na evropskih razpisih. Sicer pa kohezijskih projektov v takšnem obsegu, kot so bili izpeljani v preteklih letih, v prihodnje ne gre pričakovati. Država se je namreč odločila, da v novi finančni perspektivi ne bo vlagala, poenostavljeno povedano, v asfalt in zidove. »Občinam bodo na voljo sredstva za t. i. mehke projekte. Na primer sedaj smo uspeli s projektom za pripravo prometne strategije v Slovenski Bistrici. To pomeni, da se bodo pisali strateški dokumenti za promet v mestu, čeprav sem prepričan, da točno vemo, kaj je naš največji problem. To ni strategija, temveč je obvoznica. Zato upam, da bodo odgovorni spregledali in uvideli, kakšne so dejanske potrebe in da bo treba tudi v asfalt še kaj vložiti, če se želimo pogovarjati o zagotavljanju podpornega okolja gospodarstvu, razvoju turizma.« Ker je občina odrezana od evropskih sredstev za infrastruk-turne projekte, v sodelovanju z zavodi aktivno pripravlja in prijavlja projekte, ki bi aktivirali po-hodniške poti, povezali lokalne ponudnike ... »Na področju samooskrbe smo prijavili projekt v sodelovanju s tujimi partnerji. Želimo ugotoviti, kje smo mi na tem področju v primerjavi s sosednjimi državami. Da vidimo, kje so ovire, da se stvari ne pre- maknejo hitreje, da vidimo, kaj morajo narediti država, lokalna skupnost in tudi posamezniki.« Pod novo vrtčevsko streho še letos na Zgornji Polskavi in Ložnici Letos se bodo novih prostorov razveselili najmlajši občani, in sicer na Zgornji Polskavi in Zgornji Ložnici. S tem pa se obnova ali gradnja vrtčevskih prostorov ne bo sklenila. »Nameravamo izvesti še investicije na Črešnjevcu, v mestu v Ozki ulici, v Laporju, ob tem pa že končujemo ureditev prostorov v Ma-rinškovem domu. S tem bomo najmlajšim zagotovili potrebne in primerne prostore, verjamemo, da bomo projekte izpeljali do konca leta 2018.« Pridobitev programa metalurški tehnik Novo poglavje v svojem obstoju bo v jeseni začela pisati Srednja šola Slovenska Bistrica, ki je pridobila program metalurški tehnik. »Gre za program, ki izhaja iz potreb gospodarstva in omogoča visoko zaposljivost, s tem se je izpolnil tudi eden izmed sklopov projekta, v katerem so povezani občina, mariborska univerza, Talum, Impol in srednja šola. Ostali sklopi projekta so še vzpostavitev proizvodnje ekoloških plovil Quadrofoil, nadgradnja osnovnih dejavnosti Impola ter zagotovitev energetske in infrastrukturne oskrbe Impola. Občina sama tega ne more izpeljati. Obljube o podpori so podali številni ministri, ki so že bili v podjetju, in slej ko prej bo treba obljube izpolniti, saj lahko neizgradnja obvoznice ogrozi delovanje Impola, ki je pomemben igralec tudi v državnem prostoru.« Paradni konj gospodarstva v Slovenski Bistrici je res Impol, vendar občina podpira tudi druge oblike podjetništva. »Resno smo vzeli program socialnega podjetništva, pred dvema letoma smo v okviru natečaja vsem, ki so se prijavili, ponudili vso ustrezno pomoč. S tem nameravamo nadaljevati, tudi v sodelovanju s klubom študentov, saj je treba spodbujati samoiniciativnost. Ko je moja generacija končala šolanje, so nas službe tako rekoč čakale, danes si je treba delovno mesto ustvariti.« In kot pravi župan, moramo ostati optimistični. »Na to nas navajajo dobri rezultati slove-njebistriškega gospodarstva, na drugi strani pa sta pri nas še vedno zelo prisotna solidarnost in močno razvito prostovoljstvo.« Mojca Vtič na novo bi jih bilo treba urediti 64, na novo zgraditi 40, po obstoječih cestah pa umestiti 23 kilometrov. Težave so tudi s potjo po nasipu okrog Ptujskega jezera, ki zaradi birokratskih zahtev ne more biti del turističnega produkta, saj ni dovolj varna. V Avstriji pa imajo skoraj identične odseke po kronah nasipov. Ne glede na to naj bi Ptuj do julija letos postal neproblematična točka na DKP, že maja pa bodo postavili novo signalizacijo. Direkcija za infrastrukturo je za ureditev poti od Starš do Ptuja že zagotovila 100.000 evrov. Piv-čeva dodaja še: »Pri nas velikokrat vlada napačno prepričanje, da je treba vse odseke kolesarskih poti asfaltirati. V resnici pa je treba poti samo urediti. Tudi Avstrija ni asfaltirala vseh poti.« Avstrijski del DKP vsako leto privabi okrog 200.000 kolesarjev. Povprečen prihodek, ustvarjen v okviru turistične ponudbe DKP na avstrijskem Koroškem, znaša 4 milijone evrov letno. Kar trije kolesarski projekti pa so trenutno v pripravi oz. oddaji: dvoje čezmejnih sodelovanj s Hrvaško (Mura Drava Bike in Centri trajnostne mobilnosti) ter eno z Avstrijo (Dravska kolesarska pot). Eva Milošič Ptuj, Podravje • Občni zbor Slovenske kolesarske mreže Še veliko kolesarskih poti bo treba urediti Slovenska kolesarska mreža je letni občni zbor v hotelu Mitra na Ptuju združila s posvetom o razvoju Ptuja kot kolesarske destinacije. Lani so se Slovenski kolesarski mreži (SKM) pridružile štiri nove članice, med njimi tudi Ptujska kolesarska mreža. Še vedno pa je problematičen v Italiji prek avstrijske Koroške še variante bi bil slovenski del tudi del Dravske kolesarske poti v Slovenijo in vse do hrvaške DKP dolg 151 kilometrov. Od (DKP), ki vodi od rečnega izvira meje. Po predlogu najustreznej- tega je 25 kilometrov urejenih, Foto: MO Ptuj Z rumeno barvo so označene že vzpostavljene in urejene ptujske kolesarske poti, z modro pa tiste, ki jih občina še načrtuje. Voy Spoštovane občanke in občani! Ob 12. marcu - občinskem prazniku občine Slovenska Bistrica vam iskreno čestitamo in vas vabimo na slovesno akademijo, ki bo v soboto, 12. marca 2016, ob 19. uri v viteški dvorani Bistriškega gradu. y i % ■ I ■ i Foto: Mojca Vtič KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA_ PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE d.0.0. ž 10 __ro ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU f OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 1 petek • 11. marca 2016 Kronika Štajerski 7 Slovenija, Podravje • Ukrep odpisa dolgov se ni najbolje obnesel Odpisanih vsega skupaj le 1,9 milijona evrov dolgov Projekt odpusta dolgov se je končal januarja letos, skupaj pa je bilo v Sloveniji odpisanih 1,9 milijona evrov, od tega na Ptuju 54.027 evrov. Kar je kaplja v morje v primerjavi s skupnim zneskom dolgov fizičnih in pravnih oseb do podjetij in zavodov, ki so sodelovali v projektu. Po zbranih podatkih je očitno, da je možnost izkoristil le majhen delež upravičencev. FURS odpisoval le dolgove do 50 evrov Sporazum o odpustu dolga je podpisalo 93 podjetij in 120 občin, ki so skupaj izbrisali 1.897.886 evrov dolgov, največ s strani podjetij 1.259.419,13 evra, nekaj več kot pol milijona (555.174 evrov) so odpisale občine, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDS) 79.241 evrov in Finančna uprava RS (FURS) tako rekoč zanemarljiv znesek, 4.051 evrov, saj so odpisovali le dolgove do 50 evrov. Tudi po številu vlog so podjetja bistveno prednjačila, saj so prejela kar 6.304, občine pa 1.424. Med vsemi prispelimi vlogami je bilo 3.604 takšnih, ki so izpolnjevale vse pogoje za odpis in jim je bil dolg tudi odpisan. Največ dolga so odpisale mestne občine Ljubljana, Maribor in Slovenj Gradec, med podjetji pa izstopajo NLB (227.544 evrov), Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (110.248,23 evrov) in Domplan (88.069 evrov), pri čemer na ministrstvu poudarjajo, da so nekatera podjetja dolgove odpisala, a se ne želijo izpostavljati. Občine so v projektu sodelovale le kot ustanoviteljice vrtcev in OŠ, ostalih dolgov ni bilo možno odpisati. Vsako podjetje, ki je podpisalo sporazum, je lahko odpisovalo višino dolga kot ga je določilo samo. iT ß v--*- Fotografija je simbolična. Kako je bilo z odpisom na Ptuju? Tudi Mestna občina Ptuj je bila med podpisnicami Sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz občine, so v sklopu tega projekta Javne službe Ptuj kot občinsko podjetje odpisali 20.320 evrov dolga, kar je zelo malo v primerjavi s skupnim zneskom dolga do tega podjetja. Konec lanskega leta so namreč dolgovi fizičnih oseb znašali 377.311 evrov. Za odpust dolga je bilo oddanih 50 vlog v skupnem znesku 27.394 evrov, a jih je le 34 izpolnjevalo pogoje. Dolg fizičnih oseb do Komunalnega podjetja Ptuj je še precej višji in znaša 508.448 evrov (tožbe, zapadli računi, osebni stečaji, zapuščine...). Prejeli so 32 vlog za odpust dolga v vrednosti 35.290 evrov, od tega jih je 18 izpolnjevalo vse pogoje, a so dolg odpisali 16 dolžnikom, saj dva nista vrnila podpisanega dogovora. Skupni dolg do tega podjetja je po odpisu manjši za 28.767 evrov. Nekaj tisoč evrov je bilo odpisanih tudi v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj. V OŠ Mladika so prejeli eno prošnjo, ki je ustrezala pogojem, vlagatelju so odpisali znesek v vi- šini 397 evrov. V Vrtcu Ptuj je bilo takšnih vlog 10, med njimi jih je osem izpolnjevalo pogoje in so se rešili dolga v višini 4.940 evrov. Ministrica je zadovoljna Projekt odpusta dolga je bil del celotnega Paketa pomoči najran-ljivejšim skupinam prebivalstva, s katerim je MDDS želelo olajšati situacijo dolžnikom in pomagati državljanom. Kot je že na sami predstavitvi ob začetku projekta poudarila ministrica Anja Kopač Mrak, je šlo za enkraten projekt: »S projektom paketa pomoči smo zadovoljni. Čudežev nismo obljubljali, pa vendar smo v paketu pomagali več kot 3.500 ljudem v stiski,« poudarja ministrica. Dženana Kmetec Foto: CG Podravje • Zastoj vode na le nekaj let starem odseku ovira promet, počivališče Polskava zaprto Voda zastaja zaradi posedenega cestisca Ob izdatnejšem dežju prometno-informacijski center voznike opozarja na oviran promet zaradi zastoja vode na avtocestnem odseku Hajdina-Draženci. Na Darsu so na vprašanje, zakaj voda zastaja na le nekaj let starem avtocestnem odseku, odgovorili, da je vzrok v posedanju cestišča. »Ob dežju voda zastaja na delu prehitevalnega pasu pred viaduktom Hajdina. Z zadevo smo seznanjeni in bomo po končani zimski sezoni, takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale, izvedli sanacijo posedenega vozišča, do takrat pa bomo, zaradi varnosti uporabnikov, s prometno signalizacijo opozarjali na izredne razmere na cesti.« Počivališče zaprto zaradi neogrevanih sanitarij Porodilo se nam je tudi vprašanje, zakaj je na štajerski avtocesti med Slovensko Bistrico in Mariborom zaprto počivališče Polska-va. Ne, ne gre za obnovo. Kot so pojasnili na DARS: »Majhno počivališče Polskava na štajerski avtocesti v času zimske sezone, enako je tudi s posameznimi drugimi majhnimi počivališči, začasno zapremo. Gre sicer za prakso, ki je uveljavljena tudi pri upravljavcih avtocest v posameznih drugih državah, na primer v Avstriji. Za to smo se odločili, ker je potreben odklop vode, saj sanitarije na počivališču praviloma niso ogrevane. Ker bodo sanitarije zaprte, obstaja nevarnost onesnaževanja okolice, zato smo se odločili, da Fotografija je simbolična. posamezna majhna počivališča, ta so brez bencinskih servisov, v celoti zapremo.« Sicer pa so na Darsu prepričani, da imajo vozniki na štajerski avtocesti še vedno na voljo dovolj drugih večjih počivališč z bencinskim servisom. »Na nekaj več kot 100 kilometrih so tako tri večja (obojestranska) počivališča z bencinskim servisom, to so Tepa-nje, Lopata, Lukovica, pred kratkim pa je bilo v smeri Maribora na vzhodni mariborski avtocestni obvoznici odprto še novo počivališče (Oskrbni center Maribor),« so še dodali. Mojca Vtič Slovenija • Zaradi nesaniranega odpada gum na evropsko sodišče Država pred novo tožbo Evropske komisije Evropska komisija je sprejela odločitev, da na sodišče EU vloži tožbo proti Sloveniji zaradi neizpolnjevanja evropske zakonodaje glede odpadkov in zaradi neprimernega ravnanja z odpadnimi gumami v Lovrencu na Dravskem Polju. Slovenija namreč ni prenesla evropske zakonodaje v svoj pravni red, in sicer evropske direktive o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč in načrta ravnanja z odpadki ter programa preprečevanja nastajanja odpadkov. Evropska komisija je sklenila, da zadevo preda evropskemu sodišču, ni pa še mogoče govoriti o denarni kazni, ki bi lahko našo državo doletela. Namreč če sodišče razsodi proti državi, mora ta sprejeti ukrepe za izvršitev sodbe. Okoljski inšpektorat je začel v Lovrencu odstranjevati gume že leta 2013. Sredi leta 2015 je bil objavljen razpis za odstranitev 15.000 odpadnih gum, vendar je državna revizijska komisija odlo- Foto: Martin O. Odpadne gume bo odpeljal Slovenjebistričan Ta teden je bil končan tudi revizijski postopek glede izbire izvajalca za prevzem, prevoz in predelavo 28.000 ton izrabljenih gum iz nekdanje gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Zahtevek za revizijo je podal neizbrani ponudnik, so povedali na ministrstvu. Kot najugodnejši izvajalec izmed devetih ponudnikov je bil izbran Vinko Kropeč iz Slovenske Bistrice. Delo v vrednosti dobrih 2,1 milijona evrov mora opraviti do 30. junija 2017. Denar za odstranitev gum bo zagotovljen iz proračuna, strošek pa bo po opravljenih delih izterjan od povzročitelja. V naslednjih dneh bo Inšpektorat RS za okolje in prostor podpisal pogodbo z izbranim ponudnikom. Inšpekcija za okolje in naravoje v inšpekcijskem postopku, 19. 10. 2012 zaradi ugotovljenih kršitev predpisov zavezancu - podjetju Albin Promotion, d. o. o. - z odločbo odredila odstranitev izrabljenih gum iz nekdanje gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Zavezanec odrejenega z odločbo ni izvršil, zato je inšpekcija v letu 2013 začela izvršbo po drugi osebi z namenom odstranitve izrabljenih gum z lokacije. Zaradi velike količine izrabljenih gum izvršba še ni dokončana in se bo nadaljevala letos in v prihodnjem letu. čitev o izbiri izvajalca odstranitve razveljavila. Konec leta 2015 je bil ponovno objavljen javni razpis za izbiro izvajalca, ki bi odstranil 28.000 ton izrabljenih gum z lokacije v letih 2016 in 2017. Izvajalec je bil izbran, vendar IRSOP še čaka na potrditev izbora Državne revizijske komisije. Po potrditvi izbire izvajalca se bo takoj začela izvajati izvršba po drugi osebi. Kdo je izbran izvajalec, nam na ministrstvu niso razkrili, povedali so: »Izvajalec je izbran, vendar odločitev še ni pravnomočna, ker poteka revizija postopka izbire izvajalca. Več informacij vam bomo lahko podali po pravnomočnosti.« MV Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 11. marca 2016 Ormož • Civilna iniciativa s podpisi za sanacijo opustošenega glinokopa Namesto smetisca želijo kopališče, park ... Civilna iniciativa Ormož, ki je v preteklosti protestirala proti umestitvi odlagališča v opuščenem glinokopu, zdaj na tem območju zahteva pogozditev, ureditev kmetijskih zemljišč, površin za rekreacijo in šport ter ureditev termalnega kopališča ... Del Ormožanov, združenih pod Civilno iniciativo (CI) Ormož, je konec februarja na ormoško občino naslovil pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta Občine Ormož, skupaj z nekaj več kot 150 podpisi. Krajani zahtevajo, da se območje opuščenega glino-kopa na Hardeku, kjer je še nedolgo nazaj občina želela zgraditi Center za ravnanje z odpadki za Podravje, sanira. V pobudi predlagajo pogozditev gozdnega zemljišča v izmeri približno 8,4 ha, ki bi služilo kot naravno zavetje vasem Dobrava in Litmerk, ureditev kmetijskih zemljišč približno 10 ha, na katerih se bodo pridelovale vrtnine (samooskrba za javne zavode, šole, vrtce) -na tem območju predvidevajo tudi površine za rastlinjake, ureditev termalnega kopališča približno 7,5 ha v povezavi z vrtino Ormož, ki bi jo bilo treba poglobiti, ter ureditev površin za oddih, rekreacijo in šport v velikosti približno 5,9 ha, v povezavi s površinami za turizem. FOTO: MS in ML »Lastnika še vedno nista sanirala prostora« »Za ta korak smo se odločili, ker je v obstoječem OPN še vedno predvideno odlagališče odpadkov, čemur smo se enotno in ostro uprli. To je treba enkrat za vselej izbrisati iz načrta in pri tem bomo neomajni,« je povedal aktivni član CI Stanko Hartman ter dodal: »Iz prve točke je razvidno, da lastnika še vedno nista sanirala prostora s pogozdovanjem, kot jima to velevajo pogodbe. Ker vemo, da 30 ha skupne površine glinokopa ne bodo pogozdi-li, ga je treba zapolniti z nečim koristnim.« Vodja iniciative Danilo Kosi pa je pri tem še pojasnil: »Ker ne želimo samo nasprotovati in ker občina za to območje nima nobene rešitve, smo se odločili, da podamo pobudo za spremembo OPN.« Glinokop bi sicer po koncesijski pogodbi morala sanirati opekarna Wienerberger iz Ormoža, ki pa je brezplačno prenesla lastništvo zemljišča na občino Ormož, s tem pa izrecno v pogodbi tudi obveznost sanacije omenjenega območja. »Želimo, da nam prisluhnejo in nas upoštevajo, saj bomo stopnjevali zadeve, obenem pa ozaveščali širše prebivalstvo,« še opozarja Hartman, ki še pravi, da bodo zbiranje podpisov nadaljevali, dejavnost pa nameravajo razširiti tudi na ostale krajevne skupnosti v Ormožu. Sok: »To je isto, kot če bi nekdo želel v gramoznici gojiti vrtnice« Predlog CI so na občino že prejeli, a kot je povedal župan Alojz Sok, ga še na niso preučili: »Ali se bo upošteval in v kakšnem smislu je seveda stvar javne razprave in odločitev, ki jih bo sprejel občinski svet v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor. V glavnem gre za devastirana gozdna zemljišča, ki imajo status nezazidanih stavbnih zemljišč, za kar si mnoge občine zelo prizadevajo. Ormož sicer ima že sedaj precej veliko industrijsko cono.« Pri tem pa je še dodal: »Komentar k temu, da bi na zemljiščih, iz katerih je bila odstranjena rodovitna zemlja in kjer ni vode, delali rastlinjake, najbrž ni potreben, to je isto, kot če bi nekdo želel v gramoznici gojiti vrtnice. Čudi me le, da se je pod tak predlog pripravljena podpisati cela vas, celo nekateri, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ali so celo diplomirani agronomi. Ne vem, morda pa to oni zmorejo in jim bo občina z veseljem dala zemljišča v brezplačni najem. Prepričan sem, da se bo tudi občinski svet strinjal.« Monika Levanič Podravje • Odprto pismo ministrici Anji Kopač Mrak Zupan ogorčen, ministrstvo zavlačuje Ogorčeni župan Alojz Sok v odprtem pismu ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak sprašuje, kdaj bodo spremenili pravilnik in prekinili zaračunavanje »neupravičeno visokih stroškov« bivanja v stanovanjskih skupnostih v ZUDV Dornava. Župan Alojz Sok je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak te dni naslovil odprto pismo v zvezi s krepkim povišanjem stroškov bivanja v stanovanjskih skupnostih v zavodu Dornava (Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Bor-štnarja Dornava). Cena za 16-urno varstvo višja za 42 % od celodnevnega varstva Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, se je namreč maja lansko leto cena varstva v stanovanjskih skupnostih dvignila s 44 evrov na 64,10 evra za oskrbovanca na dan, kar pomeni 45,68-od-stotno povišanje. »Preračunano na letni ravni pomeni dvig cene za šest oskrbovancev dodatno obveznost za Občino Ormož v višini 44.019 evrov in to ob dejstvu, da Ministrstvo za finance trdi, da so z ZUJF-om znižali stroške občinam,« piše v pismu Sok, ki se še sprašuje, kako je lahko cena v stanovanjskih skupnostih, kjer varstvo traja 16 ur na dan, višja za kar 42,4 % od celodnevnega varstva odraslih, kjer torej varstvo traja 24 h na dan. Po besedah Soka je ministrstvo že lani obljubilo spremembo pravilnika, saj so priznali, da so cene previsoke. Ker pa pravilnik še vedno ni spremenjen, Sok Občina ima za več kot 28.000 evrov neporavnanih obveznosti Občini Ormož, ki zavrača plačilo po višjih cenah storitve, se je sicer od lanskega maja do decembra nabralo dobrih 28.320 evrov neporavnanih obveznosti, za katere je ZUDV Dornava 16. februarja vložil izvršbo zaradi izterjave. ministrico Anjo Kopač Mrak v pismu sprašuje, kdaj bo: »Javno vas sprašujemo, kdaj boste spremenili pravilnik in prekinili zaračunavanje neupravičeno visokih stroškov bivanja v stanovanjskih skupnostih v omenjenem zavodu. Naj za javnost še omenimo, Foto: MZ in ML da gre za zdrave osebe, ki bolj ali manj same skrbijo zase in je tako nerazumljivo, da bi njihov strošek bivanja znašal 1.923 oz. 1.987,10 evra na mesec.« Ministrstvo v pripravi dokumentov Z vprašanjem, kdaj bo do spremembe pravilnika vendarle prišlo, smo se obrnili na pristojno ministrstvo, kjer pa konkretnega odgovora nismo dobili. Povedali so le, da je imenovana delovna skupina, ki pripravlja nov osnutek pravilnika za obračun cen so-cialnovarstvenih storitev: »Ko bo osnutek pravilnika pripravljen, bomo javnost z njim seznanili ter se usklajevali z zainteresiranimi deležniki.« Monika Levanič Poljčane • Kar 41 odstotkov najemnikov dolguje vsaj eno najemnino Najemniki se zavedajo pravic, manj svojih obv Občina Poljčane, ki šteje nekaj manj kot 5.000 občanov in stanovanj. Letno za njihovo vzdrževanje nameni minimalno se sooča z neplačevanjem najemnin. Tako je poljčanska občina v začetku letošnjega marca zabeležila, da ima od 124 najemnikov neporavnane obveznosti kar 51 najemnikov, to je 41 % vseh. Od tega jih je 26 večjih dolžnikov, torej takih, ki dolgujejo več kot eno najemnino. Dolg z naslova plačila najemnin pa je 1. marca letos znašal 57.511 evrov, je povedala direktorica občinske uprave Karmen Furman. In kaj to pomeni za občinske finance? »Nižji nivo rednega vzdrževanja občinskih neprofitnih najemnih stanovanj in skoraj nezmožnost investicijskega vzdrževanja.« Dodala pa je tudi, da se najemniki občinskih neprofitnih najemnih stanovanj zelo dobro zavedajo svojih zakonitih pravic, ne želijo pa prevzeti svojih obveznosti in dolžnosti. »Vedo, da so postopki izvršb zanje skorajda brez pomena, ker pač ničesar nimajo. Prav tako dobro vedo, da so postopki pred sodiščem v zvezi z deložacijami žal zelo dolgotrajni. Iz prej zapisanega lahko rečemo, da so najemniki Najemniki občinskih stanovanj občini dolžni več kot 72.500 evrov. petek • 11. marca 2016 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Vedno nove težave v Vrtcu Zakaj je toliko vzgojiteljic na bolniški Vsak mesec imajo v Vrtcu Ptuj med 90 in 140 bolniških listov, gre pa večinoma za kratkotrajne odsotnosti z dela. Ravno zaradi takšnih izpadov si v Vrtcu želijo dve do tri, kot jim pravijo, „skakače", ki bi zapolnili vrzel in nadomeščali manjkajoče vzgojiteljice in pomočnice. A to so le pobožne želje... „Kot sem zapisala v dokumentih, lahko pojasnim in razumem, da je treba upoštevati, da smo dokaj mlad kolektiv, kar pomeni, da imamo veliko mladih mamic, ki potrebujejo bolniški dopust za nego. Da smo skoraj stoodstotno ženski kolektiv, zanemariti ne moremo tudi dejstva, da se ves strokovni kader ne glede na starost giblje in deluje med množico - skupino, kjer se tudi hitreje prenašajo prehladna obolenja," si tako veliko število bolniških dopustov razlaga ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. A vse očitno ni odvisno le od zgoraj naštetih razlogov. Pred leti so namreč v ptujskem Vrtcu naredili celo analizo, v katerih enotah manjka največ vzgojiteljic in pomočnic ter ugotovili, da je tudi delovno okolje oziroma urejenost enote vplivalo na to, koliko bolniških dopustov so imeli. To so namreč sklepali po naslednjih ugotovitvah: najmanj bolniških je bilo v enoti Zvonček, ki je novejša, največ pa v Mačicah, ki še takrat niso bile obnovljene. Kakorkoli, Bratuževa poudarja, da se vsak izpad zaposlenih močno pozna. Včasih zadeve Vprašljiv izmenski program v enoti Narcisa „V enoti Narcisa si že od začetka šolskega leta prizadevajo, da bi ustrezno napolnili oddelke v programu izmenskega vrtca. V ta namen smo oblikovali tudi posebno formacijo oddelka," pojasnjuje Bratuževa in dodaja, da za zdaj tega ne ukinjajo, bodo pa o rentabilnosti vseh programov govorili po centralnem vpisu, ko bodo lahko korektno ocenili interes staršev. Število kratkotrajnih bolniških v Vrtcu Ptuj je zelo visoko. rešujejo še zjutraj, tik pred pri-četkom delavnika. Zato bi potrebovali dva do tri „skakače", ki bi zapolnili to vrzel. A Bratu-ževa ostaja realna: „Potrebe po kadru za nadomeščanje bolniških odsotnosti so zelo različne v posameznem delu leta, zato je izredno težko točno predvideti realno število kadra, ki bi ga lahko koristili za vsa nadomeščanja." Cene (kljub vsem 9 predlogom) ostajajo nespremenjene Očitno pa je bilo precej usklajevanja v zadnjih mescih tudi kar se tiče vrtčevskih financ. V decembru je namreč ustanoviteljica, MO Ptuj, zahtevala, da pripravi Vrtec Ptuj uskladitve cen programov zaradi bistvenih sprememb vrednosti posameznih elementov. „Te se nanašajo predvsem na sprostitev pravic delavcev za napredovanje, na pridobljen višji regres za letni dopust in višjo najemnino za upravne prostore ter nekatere spremembe metodologije za izračun cen. Pripravili smo devet variant cen, saj nismo vedeli, katere osnove naj upoštevamo. Za lažjo odločitev MO Ptuj smo pri- pravili variante z upoštevanjem različnih kombinacij in vrednosti posameznih elementov, ki imajo največji vpliv na ceno. Med nje spada zagotovo število otrok," je jasna ravnateljica. A odločitev in posledično dogovor med MO Ptuj in Vrtcem je, da kljub vsem predlogom cene ostanejo na enakem nivoju, kot so veljale v letu 2015. „Priznane potrebe za pokrivanje napredovanj, regresa in najemnine pa se pokrivajo iz presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Ker le-ta ne zadošča v celoti za pokritje, bo potrebno skrajno varčevanje in sprotna kontrola poslovanja, da ne bi zabredli v večje finančne težave," še izpostavljajo v ptujskem Vrtcu, kjer poudarjajo, da bi se lahko odvečnemu delu in pripravi predlogov, v kar so vložili veliko časa, pa so nato končali v smeteh, izognili. „To je bilo samo izčrpavanje ljudi," je jasna Bratuževa, ki pričakuje še burno debato okrog te teme. Vztraja namreč, da denarja za pokritje vseh teh stroškov ne bo dovolj, saj da celotnega zneska 139.000 evrov presežka (kolikor bi ga moralo biti), ni. Bilo naj bi ga okrog 50.000 manj. „Tega denarja ni, mi teh sredstev enostavno nimamo. Poiskati je treba izvor in napako v knjiženju, notranja revizorka je določene stvari že ugotovila. Če bo tako, potem imamo velik problem," je članom sveta zavoda jasno povedala Bratuževa. Dženana Kmetec Foto: CG občinskih stanovanj svojih eznosti občank, ima kar 124 občinskih 85.000 evrov, na drugi strani pa zakonsko zaščiteni tako, da jim 'ni treba' plačevati najemnine, pri čemer jim kot najemodajalec zelo dolgo ne moreš nič, na koncu pa kot lastnik stanovanja še subsi-diarno odgovarjaš za povzročene obratovalne stroške najemnikov, ki so na dan 1. 3. 2016 za našo občino znašali več kot 15.000 evrov.« Glede na navedeno je bil skupni dolg do občine od najemnikov v začetku marca več kot 72.500 evrov. Mojca Vtič Foto: Občina Poljčane Majšperk • Letos predvidena vzdrževalna dela le na potoku Jesenica Za ureditev pritokov Dravinje bo VGP Drava porabila 157.000 evrov Majšperški svetnik Janez Vedlin je na zadnji seji opozoril na zaraščenost struge Dravinje. »Kakšna je možnost, da bi se opravilo čiščenje struge,« je vprašal in opozoril na številna podrta drevesa. Kot so pojasnili na VGP Drava ta dela - odstranjevanje podrtih in polomljenih dreves - opravljajo intervencijsko in še to tam, kjer drevje neposredno ovira pretok. Kot je povedal direktor Borut Roškar, ima VGP Drava letos v okviru gospodarske javne službe za območje Dravinje s pritoki na odseku med Poljčanami in Vidmom pri Ptuju na voljo približno 157.000 evrov. A kot je dodal, so vsa sredstva predvidena za vzdrževanje strug pritokov reke Dravinje (Jesenica, Jelovški potok, Lipnica, Psičina, Rogatnica). Sicer pa je problem sanacije struge Dravi-nje tudi ta, da je reka na večjem delu svojega toka pod Naturo 2000, kar pa pomeni, da se sme sanirati zgolj erozijske zajede, ki neposredno ogrožajo življenja oziroma varnost ljudi. Glede ureditve potoka Jesenica skozi Vabčo vas v občini Majšperk pa je Roškar povedal, da bodo odstranili prekomerno zarast in popravili poškodbe. »Plan javne gospodarske službe za leto 2016 je narejen na podlagi finančnih izhodišč, pri katerih naj bi okoljsko ministrstvo oziroma Vlada RS za vzdrževanje vodotokov letos namenila 25 milijonov evrov na ravni celotne države. V tem trenutku je v podpisu letna pogodba s terminskim planom za prve tri mesece letošnjega leta v vrednosti 262.805 evrov za celotno porečje reke Drave. Z drugimi besedami povedano, celotni plan, ki smo ga pripravili skupaj z Direkcijo RS za vode, bomo lahko realizirali samo v primeru, da država zagotovi omenjena sredstva,« je poudaril Roškar. Sicer pa je VGP Drava, na podlagi podatkov za zadnjih pet let, povprečno za vzdrževalna dela na Dravinji s pritoki na omenjenem odseku porabi približno 135.000 evrov letno. »Res pa je, da večji del porabljenih sredstev odpade bolj na pritoke kot na samo reko Dravinjo. Na Dra-vinji se je izvajala bolj točkovna sanitarna sečnja, v zadnjih dveh letih pa smo sanirali tudi dve večji zajedi, in sicer pri Ljubič-nem in pri Koritnem v skupni vrednosti 155.000 evrov,« je še dodal direktor Borut Roškar. Na območju Majšperka pa bode v oči tudi zajeda struge v regionalno cesto Majšperk- Jurovci. A kot so pojasnili na VGP Drava, ta sanacija ni v pristojnosti njihovega podjetja. »Zadeva je bolj v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, saj je upravljavec ceste dolžan sam ščititi svoj objekt pred škodljivim delovanjem visokih voda v primeru, ko je cesta locirana v priobalnem pasu vodotoka.« Mojca Vtič Foto: VGP Drava Svetnik Janez Vedlin je opozoril na podrta drevesa, ki naj bi ovirala pretok Dravinje. Kot so pojasnili na VGP Drava, odstranjevanje podrtih in polomljenih dreves opravljajo intervencijsko in še to tam, kjer drevje neposredno ovira pretok. Sicer pa je VGP Drava v zadnjih dveh letih saniralo tudi dve večji zajedi, in sicer pri Ljubičnem in pri Koritnem v skupni vrednosti 155.000 evrov. 10 Štajerski Kultura petek • 11. marca 2016 Ptuj • Mladi finančniki se učijo Kako iz enega evra narediti dva Veliko ljudi je prepričanih, da se v šolah učimo predvsem teoretično znanje, premalo pa upoštevamo prakso oziroma praktična znanja. No, na naši šoli - Ekonomski šoli Ptuj, dijaki zagotovo nismo deležni »le kupa teoretičnega znanja« in nič prakse. Imamo svoje učno podjetje, obiskujemo različna podjetja iz našega okolja, deležni smo praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih in tako pridobimo veliko novih, praktičnih znanj. V začetku marca nas je obiskal Davorin Cvetko iz podjetja DAMA-FIN, d. o. o., ki se ukvarja s finančnimi storitvami, finančnim posredovanjem in svetovanjem. Tako smo iz prve roke izvedeli, kaj vzajemni skladi sploh so in zakaj v njih investirati. Že profesorica nas je pri predmetu finančno poslovanje naučila, da je vzajemni sklad premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje, torej nič drugega kot »košarica« vrednostnih papirjev. Nas pa je zanimalo predvsem, ali so skladi res tako zelo donosni, kot oglašujejo nekateri finančniki. Je res, da denar lahko dela denar? In še, kakšno je tveganje - kako varen je vzajemni sklad? Cvetko nam je pojasnil, da o prihodnjih donosih nikoli ne smemo sklepati na osnovi donosov iz preteklosti. To je namreč lahko zavajajoče. Gre namreč za dolgoročno obliko nalaganja de- Foto: arhiv Ekonomske šole narja, z veliko nižjim tveganjem kot v primeru vlaganja v delnice ali obveznice. Skladi namreč vlagajo razpršeno, v podjetja iz različnih panog in regij. Seveda je tveganje nekoliko večje kot pri varčevanju na banki, vendar so donosi praviloma višji. Teoretično bi sklad lahko propadel le, če bi vsa podjetja, v katera je sklad naložil denar, propadla. V praksi je to zelo malo verjetno, ker sklad vlaga v številna podjetja, doma in v tujini, in normalno je, da neka- tera podjetja propadejo, druga pa rastejo. Zvedeli smo tudi, da lahko vložimo v sklad tudi zelo male zneske, likvidnost pa je visoka, saj lahko sklad v vsakem trenutku prodamo po trenutni tržni ceni, ki je odvisna od gibanja tečajev vrednostnih papirjev, v katerih ima sklad naložena sredstva. Na koncu smo slišali še nekaj o obdavčitvi ustvarjenih donosov. In ura finančnega poslovanja je minila. Prehitro. A to je le delček dogajanja na naši šoli, ki potrjuje trditev v uvodu, da v šoli pridobivamo zelo uporabna ekonomska znanja, ki jih nato dodatno oplemenitimo s spoznanji, pridobljenimi v praksi. Tako smo danes spoznali, da lahko pri poslih z denarjem z malo sreče iz enega evra narediš dva, brez znanja in informacij ali pomoči dobrih finančnih svetovalcev pa lahko tudi hitro potoneš. Vanesa Marčič Ljutomer • Debatni turnir v Ljutomeru Zmagovalci so Danci Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) ter zavod Za in marca pripravila 14. mednarodni debatni turnir, na katerem je mentorjev in sodnikov. proti sta v dneh od 3. do 5. sodelovalo okoli 200 dijakov, Utrinek z debatnega turnirja Pomerilo se je 50 ekip iz 14 držav (Hrvaška, Srbija, Nemčija, Češka, Italija, Turčija, Velika Britanija, Danska, Bosna in Hercegovina, Romunija, Nizozemska, Švica, ZDA, Slovenija). Turnir so ekipe izkoristile za pripravo na svetovno prvenstvo, ki bo julija v Nemčiji. V finale sta se uvrstili ekipi Danske in ZDA, slavili pa so Danci. Izmed slovenskih ekip se je najbolje odrezala ekipa Gimnazije Bežigrad iz Ljubljane, saj je izpadla šele v polfinalu. Ekipi GFML Ljutomer B in Ljutomer sta se uvrstili na 21. oziroma 22. mesto. V sklopu debatnega turnirja je v prleški prestolnici potekalo tudi državno tekmovanje v angleški debati. Zmagala je ekipa Gimnazije Bežigrad, drugo mesto je osvojila Druga gimnazija Maribor, tretje pa Gimnazija Trbovlje. Ekipa GFML Ljutomer B je bila četrta, GFML Ljutomer A pa peta. NŠ Majšperk • Veter boža deklico S peto in recitirano pesmijo obeležili dan zena Tudi letos so članice literarne sekcije Kulturno-prosvetnega društva Stoperce v marcu med prvimi voščile ženam, materam in dekletom ob njihovem prazniku, in sicer s prireditvijo Veter boža deklico. »Kot že vrsto let smo k sodelovanju povabili tudi učence in učiteljice podružnične šole, ljudske pevce in pevke iz Stoperc. Kot prvi so se nam predstavili učenci, ki so si želeli biti odrasli, pa vendar so preko igre in pesmi ugotovili, da je življenje polno pasti in trnja, zato so še vedno raje otroci, ki se lahko igrajo in rajajo po svoje. Zapeli so nekaj podoknic, deklamirali pesmi o mamicah in babicah ter zaplesali. Svoj polurni nastop so končali s pesmijo Moja mami, ob kateri so zaplesali valček in pokazali, da znajo tudi vriskati,« Foto: KPD Stoperce je nastop učencev opisala Ida Žun-kovič. Zbrani so lahko prisluhnili še ljudskim pevcem Prešmentani faloti ter članicam literarne sekcije, ljudskim pevkam iz Stoperc. »Program smo zaokrožili tako, da smo na oder povabili uspešno žensko v naši občini, županjo Darinko Fakin. Izrekla nam je lepe misli in voščila vsem ženam ob prazniku,« je dejala Žunkovičeva in dodala misel: »Družba je določila dneve za obdarovanje, toda pogosto nam največ pomenijo majhna, nepričakovana darila.« MV Tednikova knjigarnica Pisatelju Vidu Pečjaku v spomin Odšel je pisatelj Vid Pečjak (1929-2016), ki je in bo ostal zapisan generacijam mladih bralcev z nepozabno, eno prvih izvirnih domačih zgodb, kjer nastopajo izven-zemeljska bitja. Drejček in trije Marsovčki je delo, ki sodi v slovensko klasično delo za otroke, napisana je bila leta 1956, ko je bilo zanimanje za Mars med astronomi in pisatelji zelo živo; prvič je knjiga izšla leta 1961 in od tedaj je bila natisnjena v različnih izdajah v letih 1965, 1967, 1984, 1992, 1995, 2003, 2005, 2011, 2014, kar govori v prid priljubljenosti te znanstvenofantastične kratke zgodbe. Tako je avtor zapisal med drugim v spremni besedi z naslovom Marsovčki čakajo, da se vojne končajo (str. 139 do 142) k izdaji iz leta 2014: ... Za Mars sem se navdušil že kot otrok, ko sem bral spise astronomov Schiaparellija in Lowella. Oba sta trdila, da na tem planetu živijo inteligentna bitja, Schiaparelli pa je risal obsežne zemljevide marsovskih mest, med katerimi so izkopani kanali, po katerih teče voda. Kasneje seje izkazalo, da so samo plod motenj v ozračju, slabih teleskopov in Schiaparellijeve domišljije. A to ni prepričalo pisateljev, ki so še naprej opisovali življenje Marsovcev in njihovih srečanj z Zemljani 1., 2. ali3. vrste ... Drejček bi bil danes star približno 60 let in približno toliko tudi njegovi prijateljčki Miš, Maš in Saš. Drejček se imenuje Andrej in še vedno čaka, da se Marsovčki (zdaj Marsovci) vrnejo na Zemljo. A jih ni. Zaman upira oči v svetlo rdečo zvezdico in jih kliče nazaj. Ne bodo prišli. Pred odhodom so mu zatrdili, da se ne bodo vrnili, dokler na Zemlji ne zavlada mir. Vojn in preganjanja pa je čedalje več. Zemlja je postala prava klavnica ljudi in ljudstev. Pobijajo vojake, civiliste, tudi ženske in otroke. Zato Marsovčkov še zlepa ne bo sem. Morda bo Andrej prej ostarel in umrl. Boji se, da jih nikoli več ne bo videl. Toda Drejček ni samo fantek iz pravljice. Drejček, to smo mi vsi, to ste vi, otroci, to so vaši bratje in sestre, prijatelji in tudi otroci, ki jih ne poznate. Sele ko ne bo več vojn, bodo pristale na zemlji ladje z raz Vid Pečjak je zraven navedene knjige napisal za mlade bralce: Živali v ukrivljenem ogledalu (1957), Pobegli robot (1964), Roboti so med nami (1974), Kam je izginila Ema Lauš (1980), Beg med zvezde (2004), Aleks in robot Janez (2007), kataklizma: Sele-nino maščevanje 82010), UmbaKumba in lončarjeva hči (2014). Za odrasle pa: Adam in Eva na planetu starcev (1972), Doktor živih in mrtvih (2004) . V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer je na ogled spominska razstava ob avtorjevi smrti, si je mogoče izposoditi izbrana poučna dela Vida Pečjaka, ki se je znanstveno ukvarjal z različnimi področji psihologije, iz katere je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1965 tudi doktoriral: Poti do znanja: metode uspešnega učenja (1986), Psihologija množice (1994), Človek in ekološka kriza: kaj lahko prispevamo k izboljšanju (2010). Sicer je bil pisatelj, psiholog in profesor Pečjak avtorsko izjemno močan ustvarjalec, v vzajemnem knjižničnem katalogu je 234 zapisov knjižnih izdaj, prispevkov na konferencah in člankov, med drugimi še monografije Psihologija tretjega življenjskega obdobja (1998), Učenje, spomin, mišljenje (2010), Psihologija staranja (2007), Psihološka podlaga vizualne umetnosti (2006) . V Pečjakovih strokovnih, teh je več kot 30, in literarnih delih so sledi avtorjeve strokovne zavezanosti psihologiji. Pečjak je ka-rierno pot začel kot klinični psiholog v Prehodnem mladinskem domu, od leta 1960 je bil predavatelj na Filozofki fakulteti, od leta 1975 je bil redni profesor za občo psihologijo. Strokovno se je spopolnjeval v Veliki Britaniji in ZDA, mnogo je predaval kot gostujoči profesor. Avtorica spremne besede Tadeja Zupan Arsov je tenkočutno izbrala citat (Drejček in trije Marsovčki), ki se glasi: ...«Drejček se je tako vživel v svojo domišljijo, da jo ima za čisto resnico. To se otrokom dostikrat zgodi.« »Kaj pa naj storimo?« »Ne bodite pretrdi z njim. Zlepa in z ljubeznijo boste dosegli več kot s silo.« »Nikoli nismo bili kdove kako trdi. Šele sinoči me je minilo potrpljenje.« »Bodite milejši. Otrok je kot kristal. Le najmehkejša krpa je dovolj mehka, da ne pušča raz.« Liljana Klemenčič Foto: NS Rokomet Zaostali, ujeli, popustili, izgubili Strani 12 Košarka Pred finalom pokala in končnico PARKL Stran 12 Atletika Domjanova v Splitu vrgla disk čez 59 metrov Stran 13 Strelstvo Venta do zmage, B. Simo-nič in Raušlova tretja Stran 13 Ples Ana in Ivan znova državna prvaka Stran 14 Namizni tenis Ina Unger in Lara Belaj prvakinji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Je po dveh remijih čas za zmago? Nogometaši Zavrča so v uvodnih dveh krogih spomladanskega dela prvenstva nanizali dva remija v gosteh (Gorica, Celje). Glede na tradicionalno neugodna tekmeca je to kar dober rezultat, glede na prikazano pa bi morali imeti varovanci Ivice Solomuna na svojem računu vsaj dve točki več, realno pa kar štiri. »Ko smo pregledovali statistiko tekme v Celju, smo videli, da smo imeli 200 uspešnih podaj več kot domačini in da smo proti golu Celjanov sprožili 14 strelov, od tega 7 v okvir vrat, domačini pa niti enega. Ta po- buda in boljša kombinatorika bi se seveda morala poznati tudi na rezultatu, a se to ni zgodilo. Naša naloga pred petkovo tekmo z Domžalami je prav to, da boljšo igro unovčimo in vknjižimo tri točke. Zavedamo se, da je ekipa Domžal dobra ekipa, a mi moramo gledati nase,« je povedal Mirko Smo-dej, športni direktor Zavrča. 1. SNL, 25. krog: Zavrč - Domžale, petek, 11. marca, ob 19.00 v Zavrču Nekaj besed je namenil tudi igralni površini: »Glede na količino padavin v zadnjem času igrišče seveda ni v idealnem stanju, kar je precejšen problem. Upamo, da bo nekaj suhih in toplejših dni pomagalo k temu, da bo tudi igrišče vsaj nekoliko ugodnejše za igro.« Za trenerja Solomuna je razveseljiva novica ta, da sta Josip Golubar in Lovro Cvek po lažjih poškodbah znova v pogonu, za kratek čas sta zaigrala že v Celju. Za postavo bo kandidiral tudi Patrik Tudan, medtem ko sta Dejan Glavica in Jure Matjašič od tega še vedno precej oddaljena. Prvi zaradi poškodbe kolena, drugi zaradi poškodbe stopala. Na zadnjih petih tekmah štiri zmage in en remi Zavrčani imajo z Domžalča-ni v zadnjem času zelo dobro bilanco: v zadnjih petih srečanjih so kar štirikrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. V jesenskem delu je bilo v 7. krogu v Zavrču neodločeno (0:0), v 16. krogu v Domžalah pa je zmagal Zavrč (0:1, Muslimo- Foto: Črtomir Goznik Lovro Cvek se po poškodbi vrača v ekipo Zavrča. vic). Varovanci Luke Elsnerja so slabo začeli spomladanski del sezone, saj so izgubili v Novem mestu (3:0), doma pa remizirali z Gorico (1:1). Glede na zapisano so torej v pred- nosti Zavrčani, ki v uvodnem domačem obračunu pred svojimi navijači lahko pričakujejo dober izkupiček. Je po dveh remijih čas za prvo zmago? JM Nogomet • 2. slovenska liga Drava in Aluminij na uvodu pred težkima preizkušnjama v ■ Dva tedna za nogometaši v 1. ligi bodo spomladanski del sezone začeli tudi nogometaši v 2. ligi. Ekipi ptujske Drave in kidričevskega Aluminija čakata v uvodu zelo težki preizkušnji z močnima ekipama iz vrha lestvice. NK Drava: Ostati v igri za 1. ali 2. mesto Nogometaši Drave so priprave na spomladanski del prvenstva v 2. ligi začeli januarja. Po uspešnem prvem delu sezone je bilo lažje začeti s trenažnim procesom, pri katerem je s treningi za moč sodeloval atletski trener Go-razd Rajher, medtem ko je nad kondicijskim in nogometnim delom priprav bdel trener Damjan Vogrinec. Ptujčani so po načrtih odigrali devet prijateljskih tekem. O pripravah je Vo-grinec povedal: »Priprave so potekale dokaj normalno, najpomembneje pa je bilo, da nismo imeli velikih težav s poškodbami, le nekaj drobnih. 2. slovenska liga 1. K. RADOMLJE 16 9 4 3 2. DRAVA PTUJ 16 8 4 4 3. FAR. VERŽEJ 16 6 6 4 4. ROLTEK DOB 16 7 3 6 5. ALUMINIJ 16 6 5 5 6. TRIGLAV KRANJ 16 5 7 4 7. ANKARAN 16 5 5 6 8. ZARICA KRANJ 16 4 5 7 9. TKK TOLMIN 16 3 5 10. SENCUR 16 2 6 8 30:14 31 24:21 28 29:23 24 27:22 24 26:25 23 22:17 22 17:26 20 16:29 17 25:29 14 22:32 12 Foto: Črtomir Goznik Aluminij in Drava sta se v prvem delu sezone sešla enkrat, v Kidričevem so slavili Ptujčani. Naslednji obračun čaka lokalna tekmeca že 19. marca - tokrat na Ptuju. Aleš Majer se je pripravam priključil malo kasneje in je treniral po individualnem programu. Delno nam je priprave oteževalo vreme, zato smo jih v glavnem opravili na igrišču z umetno travo. Na nekaterih izmed prijateljskih tekem smo odigrali dokaj solidno, drugih spet ne. Opazil sem na eni strani veliko dobrih stvari in na drugi strani tudi nekaj slabih, ki smo jih skušali odpraviti.« Drava je v prvem delu z igrami in rezultati nedvomno pozitivno presenetila. O željah in realnih načrtih do kon- ca sezone Vogrinec odgovarja: »Dobre predstave in rezultate iz prvega dela sezone bi radi nadaljevali tudi v drugem delu. Zavedati se je treba, da smo v igralskem kadru doživeli kar nekaj sprememb, saj nam je po jesenskem delu prvenstva odšlo devet igralcev in prišlo šest novih. Vsi ti imajo svojo kakovost in so lahko dodana vrednost ekipi. Naš cilj je izgledati na igrišču še bolje kot v prvem delu sezone, s čimer upamo, da bomo do konca ostali v igri za prvo ali drugo mesto.« V borbi za vrh prvenstvene lestvice bo Drava že v uvodnem krogu gostovala v Radomljah proti vodilni ekipi druge lige Kalcerju. »Čaka nas izredno težko gostovanje, saj ima naš tekmec odkrite ambicije po uvrstitvi v 1. ligo. Po mojem mnenju so tudi prvi 2. SNL, 17. krog: K. Radomlje - Drava (12. 3., ob 15.00) Aluminij - Roltek Dob (13.3., ob 15.00) favoriti in imajo pred seboj realen cilj. Mi imamo tudi svojo računico in ta je, da tekme ne izgubimo, tiha želja je zmaga.« NK Aluminij: Uveljaviti mlade igralce iz lastne šole Kidričani so v dosedanjem poteku prvenstva opravili že dve menjavi na trenerski klopi: sezono so začeli z Damijanom Romihom, nadaljevali Simonom Sešlarjem, tri tedne pred spomladanskim delom pa jo je prevzel Bojan Špehonja. Pred slednjim je bila tako težka naloga, a jo je prevzel z zavedanjem, da jo bo opravil po najboljših močeh. »Pred mano je en sam konkreten cilj in ta je uveljavljanje mladih igralcev iz lastne nogometne šole. To seveda ne pomeni, da z ekipo nimam tekmovalnih ciljev, le v ospredje jih ne mislimo potiskati. Imamo rahlo spremenjeno in zelo mlado ekipo, vsak trener pa potrebuje nekaj časa, da se z igralci dodobra spozna in ujame,« je povedal Bojan Špehonja. Kljub kratkemu skupnemu druženju njega in njegovo ekipo čaka v nedeljo izjemno težka preizkušnja, domače srečanje z Dobom, ki ga vodi Damijan Romih. »Z zadnjim delom priprav, ko sem sam vodil ekipo, sem zadovoljen. Predvsem zadnjo tekmo proti Ivančni Gorici smo odigrali dobro, zelo čvrsto. Prav takšno si želim tudi proti Dobu, ki je izjemno dobra ekipa, s kopico izkušenih igralcev s prvoligaškimi izkušnjami. Roltek je eden izmed favoritov lige, a vnaprej se seveda ne mislimo predati. Poskušali bomo odigrati kar najboljšo tekmo, kaj nam bo to prineslo, pa bomo videli po tekmi,« je dodal Špehonja. Zaradi kartonov v nedeljo ne bo mogel računati na Dejana Krljano-vica in Vedrana Turkalja. Jože Mohorič, David Breznik Farmtech Veržej Stratega Veržeja Zlatka Gabora in njegove varovance čaka uvodni spomladanski obračun v Ankaranu. V klubu je prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru; klub so namreč zapustili Blaž Dobaj, Jure Srnec, Matej Vinkovič in Nejc Domjan, novinci v veržejskem dresu pa so Žiga Živko, Bian Paul Šau-perl (oba Maribor), Marko Ilič (Mura) in Tilen Lešnik (Rudar Velenje). Spomladanski del sezone bo zaradi poškodbe moral izpustiti Žan Kavaš. NŠ 12 Štajerski Šport petek • 11. marca 2016 Rokomet • 1. NLB Leasing liga Zaostali, ujeli, popustili, izgubili Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 33:28 (17:13) JERUZALEM: Balent (3 obrambe), Šutalo; Kavčič 5, Horvat 6, Bogadi, Radujkovič 3, Grabovac, Žižek Cvetko, Žuran, Kosi 5, Grizolt, T. Hebar, Mesaric 2 (1), Petrovič 1 (1), Rajšp 3, Cirar 3. Trener: Saša Prapotnik. Po tekmi v Škofji Loki so se Ormožani podali še na eno težko gostovanje v Ribnico. Pred dobrim mesecem si je ekipa obetala kakšno točko iz teh dveh gostovanj, vendar so se te želje in pričakovanja po poškodbah Čudiča, Kocbeka, Žurana in Ozmeca razblinile kot milni mehurček. V tem hipu sta tako Škofja Loka kot Ribnica precej močnejši od okrnjenih Ormožanov. »Kljub porazoma nismo razočarali. Vesel sem, da so fantje dali vse od sebe na igrišču. To je naša realnost v tem trenutku. Vzemite Celju ali Gorenju tri ali štiri igralce prve sedmerice, pa se lahko poslovijo od naslova državnih prvakov. Edina dolžnika sta vratarja Balent in Šutalo. Po poškodbah Žurana in Kocbeka je na levem zunanjem eksplodiral kadetski reprezentant Gašper Horvat, ki je velik potencial slovenskega rokometa. Še en kadetski reprezentant igra izjemno sezono, in to je krožni napadalec Miha Kavčič. Ta je zanimiv v obe smeri, tako v napadu kot v obrambi. Tudi Foto: Črtomir Goznik Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož) tretji kadetski reprezentant Tilen Kosi ni razočaral. Igra na najodgovornejšem mestu organizatorja igre, kjer včasih pride do vzponov in padcev. Pohvalil bi tudi preostale fante, ki v teh težkih trenutkih verjamejo v ekipo in vedo, da letos nimamo z rožami postlano glede poškodb. Čez tri dni je pred nami nova tekma, na Hardek prihaja novomeška Krka, ki letos igra odlično in bo trd oreh za našo razredčeno ekipo. S fanti ne bomo vrgli puške v koruzo in napovedujemo boj do zadnje kaplje krvi,« je po tekmi v Ribnici povedal trener Saša Prapotnik. Na Dolenjskem so Ormožani v 1. polčasu že zaostajali za pet zadetkov (15:10, 16:11). Rokomet • Državne lige Dobra prva, slaba druga polčasa 2. SRL (m): Rudar - Velika Nedelja 35:28 (16:14) VELIKA NEDELJA: P. Zorec 5, Kociper 1, Bombek 1, Topo-lovec, Bezjak 1, Kolmančič 10, Preac, Lukman 4(2), Škrjanec, Lorenčič 4, Praprotnik, Bokša 1, Vukan, D. Zorec, Gašič, Marin 1. Trener: Matjaž Hanželič. SEDEMMETROVKE: Rudar 3/3, Velika Nedelja 4/2, IZKLJUČITVE: Rudar 2, Velika Nedelja 4. Rokometaši Velike Nedelje so optimistično odpotovali v Trbovlje, kjer jih je pričakala vodilna ekipa lige Rudar. Klub z bogato tradicijo se bori za vrnitev v 1. B-ligo, tudi po tekmi z Nedeljčani pa osta- 2. SRL (m) REZULTATI 12. KROGA. Rudar - Velika Nedelja 35:28 (16:14), Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Cerklje 28:34 (15:14), Radovljica - Ajdovščina 24:34 (11:20), Pomurje - Metlika 29:37 (17:14). 1. RUDAR 11 9 0 2 18 2. AJDOVŠČINA 11 8 1 2 17 3. CERKLJE 11 7 0 4 14 4. JADRAN 2009 10 5 1 4 11 5. VELIKA NEDELJA 11 5 1 5 11 6. METLIKA 10 5 0 5 10 7. ARCONT RADGONA 10 3 2 5 8 8. RADOVLJICA 11 2 0 9 4 9. POMURJE 11 1 1 9 3 jajo na dobri poti k temu cilju. V prvem delu so bili varovanci Matjaža Hanželiča domačinom še konkurenčni, saj so zaostajali zgolj za dva zadetka. V drugem delu so se proti kakovostnemu tekmecu pokazale vse slabosti in poraz je bil neizbežen. Pri domačih sta bila najboljša strelca Jan Polanec z 10, Robi Habjan z 8 zadetki, pri gostih jih je 10 dosegel Miha Kolmanič. JM 1. mladinska liga vzhod: ŽRK Celje Celjske mesnine - ŽRK Ptuj 28:25 (13:17) ŽRK PTUJ: Pušnik, Ambrož 3, Ivančič 2, Majcen 1, Selinšek 8, Kolednik 3, Rozman, Grabrovec 3, Hergula 2, Rodi 1, Ogrizek 2, Kopold-Metličar. Trener: Sašo Petek. Predzadnja tekma rednega dela 1. mladinske lige-vzhod, kjer letos nastopajo Ptujčan-ke, je tem prinesla nov poraz. Kljub vsemu je gostujoča četa v knežjem mestu prikazala dobro predstavo, le na koncu so ji pošle moči, predvsem zaradi dejstva, da je večina deklet Ptuja dopoldne tega dne že odigrala nekaj tekem za svoje šolske ekipe. Celjan- 1. NLB leasing liga REZULTATI 21. KROGA: Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 2011 34:23 (15:6), Krka - Slovan 40:33 (20:18), Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 33:28 (17:13), Dobova - Celje Pivovarna Laško 24:37 (11:20), Maribor Branik - Urbanscape Loka 30:24 (14:9), Istrabenz Plini Izola - Trimo Trebnje 26:25 (15:16), Sevnica - Koper 2013 24:33 (15:17). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 21 2. GORENJE VELENJE 21 3. KOPER 2013 21 4. MARIBOR BRANIK 21 5.URBANSCAPEL0KA21 6. KRKA 21 7. RIKO RIBNICA 21 8. JERUZALEM 0RM0Ž21 9. TRIMO TREBNJE 21 10. DOBOVA 21 11. ISTRABENZ IZOLA 21 12. SLOVENJ GRAD, 21 13. SLOVAN (-1) 21 14. SEVNICA 21 Tenis Slovenski dvoboj Tamari 19 1 1 39 19 1 1 39 14 1 6 29 14 1 6 29 12 2 7 26 12 1 8 25 11 1 9 23 11 O 1O 22 8 2 11 18 6 2 13 14 4 2 15 1O CO 3 15 9 CO 1 17 6 CSI O 18 4 V brazilski Curitibi je potekal tretji zaporedni ITF-turnir z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev. Na njem sta pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca nastopili tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) in Pia Čuk. Pia (507.) se je v glavni turnir prebila preko kvalifikacij, kjer je v zadnjem krogu ugnala Madžarko Aylo Akso (399.). Žreb za glavni turnir se je nato močno poigral s slovenskima igralkama, saj sta se med seboj pomerili v 1. krogu. Prepričljivo je zmagala Tamara (273.), ki jo je nato v 2. krogu čakala 2. nosilka, Cindy Burger (165.). Zidanškova je še enkrat odlično začela dvoboj in si po pol ure igre priigrala tri set žoge (5:3, 40:0). A 23-letna Nizozemka je kot ptič Feniks vstala iz pepela in nato v podaljšani igri osvojila 1. niz - 6:7(4). V drugem nizu je Tamara znova povedla 2:0, nato pa je izkušenejša tekmica nanizala pet zaporednih iger, čeprav je imela tudi Tamara vmes pet priložnosti za break. Srečanje se je končalo z rezultatom 6:7(4), 3:6. Končni Tamarin izkupiček brazilske turneje sta dve uvrstitvi v 2. krog ter en četrtfinale. S seboj pa prinaša še veliko malho novih izkušenj, ki jih bo slej ali prej unovčila za nove zmage ... JM Po dobri igri v nadaljevanju so izid v 42. minuti izenačili na 21:21. Žal je sledil usodni padec v igri Jeruzalema, kar so gostitelji izkoristili za delni izid 5:0 (26:21). Bližje kot na tri zadetke zaostanka četa trenerja Prapotnika več ni prišla. V vrstah Ribnice sta blestela oba krilna igralca Janez Skušek in Jan Pucelj, ki sta mrežo Balenta in Šutala zadela vsak po devetkrat. Vratar Jošt Perovšek je dodal 11 obramb. Po dveh zaporednih porazili so Ormožani padli na 8. mesto in za 6. mestom, ki ga zaseda Krka, zaostajajo 3 točke. Prav Krka bo v soboto, 12. marca, ob 19.00 gost trdnjave Hardek. UK Košarka • PARKL Pred finalom pokala in končnico ■ KK Ptujska Gora ke so z zmago potrdile visoko tretje mesto, Ptujčanke pa čaka le še tekma z Olimpijo, nato pa sledi razigravanje za prvaka in s tem uvrstitev v 1. žensko ligo. Glede na precej ozek kader igralk iz najstarejšega slovenskega mesta je razveseljivo dejstvo, da se je po daljšem času odsotnosti vrnila Grabrovčeva. Uvod je minil v znamenju ptujske vrste, ki je kmalu po-vedla in narekovala tempo igre. Obramba je izpolnjevala vse zahteve stratega Petka, lepo pa je tekla tudi igra v napadu. Po zadetku Selinško-ve (skupaj 8 golov) je najvišja prednost Ptujčank v prvem delu in tudi na tekmi v 17. minuti igre zanašala +6 (6:12). S štirimi zaporednimi zadetki so se nato Celjanke približale, izid polčasa pa je bil nato 13:17. Tudi prvi zadetek v nadaljevanju je pripadel varovankam Saša Petka, nato pa so domačinke strnile svoje vrste, zaigrale na vse ali nič ter začele lov na gostje. V 42. minuti so prvič v drugem polčasu izenačile (19:19), tri minute kasneje pa tudi povedle (21:20). Nato so svojo prednost le še povečale, Ptujčankam je zmanjkalo moči, in čeprav so se v 56. minuti približale le na -1 (26:25), je zmaga nato ostala doma. tp Liga PARKL se je že močno prevesila v drugi del, saj morajo prvoligaši pred končnico odigrati le še dva kroga, drugoligaši pa so redni del že končali in so sedaj razvrščeni v ligo za prvaka in ligo za razvrstitev od 5. do 12. mesta. V 1. ligi še naprej najbolje kaže ekipi MCAPRO Rams iz Maribora, ki v sezoni sploh še ni doživela poraza. Trenutno je aktualna borba za 4. mesto, kjer ekipa Lenarta brani minimalno prednost pred ekipo iz Starš. Po rednem delu obeh skupin 2. lige so si mesta v boju za prvaka priborile ekipe Addeco Old-stars, Ruše, Pragersko in Tiskarna Ekart Cirkovce. Zanimivo je bilo predvsem v skupini jug, kjer sta imeli ekipi iz Cirkovc in Ptujske Gore enako število točk, krajšo pa so zaradi izkupička v medsebojnih tekmah potegnili košarkarji iz Ptujske Gore. 1. liga REZULTATI ZADNJIH TEKEM: KK Rače - KK Rogaška rekrea-tivci 60:82, ZM Veseli Vikingi -MCAPRO Rams 52:57, KK Starše Čiro - KK Adecco 64:81, KK AJ DAS Lenart - ŠD Kidričevo 62 - 61. 1. MCAPRO RAMS 12 12 0 24 2. KK ADECCO 12 9 3 21 3. ZM VESELI VIKINGI 12 8 4 20 4. KK AJ DAS LENART 12 7 5 19 5. KK STARŠE ČIRO 12 6 6 18 6. KK ROGAŠKA REKREAT. 12 5 7 17 7. ŠD KIDRIČEVO 12 1 11 13 8. KK RAČE 12 0 12 12 RAZPORED NASLEDNJIH TEKEM: KK Rogaška rekreativci -KK AJ DAS Lenart (16. 3.), KK Starše Čiro - KK Rače (18. 3.), ŠD Kidričevo - MCAPRO Rams (18. 3.), KK Adecco - ZM Veseli Vikingi (19. 3.), KK Starše Čiro -KK Rogaška rekreativci (25. 3.), ŠD Kidričevo - KK Rače (25. 3.), KK AJ DAS Lenart - ZM Veseli Vikingi (26. 3.), KK Adecco - MCAPRO Rams (26. 3.). 2. liga SEVER, končna lestvica 1. KK RUŠE 2. ADECCO OLDSTARS 3. KK PALOMA 4. KK STARŠE 5. ETI HURIKANI 6. BEAUJOLAIS 2. liga JUG, končna lestvica 1. KK PRAGERSKO 10 9 1 19 2. ŠD PTUJSKA GORA 10 7 3 17 3. T. EKART ŠD CIRKOVCE 10 7 3 17 4. KK PTUJ 10 5 5 15 5. KK ČREŠNJEVEC 10 2 8 12 6. KK DORNAVA JACK CAFFE 10 0 10 10 1O 9 1 19 1O 6 4 16 1O 5 5 15 1O 5 5 15 1O 3 7 13 1O 2 8 12 2. liga ZA PRVAKA 1. ADECCO OLDSTARS 4 2 2 6 2. KK PRAGERSKO 4 2 2 -6 3. KK RUŠE 3 2 1 5 4. T. EKART ŠD CIRKOVCE 3 1 2 4 2. Parkl liga, končnica REZULTATI ZADNJIH SREČANJ: KK Ruše - Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce 67:71, ETI Hurika-ni - KK Črešnjevec 56:50, KK Pragersko - Adecco Oldstars 68:69, KK Dornava Jack Caffe - Beaujolais 66:57, KK Ptuj -KK Starše 71:82, KK Paloma -ŠD Ptujska Gora 79:56, Adecco Oldstars - KK Pragersko 77:47, Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce -KK Ruše RAZPORED NASLEDNJIH TEKEM: Adecco Oldstars - Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce (14. 3.), KK Črešnjevec - ETI Hurikani (14. 3), Beaujolais - KK Dornava Jack Caffe (16. 3.), KK Ruše - KK Pragersko (17. 3.), ŠD Ptujska Gora - KK Paloma (18. 3.), KK Starše - KK Ptuj (18. 3.), KK Pragersko - KK Ruše (24. 3.), Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce -Adecco Oldstars (24. 3.), JM SPALDING pokal PARKL, razpored (v Rušah): 11. 3. ob 17.00: KK Ruše - ZM Veseli Vikingi 11. 3. ob 18.30: KK Adecco - KK Starše Čiro 13. 3. ob 16.00: finale 13. 3. ob 18.00: All stars 1. lige - All stars 2. lige petek m 11. marca 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Atletika Strelstvo m 3. memorial Vladimirja Kebra Domjanova v Splitu zalučala disk čez 59 metrov Atletski športni klub Split je v nedeljo izvedel zimsko metalno prvenstvo Hrvaške, na katerem je v metu diska v odprti članski konkurenci tekmovala tudi Veronika Domjan (AK Ptuj). Ta je prejšnjo soboto na Ptuju postavila državni rekord 59,51 metra. V Dalmaciji je naša odlična atletinja slabše začela tekmovanje, a ji je v zaključku, v peti seriji, ponovno uspel odličen met. Sodniki so izmerili raz- Veronika Domjan (AK Ptuj) Bowling m Podjetniška liga Dokl in DaMoSS V ■ v^ I . I srecnejsa v igri številk Tretji krog so zaznamovali visoki rezultati, v katerih so ene ekipe dosegale visoke zmage bodisi zaradi kakovostne razlike, bodisi zaradi srečnega spleta okoliščin. Tako sta ekipi Dokl gostinstvo in DaMoSS slavili 8:0 oz. 7:1, čeprav sta podrli le 117, oz. 66 več kegljev od tekmecev. Edino izenačeno tekmo sta odigrali ekipi BC Ptuj in VGP Drava, ki sta si pošteno razdelili točke. Ekipni rezultati tokrat niso bili na visokem nivoju, le Gostišče Iršič in SKEI Ptuj sta presegla mejo 2800. Med posamezniki so bili najboljši člani omenjenih ekip, med deseteri- 1. DOKL GOSTINSTVO 2. SKEI PTUJ 3. TAMES 4. DAMOSS 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 6. VGP DRAVA 7. TALUM 8. TISKARNA EKART 9. BOWLING CENTER PTUJ 3 Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Andrej Pur-gaj (Gostišče Iršič) 788, 2. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 783, 3. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 748, 4. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 723, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 721, 6. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 714, 7. Mario Ku-ret (SKEI Ptuj) in Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) oba 713, 9. Jože Va-upotič (VGP Drava) 711, 10. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 707. 10. CASINO POETOVIO 11. RESTAVRACIJA PAN 12. RADIO-TEDNIK PTUJ 13. ELEKTRO MARIBOR 14. SAUBERMACHER SLO. 15. PERUTNINA PTUJ 2606 20 280S iS 2S9i i4 26S7 i4 28S0 i3 26S8 i3 i3 2299 i3 266S i2 i0 2497 8 2488 8 4 2299 3 1831 0 Venta do zmage, B. Simonie in Raušlova tretja daljo 59,11 metra, kar je njen tretji najboljši rezultat v karieri. To je bil hkrati drugi najboljši rezultata tekmovanja v Splitu, na katerem je zmagala odlična Sandra Perkovič. Ta je očitno že na začetku sezone v izredni formi, saj je disk vrgla kar 70,59 metra. Hrvaška atletinja je ena izmed vzornic Veronike Domjan, ki bo v nedeljo tekmovala na evropskem zimskem pokalu v metih v Aradu v Romuniji. David Breznik Minuli vikend je v Zreč ah, v organizaciji domačega SD Slovenske Konjice potekal kakovosten mednarodni turnir - 3- Memorial Vladimirja Kebra. S pištolo so bili znova zelo uspešni spodnjepodra-vski strelci, ki so osvojili tri odličja in še dodatni dve uvrstitvi v finale. Med člani je drugi najboljši rezultat v kvalifikacijah dosegel Ormožan Kevin Venta, ki je s 569 krogi zaostal le za najboljšim slovenskim mladincem Jožetom Čeprom iz Vremščice, ki je s 573 krogi postavil svoj najboljši rezultat v sezoni. V kvalifikacijah so bili zelo uspešni še Boštjan Simonič (568), Sašo Stojak (564) in Nenad Vignjevič (561), ki so se s 4., 5. in 8. mestom prav tako uvrstili v finale. To pa ni uspelo preostalim trem miklavškim strelcem Simonu Simoniču (559), Miranu Miholiču (556) in Alojzu Trstenjaku (538) ter kovinarjevemu Žanu Toma-žiču (528), ki so osvojili 10., 13-, 22. in 26. mesto. V zanimivem finalu je najboljši Ptujčan Sašo Stojak Foto: SD Slovenske Konjice Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta je v Zrečah dosegel, novo zmago v sezoni in premagal mladinskega olimpijca Jožeta Čepra na 2. in miklavškega strelca Boštjana Simoniča na 3. mestu. osvojil 5. mesto. Na 4. mestu je ostal Kovinarjev Nenad Vignjevič. V finalu so za razred bolje streljali najboljši trije: zadnjih pet desetic ni več pomagalo miklavškemu strelcu Boštjanu Simoniču za preboj v zaključek finala, osvojil je bronasto odličje. V fantastičnih prvih 12 strelih (11 x 10) si je Kevin Venta že priboril dobre tri kroge prednosti pred najboljšim slovenskim mladincem Če-prom. Ta je nato začel zaostanek zmanjševati, kljub mladinskemu finalnemu državnemu rekordu pa mu Venta ni uspelo dohiteti (200.7 kroga). V ekipni razvrstitvi so zmagali Miklavžani s 1683 krogi pred Rečico s 1679 krogi in Kovinarjem iz Ormoža s 1658 krogi. Raušlova s kvalifikacijsko zmago do 3. mesta V kvalifikacijah deklet s pištolo je bila zelo uspešna tudi Ptujčanka Majda Rau-šl, ki je s 376 krogi postavila najboljši rezultat pred mladinko Jagodo Tkalec (373) in Katjo Vodeb (368). Slednji sta bili nato boljši v finalu (1. Vodeb), zato se je Raušlova morala sprijazniti s 3. mestom. V članski konkurenci s puško je zablestel črenšovski mladinec Žan Kelenc in s 621,9 kroga postavil najboljši rezultat dneva in sezone. Ki-dričevski mladinci so streljali zelo izenačeno, saj so se Ivo Cicmanovič Zimet (577,3), Mihael Mikolič Sobotič (574,5), Domen Širovnik (572,7) in Žan Gojkošek (571,1) uvrstili med 19. in 22. mestom. Najboljši v kvalifikacijah je bil Grosupeljčan in najboljši slovenski mladinec na EP v Gyoru, Jan Kolenc s 615,6 kroga. Simeon Gonc Kikboks • Zabok Open Kar 17-krat na stopničkah Foto: Črtomir Goznik co sta se prebila še dva igralca VGP Drava in Radia-Tednika. REZULTATI 3. KROGA: Gostišče Iršič - Saubermacher Slovenija 8:0, DaMoSS - Tames 7:1, Radio-Tednik Ptuj -Dokl gostinstvo 0:8, Tiskarna Ekart - Perutnina Ptuj 8:0, Bowling center Ptuj - VGP Drava 4:4, Restavracija PAN - SKEI Ptuj 1:7. Tekma Elektro Maribor - Casino Poetovio je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. Prosta je bila ekipa Talum. Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj nadaljujejo priprave na državno prvenstvo. To soboto, 5. marca, so se udeležili turnirja v bližnjem Zaboku na Hrvaškem. Na tekmovanju, kjer je letos že tretjič organiziran mednarodni turnir, je sodelovalo okrog 310 tekmovalcev iz 28 klubov iz 3 držav. Na tekmovanju so Ptujčani sodelovali z 10 tekmovalci, ki so bili v večini prijavljeni v dve kategoriji in so vsi tekmovali v point figh-tingu, razen Vita Čurina, ki je tekmoval tudi v light kontaktu, ter Timija Pungarška, ki je nastopal v kick lightu. Ptujčani so osvojili 8 prvih, 4 druga in 5 tretjih mest. Prvo mesto so osvojili: - Tilen Repina (ml. kadeti do 47 kg), Staša Štern (ml. kadetinje do 37 kg in do 42 kg), Niko Ritlop (st. kadeti do 69 kg), Lara Vuzem Vaj-da (st. kadetinje do 55 kg), Timi Pungaršek (člani do 74 kg) in Vito Čurin (člani do 79 kg - light in člani do 84 kg - point fighting). Drugo mesto so osvojili: - Anej Pivec (ml. kadeti do 47 kg), Tilen Repina (ml. kadeti do 42 kg), Nino Bra-tušek (ml. kadeti nad 47 kg), Patrik Šulek (st. kadeti nad 69 kg). Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Aleš Skledar in Ma- Vito Čurin (KBV Ptuj) v akciji tej Šibila, ekipo pa sta tokrat vodila Timi Sitar in Branko Fidler. Ptujčane čaka v naslednjih 14 dneh še 1. krog medobčin- Namizni tenis m 1. SNTL (ž) Vesna do Ptujčank ni bila prizanesljiva PARI 4. KROGA, PONEDELJEK, 14. 3., OB 19.00: Elek-tro Maribor - DaMoSS, Perutnina Ptuj - Tames, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, Bowling center Ptuj - Saubermacher Slovenija; TOREK, 15. 3., OB 19.00: Casino Poetovio - Dokl gostinstvo, Talum - Restavracija PAN, SKEI Ptuj - Gostišče Iršič. Prosta je ekipa Tiskarna Ekart. JM 9 9 0 i8 9 7 2 i4 CO S 3 i0 9 S 4 i0 CO 3 S 6 8 i 7 2 9 0 9 0 REZULTATI 11. KROGA: Ptuj - Muta 3:5, Kajuh-Slovan - Vesna 2:5, Arrigoni - Letrika 5:0. Prosta je bila ekipa NTK Logatec. 1. MUTA 2. ARRIGONI 3. VESNA 4. LOGATEC 5. PTUJ 6. LETRIKA 7. KAJUH-SLOVAN Ptuj - Muta 3:5 Tomanič Butkovska - Roj-ko 0:3 (-8, -3, -5), Bezjak -Paradiž 3:2 (-14, -5, 9, 8, 3), Krajnc -Verhnjak 3:1 (7, -9, 9, 9), Bezjak - Rojko 1:3 (-8, -9, 9, -13), Tomanič Butkovska - Verhnjak 0:3 (-7, -7, -5), Krajnc - Paradiž 1:3 (-9, -4, 7, -9), Bezjak - Verhnjak 3:2 (-9, 9, 8, -7, 10), Krajnc - Rojko 2:3 (-8, 10, -7, 8, -11). Igralke v 1. ligi so v soboto odigrale srečanja 11. kroga. Ta je mladim igralkam NTK Ptuj prinesel srečanje z vodilno ekipo Mute, v kateri uspešno nastopa Ptujčanka Vesna Rojko. Glede na stanje na lestvici so bile gostje popolne favo-ritinje, saj so po osmih odigranih krogih še edina ne-poražena ekipa. Sam dvoboj pa se je obrnil v zanimivo smer, saj so mlade domače igralke pokazale zelo dobro predstavo in močno ogrožale zmago gostij. Dvoboj bi se lahko obrnil tudi v drugo smer, a je 15-letna Katja Krajnc kljub odlični predstavi v tesnih dvobojih na koncu klonila proti dve leti starejši Gaji Paradiž (1:3) in 24-letni Vesni Rojko (2:3). Predvsem slednji dvoboj je bil izjemen, saj ga je Vesna dobila šele v 5. nizu na raz- skega prvenstva, nato pa jih 26. marca čaka 1. turnir za državno prvenstvo, ki bo tokrat potekal na Ptuju. Franc Slodnjak liko (11:13). Dve posamični zmagi je za domačinke dosegla Anja Bezjak, eno pa je dodala Katja Krajnc. 13-letna Daniela Tomanič Butkovska izkušenejšim tekmicam za zdaj še ne more resneje konkurirati, a si nabira dragocene izkušnje. JM Foto: Črtomir Goznik Katja Krajnc (NTK Ptuj) 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. marca 2016 Ples Ana in Ivan državna prvaka v latinskoameri-ških plesih V organizaciji Plesne zveze Slovenije je v soboto, 5. 3-, v Prevaljah potekalo državno prvenstvo v latinskoameri-ških plesih za leto 2016. Na Koroškem se je zbralo 58 plesnih parov iz 14 slovenskih klubov, ki so zaplesali pred polno dvorano gledalcev in v bučnem navijaškem vzdušju. Med starejšimi mladinci sta si zmago priplesala Ivan Jarnec in Ana Ekart. V večernem finalnem tekmovanju, kamor se je uvrsti- lo najboljših sedem plesnih parov, sta odplesala nadvse prepričljivo. Energijo in predanost plesu so videli tudi sodniki, ki so ju nagradili z zmago in z naslovom državnih prvakov. Zmagala sta v vseh petih plesih. Z naslovom državnih prvakov sta si priborila nastop na evropskem prvenstvu konec marca v Španiji in na svetovnem prvenstvu konec leta v Latviji. UR Državna prvaka med starejšimi mladinci v latinskoameriških plesih - Ana Ekart in Ivan Jarnec Plavanje • Miting v Ljubljani Ptujski plavalci uspešni na razdalji 25 metrov Športno društvo Riba iz Ljubljane je organiziralo prvo plavalno tekmovanje, kjer so merili rezultate na 25-metr-skih razdaljah. Plavalci so ob klasičnih disciplinah (prosto, prsno, delfin, hrbtno) nastopali še v disciplini apnea -gre za tekmovanje na vdih. PK Terme Ptuj je imel v Ljubljani skupno prijavljenih devet plavalk in plavalcev, ki sta jih vodila trenerja Igor Sternad in Bernard Ver-šič. Slednji je tekmoval in je bil obenem vodja skupine tekmovalcev, v kateri so bili Pavel Čič, Daniel Greif, Tomaž Holc, Maša Jeza in Mia Jeza. Pri slednjih rezultat ni bil prvotnega pomena, ampak so se spoznavali s tekmovalnim športom, medtem ko so drugo ptujsko skupino tekmovalk sestavljale Sara Lampret, Viktorija Rihta-rič in Klara Benko. Med temi se je najbolje odrezala Benkova, saj je osvojila kar šest medalj in je bila v abso- Skupina plavalcev TK Terme Ptuj je nastopala na tekmovanju v Ljubljani. lutni skupni razvrstitvi tretja. To je zares lep uspeh za plavalko, ki je bila prva na 25 metrov hrbtno v mladinski kategoriji, ob tem je osvojila drugo mesto v absolutni kategoriji. Drugi mesti je zabeležila tako v mladinski kot ab- Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Blizu, a obenem daleč do točke Drava Ptuj -Remoplast 3:5 (2864:2962) DRAVA PTUJ: Štampfer Golob 423, Pavlič 498, Fridl 499, Ko-zoderc 471, Plajnšek 510, Kram-berger 463. Ptujskim igralkam v zadnjem obdobju rezultatsko ne gre najbolje. Tudi na obračunu z Remoplastom bi s kančkom sreče lahko prišle do neodločenega rezultata, a je ekipa iz Radelj na koncu odnesla iz težkega gostovanja v Deta centru obe točki. Do odločilne prednosti so prišle »po lesih«, saj so podrle skoraj sto kegljev več od domačink - 2864:2962. Na poti do zmage se je pri gostjah najbolj izkazala Maša Kre-vh, saj je podrla kar 568 kegljev. Pri domačinkah je bila tokrat najbolj razpoložena solutni kategoriji na 25 metrov delfin, prav tako druga je bila tudi v apnea absolutni kategoriji. Zbirko stopničk je Klara Benko dopolnila s tretji mestom v mladinski kategoriji na 25 metrov prosto. David Breznik Ivanka Plajnšek s 510 podrtimi keglji, ob njeni posamezni zmagi sta točki osvojili še poškodovani Nada Fridl in Marina Kramberger. Te tri posamezne točke so bile tokrat premalo za skupni uspeh, na katerega je ženska ekipa KK Drava neuspešno upala v zadnjih dveh krogih. Če bi jim to uspelo, bi bile uvrščene pri vrhu prvenstvene razpredelnice, sedaj pa ... David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 25. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Domžale; SOBOTA ob 15.00: Gorica - Krško; SOBOTA ob 16.55: Rudar -Maribor; NEDELJA ob 15.00: Krka - Luka Koper; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Celje. 2. SNL PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Kalcer Radomlje -Drava Ptuj, Ankaran - Framtech Veržej, TKK Tolmin - Zarica Kranj; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Roltek Dob, Triglav Kranj - Šenčur. Futsal • 2. SFL 17. KROG: Tomaž Trcko - KMN Oplast Kobarid B (PETEK ob 19.30); Kebelj Pizzerija Salama - Futsal club Ptuj (SOBOTA ob 19.00). Rokomet • 1. A DRL (m) 22. KROG: Jeruzalem Ormož - Krka (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 19. KROG: Drava Ptuj - Radeče MIK Celje (SOBOTA ob 19.00); Moškanjci Gorišnica - Grosuplje (SOBOTA ob 19.30). 2. DRL (m) 13. KROG: Velika Nedelja - Jadran 2009 Hrpelje Kozina (SOBOTA ob 19.00). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 17. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Mislinja (SOBOTA ob 17.30) Namizni tenis •! SNTL (ž) 12. KROG: NTK Vesna - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (ž) 7. KROG: NTK CirkovceŠternmatik - NTK Ljubljana (SOBOTA ob 10.00); NTK Cirkovce Šternmatik - NTK Preserje (SOBOTA ob 16.00). 2. SNTL (m) 9. KROG: NTK Melamin - NTK Ptuj (SOBOTA ob 10.00); NTK Olimpija - NTK Ptuj (SOBOTA ob 16.00) 3. SNTL(m) 9. KROG: NTK Metlika - NTK Cirkovce (SOBOTA ob 16.00) Kegljanje • 2. DKL vzhod (ž) 13. KROG: Korotan - Drava Ptuj (SOBOTA ob 13.00) Boks • Dejan Zavec 13. runda Dejana Zavca (SOBOTA ob 20.00 - Športna dvorana Tabor v Mariboru) Nogomet • Turnir mladih v Ormožu V soboto in nedeljo, 12. in 13. marca, bo pestro v Ormožu, kjer bo odigran turnir mlajših selekcij. V soboto se bodo med sabo merili igralci v kategorijah U-7 (10 ekip, med 8.30 in 13.00) in U-11 (8 ekip, od 13.15 do 17.00). V nedeljo bodo igrišča zasedli igralci starostnih kategorij U-9 (8 ekip, od 8.30 do 13.00) in U-13 (8 ekip, od 13.00 do 17.00). David Breznik, JM Futsal • FC Hiša daril Ptuj Futsal • 2. SFL Boljši tudi od Zagrebčanov Ekipa FC Hiša daril Ptuj, ki bo v soboto v Kopru odigrala prvo polfinalno srečanje državnega prvenstva v konkurenci U-13, je z odliko odigrala močan mednarodni turnir v Ribnici. Tam so se srečale najmočnejše ekipe fut-sala v kategoriji U-13 s področja Slovenije in Hrvaške. Ekipa FC Hiša daril Ptuj je zmagala v prav vseh tekmah, v polfinalu je odpravila domačo ekipo ŠD Extrem Ribnica (prvo-uvrščeno ekipo iz zahodne skupine lige U-13). Sledil je veliki finale, kjer so se Ptujčani merili z najmočnejšo ekipo z območja bivše skupne države, to je ekipa FC Nacional iz Zagreba. Tudi to Ze točka dovolj za napredovanje v elitno druščino Ekipa FC Hiša daril Ptuj je na suveren način osvojila tudi močan turnir v Ribnici. srečanje so mladi varovanci trenerja Aleksandra Fureka suvereno dobili z rezultatom 4:1. Žan Jevšenak iz ptujske ekipe je bil najboljši strelec turnirja. JM Prvenstvo v 2. SFL se v sezoni 2015/16 počasi bliža svojemu koncu: »Upamo, da k srečnemu koncu,« je pred petkovo (11. 3 ) pomembno tekmo z B-ekipo Oplasta iz Kobarida povedal trener Tomaža Marjan Magdič. V taboru Petelinov pred začetkom sezone nihče ni pričakoval, še manj pa napovedoval uvrstitev v elitno druščino: »Zdaj smo pred vrati raja. Treba je postaviti le še piko na i na preostalih dveh tekmah. Verjamem, da se bomo s pomočjo polne dvorane na Hardeku že danes veselili imenitnega uspeha. Mineva dobrih 15 let, odkar smo igrali v 1. ligi. Je pa zanimivo, da je kar nekaj priimkov istih kot takrat, ampak zdaj nas na igrišču razveseljujejo naši sinovi,« je ponosno dodal trener Magdič, čigar sin Miha je prvi strelec ekipe (13 zadet- kov) in najmlajši kapetan v zgodovini kluba. V klubu upajo, da tekma proti Oplastu ne bo v preveliko breme za mlado ekipo Tomaža, ki je v letošnjem prvenstvu dosegla 13 zmag, remi (Zavas Vrhnika) ter doživela dva poraza (Ke-belj, Zavas Vrhnika). Tekmec Tomaža v tem krogu bo B-ekipa Oplasta, ki so jo petelini v Kobaridu zanesljivo ugnali z izidom 6:1. Tekma se začne ob 19.30, gostitelji pričakujejo dobro obiskanost tekme, saj gre za res velik športni dogodek na ormoškem koncu. »Igrali bomo na zmago, nikakor na točko. Tako razmišljamo vsi, od prvega do zadnjega v klubu, in prav je tako,« je še dodal Magdič. Verjamemo, da bodo petelini v Ormožu v petek kikirikali pozno v noč ... Uroš Krstič petek m 11. marca 2016 Šport mladih, prireditve Štajerski 15 Prireditvenik Namizni tenis • Regijsko prvenstvo Ina Unger in Lara Belaj prvakinji V nedeljo je v organizaciji - «-NTK Cirkovce v Cirkovcih I— jl — potekal peti turnir prvenstva Severovzhodne regije za kadete in kadetinje (rojeni 1. 1. 2001 in mlajši) ter najmlajše kadete in kadetinje (rojeni 1. 1. 2005 in mlajši), ki se ga je udeležilo tudi 10 igralcev in igralk NTK Cirkovce ter igralka iz NTK Ptuj. Skupno je nastopilo več kot 50 igralcev iz Velenja, Koroške, Prekmurja, Maribora, Cirkovc, Ptuja, Pr-lekije... V kategoriji kadetinj posamezno je 1. mesto osvojila Ina Unger, Nika Belaj (obe NTK Cirkovce) se je uvrstila od 5. - 8. mesta. Med najmlajšimi kadetinjami je zmagala Kiara Šegula (NTK Ptuj), ki je bila v finalu boljša od Lare Belaj (NTK Cirkovce). Do- Predstavniki NTK Cirkovce na regijskem tekmovanju bre igre so prikazali tudi ostali člani NTK Cirkovce: Maja Belaj, Zoja Žolek, Nina Frangež, Nejc Dikaučič, Lovro Pernat, Anej Galun in Žan Hercog, ki pa se jim ni uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja. Med dvojicami sta bili v konkurenci kadetinj najboljši Nika Belaj in Ina Unger, dvojica Lara Belaj in Kiara Šegula je osvojila 2. mesto, Nina Frangež pa skupaj z Evo Horvat (NTK Cven) 3-mesto. S tem turnirjem se je za kadete in najmlajše kadete končala serija petih turnirjev Severovzhodne regije v sezoni 2015/16. Na končni lestvici je med kadetinjami (28 sodelujočih) končno 1. mesto osvojila Ina Unger, Nika Belaj je zasedla 4. mesto. Najboljša najmlajša kadetinja (14 sodelujočih) je postala Lara Belaj, Kiara Šegula je končala na 2. mestu. UR Nogomet • Liga U-15 vzhod Aluminij z zmago v Mariboru na vrh lestvice Tenis • TK Terme Ptuj Blaž do finala, štiri punce do četrtfinala S tekmami 16. kroga se je začel spomladanski del prvenstva v ligi U-15 vzhod. Kidri-čani so v derbiju vodilnih ekip lige ugnali domačine z dvema zadetkoma Nika Prelca (za domačine je zadel Stavri Kliton Bozgo). Kidričani tako še naprej ostajajo neporaženi in so na dobri poti, da ostanejo na vodilnem položaju. Zelo dobro so odigrali tudi mladi Ptujčani, ki so remizirali s Celjani. V derbiju ekip z območja MNZ Ptuj je ekipa Ge-rečja vas Hajdina minimalno izgubila v Slovenski Bistrici. 1. ALUMINIJ 16 14 2 0 76:6 44 2. MARIBOR 16 13 2 1 60:6 41 3. VIPOLL VERŽEJ 16 10 3 3 32:14 33 4. A. E. BISTRICA 5. CELJE 6. ŠAMPION 7. KRŠKO 8. DRAVA PTUJ 9. RUDAR (V) 10. DRAVOGRAD 11. GEREČJA VAS 12. DRAVINJA 13. MB TABOR 14. ŽALEC 16 9 5 2 16 g 2 5 15 7 2 B 1B 5 B 5 1B 5 B 5 1B B 2 S 1B 4 3 g 1B 3 3 10 15 3 1 11 15 1 4 10 15 0 1 14 3g:14 32 27:13 2g 27:25 23 24:15 21 2g:21 21 22:32 20 23:3S 15 g:33 12 B:4S 10 10:3B 7 1:S4 1 Drava Ptuj - Celje 1:1 (1:0); 1:0 Lah (21.), 1:1 Čufer (41.): Maribor - Aluminij 1:2 (0:0); 0:1 Prelec (37.), 1:1 Bozgo (58.), 1:2 Prelec (72.); Aha Emmi Bistrica - Gere-čja vas Hajdina 1:0 (0:0); 1:0 Ferčič (62.) JM Nogomet • Turnirji mladih Dravi prvo, drugo in tretje mesto Ekipa U-12 NK Drava je na povabilo kluba Ferencvarosi TC gostovala na mednarodnem turnirju na Madžarskem in v konkurenci štirih ekip dosegla 1. mesto. Po turnirju so si mladi dravaši na Groupama Areni v Budimpešti ogledali še tekmo madžarskega prvenstva Ferencvarosi TC - DVTK. Blizu zmage je bila tudi selekcija U-9 na turnirju v Star-šah, kjer je Drava na koncu osvojila 2. mesto. Ptujčani so polfinalu z 2:1 premagali Krško, v finalu pa so po streljanju 7-metrovk izgubili 2:3 proti Rogaški. Član Drave Lukas Čeh je prejel priznanje za najboljšega strelca turnirja. Solidno formo je pokazala tudi selekcija U-10, ki je v Ra-čah osvojila 3. mesto. V polfi-nalu so nesrečno izgubili 0:2 z ekipo Dobrovce/Miklavž 1. V tekmi za 3. mesto je bila Drava 1:0 boljša od Železničarja. ZS temi turnirji je ptujski nogometni podmladek končal zimski dvoranski del sezone. DB Na igriščih TK Celje je potekal odprti turnir za dečke do 14. leta starosti. Turnir je imel odlično zasedbo, saj so nastopali vsi najboljši slovenski igralci v tej kategoriji. Prvi nosilec je bil Blaž Vidovič iz TK Terme Ptuj. Blaž je do finala zanesljivo opravil s svojimi tekmeci in do finala oddal le 12 iger. Še posebej je bil prepričljiv v polfinalu, kjer je 3- nosilcu prepustil le eno samo igro. Finale je bil zgodba zase, saj se je v 1. nizu močno nagibala na stran Blaža (5:3), v drugem pa na stran Ljubljančana (2:5). Obakrat pa se je končalo v tesni končnici, kjer je imel zaključno žogo tudi Blaž, a se je sreča obrnila na stran tekmeca. Podoben turnir v dekliški konkurenci U-14 je potekal v Ljubljani. Na igriščih LTC so iz ptujskega kluba nasto- OP U-14 v Celju: četrtfinale: Vidovič (1.) - Filip Kaljevič (LTC, 5.) 6:4, 6:1; polfinale: Vidovič (1.) -Samuel Pate (Pvald, 3.) 6:1, 6:0, finale: Vidovič (1.) - Nik Jur-jevčič (LTC), 4.) 6:7(6), 5:7. Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj in NikJurjevčič pale Taja Lončarič, Nika Strašek, Tara Gorinšek, Nina Pliberšek, Ana Teja Tabor in Eva Nina Mag-dalenc. Slednja se je preko kvalifikacij prebila na glavni turnir, kjer pa je izgubila v 1. krogu, podobno kot Ana Teja (proti 2. nosilki). Taja, Nika, Tara in Nina so vse dosegle po dve zmagi in se v močni konkurenci prebile do četr-tfinala. Tam so prav vse tudi obstale, še najbližje polfinalu je bila Tara, ki je v treh nizih izgubila proti 1. nosilki, Tjaši Klevišar (kasnejši zmagovalki turnirja). JM Petek, 11. marec 10:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: Pučnikov simpozij ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve, Inštitut dr. Jožeta Pučnika 16:00 Slovenska Bistrica, občinska kuhinja: peka različnih vrst tortic na palčki in peka presnih tort, vodi Lidija Maučec, TD Viničar Zg. Polskava 17:00 Ormož MCO: posvet Uporaba davčnih blagajn v društvih, klubihin zvezah, predava Majda Lukner 17:00 Ptuj, restavracija Gastro: redni volilni zbor članov PD Ptuj 18:00 Dornava, vaško-kulturna dvorana: 22. redni občni zborTED Lukari Dornava 18:00 Ptuj, gostišče Gastro: redni zbor članov Brodarskega društva Ranca Ptuj 19:00 Leskovec, gasilski dom: 88. občni zbor PGD Leskovec 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave Blaža Rojsa 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: predstava Sah mat ali šola moralne prenove za može in žene, Bistriški teater, KD Slomšek, 19. gledališki dnevi, območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 20:00 Ptuj, grand hotel Primu, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, potepanje po Goričkem, vinogradniška domačija Gjerkeš Sobota, 12. marec 8:30 Slovenska Bistrica: kolesarski izlet na jezero Sestrže, društvo Bistriški škrat 9:00 Majšperk, po vaseh, ob občinskih in državnih cestah ter vodotokih: čistilna akcija 9:00 Sveta Ana, OS: regijski kviz gasilske mladine 9:30 Slovenska Bistrica, Hotel Leonardo: 19. mednarodni šahovski turnir 13:00 Kočice, restavracija Gastro: redni občni zbor Društva upokojencevZetale 15:00 Studenice: gregorjevanje, spuščanje gregorčkov, otroški kulturni program, kulinarične dobrote, TD Samostan Studenice 16:00 Ormož, Kerenčičevtrg: Gregorjeva ormoška tržnica 17:30 Gaj, pri otroškem igrišču: Gregorjevanje, TD Breza Pragersko Gaj 18:00 Videm, občinska dvorana: komedija To imamovdružini v izvedbi gledališke sekcije KD Videm-zadnja ponovitev 18:00 Zg. Polskava, Kulturni dom: predstava Za nacionalni interes, KUD Gaj, Zg. Polskava 19:00 Cirkovce, kulturna dvorana: koncert ob 40-letnici tamburaškega orkestra 19:00 Slovenja vas, gasilski dom: komedija Svetniki, Sus teater Draženci, ob dnevu žena 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: akademija ob občinskem prazniku in odprtje razstave Cerič 19:00 Sveta Ana, Kulturni dom: predavanje patra mag. Branka Cestnika, Prihodnost krščanstva pri nas in v svetu 19:30 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: predstava Slovenska literatura od A do Z, SKD Nasmehni se Nedelja, 13. marec 9:00 Stoperce, pri farni cerkvi sv. Antona Puščavnika: Gregorjeva pomladna stojnica, semena in sadike domačega kraja, etnološka in ustvarjalna sekcija KPD Stoperce 10:00 Zg. Polskava, Kulturni dom: otroška predstava Pika in Cene, gledališče KU KUC iz Lendave 11:00 Laporje, pred Slomškovim domom: rez potomke najstarejše vinske trte iz Lenta, kulturni program in vinski vitezi 15:00 Podlehnik, kulturna dvorana: komedija ... in brez cvetja, prosim, KD Podlehnik, ob prazničnih dnevih v marcu 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Pomladni (v)eter Radia Ptuj, gost Hamo & tribute 2 love Ponedeljek, 14. marec 16:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: zaključek seminarja za novo evangelizad-jo, gost pater Ivo Pavič 17:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC: ocenjevanje vina letnika 2015, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk 17:00 Ptuj, Gimnazija: 57. območna revija otroških pevskih zborov, Pustite nam ta svet... 2016 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: odprtje 4. sezone bralne značke za odrasle Skozi besede Slovenk, večer posvečen 110. obletnici rojstva Jožeta Tomaži-ča 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Daniel Nosig in Jure Pukl quintet, organizira GS Karola Pahorja Ptuj 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: komedija za pogumne, Moška copata, Spas teater Mengeš, igra Ranko Babic 20:00 Ptuj, MuziKafe: jazzovski koncert Daniel Noesig/Jure Pukl Quintet; najprestižnejši jazzovski dogodek v MuziKafeju do sedaj; v sodelovanju z Glasbeno šolo Karola Pahorja Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Uspehi slovenske alpinistične odprave v Himalaji; Prvobitna podoba dežele Serp; Prva Slovenca na poti po vzhodnem Nepalu; Slovenska alpinistična odprava na Trisul; Osvojeni prvi himalajski vrhovi; Himalajska pot slovenski alpinizem pripeljala v svetovni vrh; Makalu - prvič prvi v Himalaji; Makalu je prvi slovenski osvojen osemtisočak; Slovenska odprava leta 1972 prestopila 8.000 metrov; Z glasbo v sobotni večer, Brendijeve glasbene uspešnice. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videopro-dukcija Tinček Ivanuša. 16 Štajerski Politika petek • 11. marca 2016 Cirkulane • Obisk kulturne ministrice Se bo obnova začela spomladi 2017? Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala občino Cirkulane in na povabilo Društva za oživitev gradu Bori obiskala grad. Ministrica Julijana Bizjak Mlakar si je ogledala grad Borl. Foto: jš Ob tem je povedala: »Res je škoda, da propada tak biser in da se država v vseh letih ni ustrezno odzvala, da bi lahko Borl že živel. Upam, da nam bo uspelo uresničiti oba načrtovana projekta: zakon o kulturnem evru, v katerega je uvrščena tudi investicija za grad Borl v višini 4 milijone evrov, in zagotovitev nepovratnih evropskih sredstev, za katera si prizadevamo skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, v tem okviru pa bi za Borl porabili milijon in pol evrov. Z obema projektoma bi dosegli, da bi vsaj del gradu ponovno zaživel za javnost in bi bile v njem omogočene nekatere prireditve. Celotna investicija, da bi grad ponovno zaživel, pa bi seveda zahtevala bistveno več denarja. V prvem delu se bo preprečilo nadaljnje propadanje gradu. Za oživitev bo potrebne veliko energije, tudi v lokalni skupnosti, društvih in konzorciju, ki imajo interes, da bi razvijali kulturni turizem in da bi se iz tega potem zagotavljala sredstva za nadaljnjo obnovo gradu. Če bo volja in bosta oba projekta podprta na vladi in v parlamentu, bi se lahko borlska investicija začela spomladi 2017.« (jš) Ptuj • Z zaključka vladnega delovnega obiska v Podravju Če ne bo denarja za naložbe, V komentarju, ki smo ga objavili pred obiskom vlade v Podravju, se nismo čisto nič motili, dneva od periferije poslovili in odpeljali proti beli Ljubljani. Zaključno srečanje ob tokratnem vladnem obisku je potekalo v hiši učenosti, v dvorani Gimnazije Ptuj. Na dogodku so se zbrali predstavniki lokalnih oblasti, javnih ustanov in organizacij ter gospodarstva. Mini- strski zbor je pozdravil župan mestne občine Ptuj Miran Sen-čar, ki je dejal, da je regija še vedno pod vplivom gospodarske krize, ki se vleče iz leta 2008. »Vemo, da problemov z enim vladnim obiskom ne bomo re- Ministrica Irena Majcen: »Kohezijskega denarja za obnovo vodovoda ne bo. Financirajte jo sami.« Konkretnih obljub o zagotovitvi sredstev za projekte, ki si jih je regija Sp. Podravje zastavila za prihodnje finančno obdobje, ob tokratnem obisku nismo slišali. Za projekt obnove vodovoda, v katerega bi vključili vse podravske občine in je ocenjen na več kot 130 milijonov evrov, je ministrica za okolje Irena Majcen dejala, da kohezijskega denarja za ta namen ne bo. Omenila je, da lahko občine za obnovo vodovoda porabijo sredstva iz zbrane amortizacije oz. najemnine za omrežje. Dodajmo, da so ta sredstva zbrana iz plačil uporabnikov (postavk na položnicah - omrežnine). Prav tako župani in lokalna javnost od vlade niso slišali nobenega zagotovila ali predloga, kako bodo lokalne skupnosti lahko v prihodnje črpale evropska razvojna sredstva. Vse, kar je bilo na to temo slišati, se je glasilo, da bodo podprti dobri in konkurenčni projekti. Kaj je za koga dobro in kaj konkurenčno, je najbrž bolj stvar subjektivne kot objektivne presoje. Utrinek z zaključnega srečanja vlade z gospodarstveniki in župani v šili. Lahko pa je to osnovna, da jih začnemo reševati,« je povedal Senčar. Predsednik vlade Miro Cerar je sicer dejal, da namen obiska ni bil, da se pridejo samo fotografirat, saj da so se na obisk predhodno zelo dobro pripravili. »Naš namen je bil, da prinesemo neke ideje in da v pogovoru z lokalnim okoljem iščemo še druge rešitve. Moje zelo pomembno vodilo je, da naj najprej vsak pri sebi najde neko pot, neko vodilo, kam želi iti. Kajti potem mu lahko drugi veliko lažje pomagamo. Če neka občina ali regija sama ve, kaj hoče in si postavi cilje, ki so zanjo najprimernejši, potem tudi mi vemo, kako bi lahko najučinkoviteje pomagali. Mi računamo na vas, vi pa morate računati na nas. Tako je tudi prav in obljubim, da se bomo potrudili,« je povedal predsednik vlade in v nadaljevanju besedo prepustil kolegom ministrom. Kaj so povedali ministri Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je na široko predstavila predvidene Ptuj • Obisk ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc Seznam potreb in želja je dolg Potem ko se je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v sredo na vladnem obisku Po-dravja seznanila s težavami v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, je obiskala tudi ptujski Zdravstveni dom in Bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obisk Ptuja se je začel s sestankom zdravstvene ministrice z direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan. Spregovorili sta o potrebah in željah ter tudi o poteku dela v zavodu, v katerem je 201 zaposleni, od tega 46 zdravnikov. Obisk ministrice pa je Petek Uhanova izkoristila tudi za to, da jo je seznanila z ambicijami in načrti za prihodnost. Kot je dejala, si želijo in prizadevajo dobiti specializacije za različne programe, od splošne medicine, dermatologije, kardiologije, otropedije in psihiatrije pa do širitve novo pridobljenega programa fizioterapije. Medtem ko so to želje, je direktorica ZD Ptuj ministrici in njeni ekipi predstavila tudi potrebe, in sicer po dodatnih zdravnikih, specialistih družinske medicine ter petih specialistih urgentne medicine, kar bo toliko bolj aktualno po izgradnji urgentnega centra. Ravno o tem projektu in njegovem pomenu ter sredstvih za izgradnjo pa je ministrica za zdravje govorila z direktorjem Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Andrejem Levani-čem. Ob načrtovanih investicijah sta spregovorila še o težavah, s katerimi se v bolnišnici soočajo in pri reševanju katerih računajo tudi na posluh in pomoč države. Dženana Kmetec Ministrica je obiskala ZD Ptuj in ptujsko Bolnišnico, kjer se je srečala z zaposlenimi v teh zavodih in z direktorjema Metko Petek Uhan ter Andrejem Levaničem. Kidričevo • Minister pozval nevladnike k povezovanju Družbi manjka samozavesti » « V okviru vladnega obiska Podravja je minister za javno upravo Boris Koprivnikar v Kidričevem prisluhnil predstavitvi aktivnosti Zavoda Pip - regionalnega stičišča nevladnih organizacij v Podravju in ustanove V objemu skupnosti Kidričevo. »Nevladne organizacije, lokalne skupnosti in država morajo delovati povezano, saj so trije temeljni stebri družbe. In menim, da država premalo investira v nevladni sektor,« je povedal minister. Ob tem pa je pozval nevladne organizacije, da se povežejo, da razpolagajo z argumenti, zakaj je neka investicija smiselna, in da vse projekte ocenijo in zberejo rezultate. »Zakaj je nevladni sektor premalo prepoznan? Ker ne zna argumentirati svoje vloge, ekonomske upravičenosti. Ogromno delajte tudi na promociji, če javnost nečesa ne pozna, ne ve za neke aktivnosti, potem tega ni. Vaše delo je dobro in s promocijo dobrih stvari spreminjamo tudi družbo. Družba, ki verjame sama vase, da je solidarna in dobra, bo samozavestna, samozavest pa je pogoj za uspeh. Nam manjka samozavesti in zaupanja v svoje dobre rešitve, zato smo neuspešni.« Nevladniki so tudi predlagali, da bi se več nalog iz javnega sektorja preneslo na nevladni sektor. Minister je pozdravil tovrsten predlog, obenem pa dodal, da je predpogoj stabilizacija in profesionalizacija nevladnega sektorja. Dodal je še, da stanje v regiji ni briljantno, a da je ravno na tem območju nastalo obilo dobrih projektov in nastavkov tudi za uspešen razvoj države. MV Foto: Mojca Vtič Minister Boris Koprivnikar je ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, ki so jo leta 2014 ustanovili Občina Kidričevo ter podjetji Talum in Boxmark Leather, označil kot primer dobre prakse. Foto: CG petek • 11. marca 2016 Politika Štajerski 17 bo ugasnilo še več delovnih mest Imeli smo prav, da bodo ministri opravili nekaj vljudnostnih obiskov ter se nato ob koncu terenskega delovnega : i , Mli / dvorani Gimnazije Ptuj Foto: Črtomir Goznik spremembe v zdravstvenem sistemu in obnovila obljubo o gradnji urgentnega centra na Ptuju. Po njenih besedah bo država denar za gradnjo zagotovila, svoj del bo morala prispevati tudi bolnišnica. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ponovil že stokrat slišano: da bo treba izvesti debirokratizaci-jo oz. odpraviti administrativne ovire in uvesti davčne olajšave. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, je govorila o razpisih, s katerimi država pomaga pri Foto: Črtomir Goznik Na mariborskem letališču je potekal posvet o razvojnih potencialih Podravja. Iz Ptuja sta se posveta udeležila direktorica ZRS Bistra Aleksandra Pivec in minister za Slovence po svetu Gorazd Zmauc. zaposlovanju mladih in blaženju socialnih stisk, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je dejal, da bo kmalu sklenjena pogodba z izvajalcem za gradnjo druge etape avtoceste Draženci-Gruškovje. Med infrastrukturnimi načrti za ta del Slovenije je omenil še modernizacijo železniške proge na odseku Maribor-Šentilj ter začetek priprave DPN za mariborsko letališče. Postopek sprejemanja DPN bo po ministrovih besedah trajal predvidoma štiri leta. Niti z besedo pa minister ni omenil kakršnihkoli aktivnosti za gradnjo nove cestne povezave (hitre ceste) med Ormožem in Ptujem. Židan nezadovoljen z avstrijsko vodo Minister za kmetijstvo Dejan Židan je gostitelje zaključnega srečanja (to sta bila Gimnazija in Šolski center Ptuj) okrcal, zakaj so postregli vodo, ki je polnjena v Avstriji. »Si predstavljate, da bi avstrijska vlada obiskala Gradec in bi na mizo dobila slovensko vodo? Ponudili ste nam vodo, ki jo Coca cola polni v Avstriji. To se mi je na Ptuju zdaj pripetilo že drugič. Pred leti, ko sem obiskal MO Ptuj, v času nekdanjega župana, smo dobili jabolčni sok iz Češke. In to ob dejstvu, da jabolčni sok, pridelan na Ptuju, posega po zelo visokih priznanjih,« je pikro pripomnil Židan. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih se je Židanu in vsem članom vlade za ta neljubi pripetljaj iskreno opravičila. Podrobneje o nekaterih temah, ki jih je v razgovoru z ministrskim zborom odprlo občinstvo, pa bomo poročali v naslednjih številkah našega časopisa. Mojca Zemljarič Podravje - Kaj so jedli naši predstavniki vlade na obisku • Puranji trakci po pariško • Svinjski minjoni v gobovi omaki • Piščančje stegno brez kosti in kože po dunajsko s semeni bučnic Pečeni krhlji krompirja Kuhana zelenjava Ajdova kaša z jurčki Šopska solata Zeljna solata Kruh (domači in koruzni) Meso iz tunke Zaseka Zelenjavni krožnik Podlehnik • Obisk ministra za infrastrukturo Promet bodo preusmerili še letos Ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču se na začetku njegovega mandata denarja ni zdelo smiselno vlagati v to, »da bomo tistih nekaj koncev tedna reševali nemške turiste, ki potujejo na Hrvaško«. Vodja projekta na DARS-u Bogdan Vrezner je zagotovil: »Že to jesen bomo promet s sedanje glavne ceste preusmerili na polovico avtoceste, nato pa zgradili še drugo polovico. Vsa dela na prvi etapi, tudi gradnja vzporedne regionalne ceste, bodo končana do novembra 2017.« Povedal je še, da bo plato ob avtocesti najel Petrol, ki načrte že pripravlja. Ob odprtju avtoceste bo namreč počivališče že v polni funkciji. Za drugo etapo avtoceste bo DARS pri Evropski investicijski banki moral vzeti približno 55 milijonov evrov posojila. Država naj bi mu poroštvo izdala še ta teden, nato pa bodo lahko podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem Euroasfaltom. Župan Podlehnika Marko Ma-učič je opozoril, da je občina izgubila 50 hektarjev kmetijskih zemljišč: »Pričakujemo, da se bodo odškodnine za spremem- bo namembnosti (približno 1,6 milijona evrov) vložile nazaj v našo in videmsko občino.« Dotaknili so se tudi hitre ceste Ptuj-Ormož. Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ter lokalne skupnosti so sestavili komisijo, ki bo skušala najti rešitev, kako hitro cesto zgraditi prek zaščitenega območja Natura 2000 od Dražencev do Markovcev. Eva Milošič Središče ob Dravi • Minister Zmavc na obisku Pomembnost regijskega sodelovanja V sklopu obiska vlade RS v Podravju se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc srečal z županom občine Središče ob Dravi Jurijem Borkom ter s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti Varaždinske in Medžimurske županije. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti iz obeh županij. Beseda je tekla o razvoju in možnostih za demografsko ogrožene občine, pa tudi o sodelovanju občin na obeh straneh meje v evropskih čezmej-nih projektih in drugih oblikah čezmejnega sodelovanja: »Govorili smo predvsem o tem, da je potrebno med regijami medobčinsko sodelovanje, in sicer na regijskih projektih, ker to lahko prinese tudi bolj učinkovito koriščenje evropskih sredstev. Pri tem mislimo tudi na mlado generacijo, ki ima ob dveh, treh jezikih izredno možnost, da pozneje študira v katerem koli kraju v Evropi.« Kot je povedal Borko, so med drugim izpostavili tudi dobro sodelovanje središke občine s sosednjimi hrvaškimi občinami, predvsem z občino Nedelišce, ki si ga obetajo tudi v prihodnje. Tako se z nekaterimi sosednjimi občinami že intenzivno pripravljajo na nove skupne projekte. Ministru pa so predočili tudi potrebe in želje v tamkajšnjem okolju, zlasti nujnost nadaljevanja projekta hitre ceste Ormož-Ptuj in regijskega vodovodnega projekta. Sicer pa so na srečanju predstavniki slovenske narodne skupnosti iz Varaždinske županije ministru predstavili še čezmejni evropski projekt Barbara Celjska in knjigo Slovenci v Varaždinu. ML Foto: EM Foto: ML 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 11. marca 2016 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Športna aktivnost otrok s posebnimi potrebami (1. del) Gibanje je eden od osnovnih načinov in pogojev za razvoj stikov z okolico, za zaznavanje lastnega telesa, samozavedanje in samopotrjevanje. Z obvladovanjem telesa otrok doživlja ugodje in varnost, pridobiva izkušnje, oblikuje osebnost in odnose z drugimi ljudmi. Gibanje otroku pomaga pri intelektualnem, emocionalnem in socialnem razvoju, zato je pomembno že od začetka otrokovega razvoja. Na motoričnem področju se vrsta in stopnja primanjkljajev, ovir oz. motenj kaže pri zmanjšani gibalni nadarjenosti, pomanjkanju gibalnih občutkov, predstav in izkušenj. Nekatere motorične sposobnosti so pri posameznih otrocih manj razvite, kar se kaže v pomanjkanju moči, gibljivosti, koordinaciji in ritmu gibanja. Pri mnogih se pojavlja pomanjkanje gibalnih izkušenj s kratkotrajno koncentracijo in pozornostjo, s pomanjkanjem energije, na drugi strani pa kot hiperkinetičnost, motorična nemirnost in boječnost. Nekateri nimajo razvite predstave o lastnem telesu, slabo se znajdejo v prostoru in času. Pogosto so prisotne še dodatne motnje: epilepsija, cerebralna paraliza, razne telesne okvare in druga somatska obolenja. Zakaj je športna aktivnost pomembna? Športna aktivnost je eno izmed sredstev, s katerimi lahko ugodno vplivamo na posameznikovo bio-psiho-socialno ravnovesje. S primerno usmerjeno športno aktivnostjo lahko Foto: arhiv šole vplivamo na težave, ki se pri posamezniku kažejo. S športno aktivnostjo izboljšujemo zdravstveno stanje, ohranjamo in izboljšujemo motorične sposobnosti, sproščamo čustveno napetost, navajamo otroka na zdrav način življenja, razvijamo komunikacijo z okoljem ter ustvarjamo samopotrjevanje. S pomočjo gibanja in kasneje športa lahko izboljšujemo prav tiste značilnosti, ki jih osebe s posebnimi potrebami najbolj potrebujejo, to pa so: motivacija, koncentracija, sproščanje napetosti, socializacija, samoza-upanje in samozavest. Kakšna je primerna športna aktivnost? Na podlagi posameznikovih zmožnosti izbiramo športno aktivnost. Čeprav je športna aktivnost lahko le dopolnilo prostega časa, je smiselno, da ima športna vadba začrtane cilje in namen. Pomembno je, da smo pri izbiri vadbe pozorni na to, za kakšno vrsto motnje v razvoju otroka gre, kateri del telesa je prizadet in koliko ga je možno krepiti. Upoštevati moramo, ali vključitev v katero od športnih dejavnosti poslabšuje stanje va-dečega. Opredelitev športne aktivnosti v šoli Šolska športna vzgoja je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in lastnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. Hkrati upošteva tudi medicinski, psihološki in socialni vidik. Zato si prizadevamo, da z izbranimi cilji, vsebinami, metodami in oblikami dela prispevamo k skladnemu razvoju mladega človeka. Tomaž Valenko, profesor športne vzgoje, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj Tačke in repki Pravilen postopek pri slikanju kolkov in komolcev pri psih V današnjem prispevku bi rad razčistil glede dileme, ali slikati kolke in komolce pri psih v anesteziji ali v budnem stanju. Za kakovostno in pravilno RTG-sliko kolkov in komolcev mora biti žival v rahli anesteziji ali pod vplivom uspavala. Vezi in mišice morajo biti sproščene pri slikanju kolkov, saj lahko v nasprotnem primeru dobimo celo lažno sliko displazije kolkov, v resnici pa ti ustrezajo standardom. Osnovno načelo pri uporabi rentgena, se pravi ionizirajočega sevanja, je, da je škoda, ki jo sevanje povzroči, manjša od koristi, ki jo ima žival zaradi RTG-slika-nja. Pri RTG-slikanju mora žival mirovati, saj drugače slika ni v redu, je zamegljena in je potrebno ponovno slikanje, kar pomeni dvojno prejeto dozo ionizirajočega sevanja. To pišem zato, da razložim, da RTG-slikanje ni nenevarno fotografiranje, temveč predstavlja obremenitev organizma z ionizirajočimi žarki. Položaj telesa pri slikanju kolkov pri kužku je skrajno neprijeten, saj mora ležati na hrbtu popolnoma iztegnjen, z iztegnjenimi nogami in približanimi koleni. Le redkokateri kuža je tako toleranten, da se toliko prilagodi oziroma pusti lastniku in ekipi, da ga postavi v tak položaj. Treba je vedeti, da je ležanje na hrbtu pri psu znak predaje, oziroma izkaz popolnega zaupanja psa do svojega lastnika, v varnem in sproščenem okolju, ne pa v temnem in sterilnem rentgenskem prostoru. Kot sem že omenil, je pri slikanju kolkov treba povleči in iztegniti zadnje tačke, stegnenici morata ležati vzporedno, prav tako morata biti pogačici v kolenu vzporedni in na vrhu sklepa. Še huje pa je pri slikanju komolcev, pri katerem pa je potrebno kužku, ki leži na trebuhu, povleči in iztegniti prednje tačke, da so popolnoma vzporedne, glavo pa zaviti močno nazaj, da ta ne prekriva komolcev. Osebno močno dvomim, da bi lahko večino psov pripravili do tega, čeprav je pri nekaterih tudi to možno. Kakršnokoli grobo fiksiranje kužkov ne pride v poštev, saj bi dobili močno negativno izkušnjo in bi se drugič še bolj upirali kakršnikoli manipulaciji. Doza žarkov pri RTG-slikanju z uporabo modernih RTG-apa-ratov ni velika, vendar del te doze obremeni tudi lastnika, ki žival v tem primeru drži. Če je treba ponavljati slikanje zaradi nečiste slike, ker žival ni miro- Foto: osebni arhiv vala, je doza prejetega sevanja podvojena, tako za žival kot za lastnika, ki jo drži. Verjetno je jasno, da je vztrajanje pri slikanju brez pomiritve živali pogosto nepotrebno izpostavljanje ionizirajočemu sevanju, predvsem zaradi ponavljanja, ker slike niso uspele. Pri pomirjanju živali za RTG-slikanje ali tudi manjše posege, kot so različne punkcije, incizije in podobno, po navadi ne uporabljamo splošne anestezije. Če pa že uporabimo anestezijo, je leta zelo plitva in kratka. Največkrat uporabimo uspavalo, ki se aplicira z injekcijo in žival po kratkem času zaspi za 10 do 20 minut. Preparat je praktično identičen, kot se uporablja pri ljudeh. Po končanem posegu pa se z drugo injekcijo žival tudi zbudi. Uporaba uspavala je v primeru izkušenega veterinarja neproblematična in varna. V primeru kakršnih koli težav lahko takoj začnemo zbujanje živali. Kužku pa je prihranjena slaba izkušnja grobe manipulacije z njim in fiksacije v prisiljenem položaju. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Vlasta Rebernak Kamenšek, farm. teh. Težave z nogami v nosečnosti Težave z nogami v času nosečnosti so zelo pogoste. Lahko so dedno pogojene, velikokrat se pojavijo že pred samo nosečnostjo. Občutijo se kot ščemenje in bolečine v nogah, kot nočni krči, otečenost v gležnjih, vidijo se krč-ne žile in popokane kapilare. Pri kroničnem venskem popuščanju gre za motnje venskega krvnega obtoka zaradi oslabljenega vezivnega tkiva v stenah žil in nepravilnega delovanja venskih zaklopk. Žile dovodnice (vene) imajo že tako tanjše stene, kri iz njih teče počasneje in pod manjšim tlakom. Venozna kri vsebuje odpadne snovi in ogljikov dioksid (CO2) in je zato zelo pomembno, da ne zastaja v venah. Zaradi venskega popuščanja pa kri ne teče normalno proti srcu navzgor, marveč zastaja v venah, ki se zato širijo, zaklopke se razmaknejo in onemogočajo normalni krvni pretok. Okvarjena vena se več nikoli ne more povrniti v prejšnje, zdravo stanje. Težave so v nosečnosti še posebej pogoste pri ženskah, ki imajo več otrok, in pri tistih, ki so večino časa v mirujočem sedečem ali stoječem stanju. Tukaj seveda ne smemo zanemariti dedne pogojenosti, kar še potencira razvoj bolezni. V nosečnosti se kar za 20 % poveča količina krvi zaradi potreb maternice in ploda. Predvsem v stoječem stanju prihaja zavoljo tega do povečanega nabiranja krvi v nogah in s tem do povečanja vseh simptomov venskega popuščanja. Zaradi delovanja hormonov se zmanjša napetost v žilah, kar prav tako povzroča razširjanje žil in popuščanje venskih zaklopk. Krčne žile niso samo estetski problem. Tukaj gre za napredujočo bolezen, ki lahko privede do vnetja, razvoja tromboze (kar je lahko smrtno nevarno) in nastanka venskih razjed. Venske razjede pa se zelo težko celijo in so zelo boleče. Zato je PREVENTIVA ključnega pomena. Nekaj napotkov za nosečnice. • čim manj stanja pri miru • gibanje (sprehodi, plavanje) • izogibanje vročim kopelim in sončenju • počivanje v ležečem stanju s privzdignjenimi nogami • ob visokih temperaturah polivanje nog s hladno vodo • zjutraj naj si obujejo kompresijske nogavice Kompresijske nogavice z zunanjim pritiskom povečajo notranji tlak v žilah, tako da se izboljša pretok in se več krvi vrne v srce, kjer se obogati s kisikom, hkrati pa se zmanjša utrip srca. Pri nošenju kompresijskih nogavic kri tako ne zastaja v venah nog, izboljša se krvni obtok in pre-krvavljenost v telesu. Na voljo so kompresijske dokolenke, nogavice do dimelj in kot hlačne nogavice z razširjenim hlačnim delom. Vsem nosečnicam priporočamo nošnjo preventivnih nogavic, tistim pa, ki že imajo izrazitejše znake in spremembe, pa kurativne nogavice. Le-te naj svetuje zdravnik, ki bo določil pravilno kompresijo (izraženo v stopnjah) in dolžino nogavic. Kompresijske nogavice je treba obuti zjutraj, pred vstajanjem. Obuvajo se s pomočjo gumijastih rokavic, ki ne drsijo, temveč se rahlo oprimejo tkanine. Ključnega pomena za udobno nošenje je pravilno obuvanje. Zato je, vsaj pri prvem nakupu kurativnih nogavic, vedno potrebna edukacija strokovnega delavca v lekarni. Za optimalno delovanje je treba določiti pravilno velikost, kar naredimo v lekarni s podrobno izmero nog. Nogavice v škatli resda izgledajo debele in grobe, ko pa se pravilno obu-jejo, se primerno raztegnejo in posledično so dosti tanjše. Vsi pacienti oziroma kupci takoj po obuvanju občutijo pozitivno razliko. Nošenje kompresijskih nogavic naj bo (še posebej) v nosečnosti nuja in ena od dobrih navad, saj predstavlja pozitivno in dolgoročno investicijo v vaše zdravje kakor tudi v estetski izgled nog po porodu. Vlasta Rebernak Kamenšek, farm. teh. SIGVARIS Medicinske \ preventivne nogavice za ^nosečnice petek • 11. marca 2016 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC KAREL ŽUŽEK SKANDAL, SRAMOTA ZGORNJI DOM PARLAMENTA CIRKUŠKI KOMIK REZINA, REŽENJ JUŽNI SADEŽ 4. MESEC V LETU VOJNI ODSEK DOMAČA OBLIKA IMENA OTILIJA PREDPOSTAVKA V LOGIKI LESENOST, NEOKRET-NOST ŠKATLA IZ KARTONA GLASBILO Z ENO STRUNO BRANKO ELSNER DALMATINSKA ANA MONUMENT. SPOMENIK STOTI DEL GLASBENA PRIREDBA MOŠKI PEVSKI GLAS LANENA TKANINA LEKARNA NAGLAS SANKE PAVLE RAKOVEC RIM. BOG LJUBEZNI RAZPORED UR STRITARJEV ROMAN TROPSKA PALMA RIBIŠKI PLEN GEOLOŠKA DOBA ARTHUR (KRAJŠE) ZIDARSKA ŽLICA GLOBOKA NEZAVEST NEBESNI SVOD LOJZE ŽABKAR OCENJEVALEC VELIKA POJEDINA MESTO V FRANCIJI NOBELIJ MLEČNI IZDELEK RAZTEZALO, NATEZA IRHOVINA ELDA VILER TOVORNI ZABOJ KAMIONA PISEC IDIL ABECEDNI SEZNAM IMEN PRIHOD V GOSTE OBOROŽENA TOVORNA JADRNICA GLAVNO MESTO KUBE VRSTA, ZVRST UGANKARSKI SLOVARČEK: CVILIH = lanena tkanina, GNOZA = nazor gnostikov, KARAKA = oborožena tovorna jadrnica, LEMA = predpostavka v logiki, MONOKORD = glasbilo z eno struno, NANA = zolajev roman, ZORIN = Stritarjev roman. ■viaos 'vnvavh 'vvivavvi Msiao 'viineiaii Mmai 'nose» 'Hdl '0~IVfN3dVN 'ON 'NOlflOl 'VHUdVI 71 'LdV 'VII0Z03 'AOlfl 'VN3 'dOlAlV 'dd '1N33VIV 'INVS 'VVI310dV 'SV9 'VIAlZNVdV M0"10AV~IS'ad0>l0N0IAI MVrN13IAIS 'NVAVd 'VZONO 'N333Z VdVISI :ouABJopoA :3»NVZIdX 3! A3IIS3H l Ptuj • ZGŠ sv. Petra in Pavla Ponosni na dosežek V Postojni je letos potekalo 45. državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije Temsig. Tekmovanja sta se udeležili dve flavtistki iz naše šole: Anamarija Lajh in Pia Majerič. Obe poučuje profesorica Lija Frajnkovič. Tekmovali sta v 1 C kategoriji. Anamarija Lajh je dosegla 100 točk, kar pomeni zlato plaketo in 1. nagrado. Pia Majerič je dosegla 93,00 točk ter srebrno plaketo. Obe flavtistki je korepetirala Živa Horvat. Anamarija Lajh bo po končanem tekmovanju nastopila na koncertu prvonagrajencev v Postojni in zastopala Ptuj ter ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla. Obe flavtistki čaka v naslednjih dneh še sprejemni preizkus na Kon-servatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Klavdija Zorjan Škorjanec Foto: KZŠ Od leve: Anamarija Lajh, Lija Frajnkovič in Pia Majerič Križevci pri Ljutomeru • Kulinarična delavnica Priprava prleške gibanice Križevci pri Ljutomeru so leta 2014 v sklopu projekta Prlekfest prvič pripravili prireditev Prleška gibanica. Gre za sladico, ki pripomore h krepitvi identitete ter prispeva k posebnosti in pestrosti kulinarične ponudbe Prlekije. Zato so se odločili, da bodo prireditev pripravljali vsako leto v septembru, ko občina Križevci praznuje občinski praznik. Lansko leto so v okviru prireditve pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so govorili o tej kulinarični posebnosti Prlekije. »Eden od glavnih povzetkov lanske okrogle mize o prepoznavnosti prleške gibanice v okviru prireditve Prleška gibanica 2015 je bil nujno poenotenje recepta za pripravo le-te. V tem mesecu so se aktivno začeli zbirati recepti. Ravno zato je Kulturno in izobraževalno društvo Kelih organiziralo prvo kulinarično delavnico, ki je bila namenjena pripravi prleške gibanice in zapisu enega izmed receptov,« je povedala predsednica društva Kelih Tjaša Kos. Zainteresirane gospodinje so se na prvi kulinarični delavnici zbrale pri Majdi Vrbnjak v Ključa-rovcih, v bližini Križevcev. »Kraj ni bil izbran naključno, Majda Vrbnjak in Lidija Koroša sta namreč del ekipe Kafetaric, ki je lani na ocenjevanju prleške gibanice dosegla izvrstno drugo mesto. Bili sta pravi mentorici. Majda je pripravila vse sestavine. Skuta, smetana in jajca so bila seveda domača. Priprava testa je terjala tudi moč. Ko je bilo umešeno, ga je bilo treba še nekajkrat vreči. Pravzaprav več kot petdesetkrat. Medtem ko je vlečeno testo počivalo, da je bilo kasneje voljno, je bil čas za malico. Kuhane domače klobase s hrenom in kruhom so bile odlične. Zatem je bilo na vrsti pomembno delo, vlečenje testa. Paziti je treba, da je enakomerno tanko, da se ne trga, da ga ni premalo ... Število plasti testa je tema, o kateri se vedno govori v povezavi s prleško gibanico. Tudi vprašanja, ali mora biti okrogla ali je lahko štirikotna, niso nič manj pogosta. Na delavnici je bila štirikotna, kot so jo Kafetarice pripravile za ocenjevanje. Ta del priprave je bil še posebej zanimiv. Pomembno je, da je skuta enakomerno nanešena, da ni preveč oziroma premalo kisle smetane ali masla, da se plasti enakomerno prekrivajo,« je s podrobnostmi priprave okusne sladice postregla Kosova. Med poskušanjem prleške gibanice so se prisotni, tudi tisti, ki niso sodelovali pri pripravi, strinjali, da je bila zelo okusna, ne preslad-ka in ne preslana, ne previsoka in ne prenizka, niti ni bila preveč zapečena. Novo delavnico, na kateri bodo zainteresirane poučevali priprave prleške gibanice, bodo pripravili v sredo, 2. marca, prijave pa zbirajo na naslov prleska. gibanica1@gmail.com. Miha Šoštarič V Ključarovcih so gospodinje pripravljale kulinarično posebnost Prlekije Foto: Miha Šoštarič prleško gibanico. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 11. marca 2016 Piše: SNTOP, Toplak • Indijsko srce (19.) Košček raja "Goa je bila potrugalska provinca več kot štiristo petdeset let - si jo že obiskala?", me zvedavo zaslišuje prijateljica Helia iz Portugalske. Naključna turistka med sprehodom po plaži Menda gre za eno najlepših destinacij na svetu, kjer kokosove palme, snežno bel pesek in peneči valovi letno privabijo več kot dva milijona obiskovalcev. Čeprav sama še nikoli ni stopila na indijsko podcelino, mi najmanjšo indijsko zvezno državo, Goo, naslika s čudovitimi barvami - zdi se kot košček raja. Med prsti začutim topli pesek, toplino jutranjega sonca. Vonj slanega morja mi pripleše do nosnic, ob pogledu na tisoče senčnikov, obkroženih z odpadki - ki se jih užitka željni turisti očitno znebijo, kjer jih je volja - pa razočarano ugotovim, da tudi v 'raju' ni vse popolno. Čeprav je zvezna državica izjemno majhna (kar sedemkrat manjša od Slovenije), je kljub temu igrala izredno pomembno vlogo v indijski zgodovini. Kot ena glavnih trgovskih središč je od nekdaj privlačila vplivne dinastije, pomorščake in trgovce. Prvi med njimi je bil slavni portugalski pomorščak in admiral, Vasco De Gama, ki mu pripisujemo odkritje Indije (prvi Evropejec, ki je dosegel Indijo preko oceana). Goa, poznana tudi kot Rim vzhoda, je bila glavno mesto vzhodnega portugalskega imperija med letoma 1510 in 1961. Dandanes je eksotična zvezna državica, poprana z ostanki portugalske kulture, poznana po čudovitih plažah, odličnih morskih specialitetah, priljubljenih tečajih joge in nepozabnih masažah. Goa, predvsem severna, pa je znana tudi po razvpitih zabavah, poceni alkoholu in lahko dostopnih dro-gah. Ja, ne da bi se tega zavedala, sem se znašla na enem izmed najbolj priljubljenih krajev - na Anjuna plaži. Presenečeno opazujem okolico - tradicionalni in zadržani Indijci se tukaj očitno prelevijo v zabavljače, ki jim ni para. Goa je mesto, ki dopušča vse - pijančevanje, drogiranje in vse, kar k temu spada! Goa in Indija imata bore malo skupnega, pomislim. Nekoč prečudovita plaža je v preteklih letih, predvsem zaradi turizma, postala umazana, a kljub temu še vedno priljubljena med turisti, ki obožujejo dobro hrano, žlahtno kapljico in divje zabave na peščenih pla- žah. Po dveh dnevih sem imela vsega dovolj! Verjamem, da bi bila severna Goa marsikomu všeč, a sama sem komaj čakala, da pobegnem daleč stran. Sprehod ob plaži, ko te lastniki trgovin in prodajalci nakita, ki jih je na vsaj trideset do štirideset, nadlegujejo in nategujejo, ne more biti prijeten, kajne? Čeprav odločno zavrnete prvega, bo čez minuto prišel drugi, nato tretji ... Čas, je da poberem šila in kopita ter raziščem še južni del Goe - za vsak slučaj, morda pa je tam tisti košček raja, ki mi ga je vneto opisala prijateljica. Pet lokalnih avtobusov, štiri debele ure, piškavih devetdeset rupijev (1,2 evra) in nekaj več kot osemdeset kilometrov 'premika' na jug je bilo vredno vsega truda. Še več! Ko sem že skoraj obupala nad Goo, sem na prečudoviti Agonda plaži ob pogovorih o meditaciji in jogi končno začutila mir in lepoto kraja samega. Spoznala sem gospoda, ki mi je približal meditacijo v pravem pomeni besede. Da sta meditacija in joga njegov način življenja, mi je jasno takoj, ko spregovori- Foto: Mateja Toplak va nekaj besed. Trudim se, da bi si zapomnila (in razumela) modre besede, ki mi jih velikodušno podaja ... "Vse znanje je v tebi, "mi zatrjuje, kot da ni ničesar, kar bi me lahko naučil. Da bi našla stik s sabo, moram obvladovati svoje kaotične misli, se umiriti do te mere, da najdem stik s svojo dušo, zmedeno ponavljam. Razumem, da je meditacija vse, kar nas pomirja - petje, ples, šport, slikanje, sprehod v naravi . Ko prisluhnemo sebi, menda doživimo izjemno izkušnjo miru, v katerem lahko slišimo odgovore svoje duše. "Meditacija nam pomaga razumeti lasten um," zaključi moj 'naključni' znanec. »Bom vse to kdaj razumela?« se vprašanje, brez odgovora, nemarno pritihotapi v moje misli. Med kokosovimi palmami, udobno zleknjena na hamaku, opazujem počasno zahajanje žarečega sonca. Nova spoznanja se mi motajo po glavi. Tukaj - v 'raju' - odkrijem, da je meditacija nekaj, čemur moram defi-nitivno posvetiti dobršno mero pozornosti. oven ^ (21. i. - 20.4.) Venera vam bo podarila čarobno izkušnjo v ljubezni. Na delovnem mestu bo priložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali popaziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti in ezoterič-nih veščin. Srečen dan:petek. ici (21.4. - 20.5.) Prisluhnili boste glasu svojega srca. Tako se boste odločili pravilno in našli vero in upanje. Sprostili vas bodo pogovori, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme. k dvojčka jffi (21.5. - 20.6.) Blesteli boste na delovnem mestu in korak za korakom napredovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega, česar si boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. S svojim znanjem in izkušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče. tehtnica (23.9. - 23.10.) r^m (21.6. - 22.7.) Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in samski predstavniki. Na delu bo Amorjeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje vam bo ponudilo novo možnost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Resnica bo ta, da boste imeli več nalog in obveznosti - toda vsemu boste kos. rak W ci. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Našli bo- jI ste tudi upanje in sledili ugodnim -s vetrovom v službi. Pri vsem tem ne "§ boste smeli spregledati smerokazov. ;g Zadeve boste morali reševati posto- JS poma in korak za korakom. Nujno se bo prilagoditi v ljubezni. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Zadev se boste lotili postopoma in temeljito. Morda boste celo malo prehite- — vali in se že v tem obdobju odločili O za spomladansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici in pravilno bo, da boste usmerili svoje misli v pozitivni smeri. strelec R 7 (23.11. - 21.12.) Romantična doživetja vam bodo pomagala tako na osebni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno in vendarle boste morali popaziti na ostrino Q besed in mišljenja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločeni dokončati nekaj iz C «v K lev (23.7. - 22.8.) Jutra vam bodo pričarala posebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali, boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Službeno se bodo zadeve uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno in glasno povedati svoj mnenje. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Hrepenenje bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in energija se bo širila in rasla. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopajo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo kazali prave poti. kozorog (22.12. - 20.1.) S V igri usode boste imeli več odločitev. Sprejeli boste tisto, ki vam bo prinesla veselje. Dokazali boste, da zadevam znate priti do dna in tako boste doživeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo v primeru, da se bodo stvari odvijale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava mnenj. vodnar (21.1. -18.2.) Spodbudne iztočnice boste dobili v komunikaciji. Nakazano je, da boste veliko na poti in med ljudmi. Stvari se bodo širile na drzen in temeljit način. Tako najdete v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služba: sledili si bodo nena- O P rn^l ribi