Leto 3*111., štev. 95. Celje, četrtek 26. avgusta 8926. Fošfnina plačana u gotovini. Izfoafa v torek) čet»*4ek En soboto. Stanc mesečno Din T — za inozunistvo Din 20"—. Posamczna števiika 1 Din. Račiiu pošts ln-čekovnogn zavoda štc-v. 10.606. NOVADOBA Uredništvo in uprav/tištvo s Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogfa&i po tarifu. Telefon int. štev. 65. JttneijarsKa jfola 4 Žaku. Hmeljarstvo vseh dežel se nahaja v krizi. Na hmeljski rastlini se pojav- ljajo neprestano nove bolezni, ki ogro- žajo obstoj hmeljarstva celih držav. Zato je upravičena skrb za obstoj na- šega hmeljarstva in je dolžnost vseh v to poklicanih činiteljev, po možnosti ukreniii vse, da si ga ohranimo, iskati sredstev proti opasnim boleznim, iskati zdravih. boleznim in škodljivcem upi- rajočih se hmeljskih vrst itd. Kriza v hrneljarstvu pa povzroča tudi medsebojno konkurenco hmelj pri- delujočih držav, ki postaja od leta do leta hujša in brezobziniejša. V tem boju bodo zmagali oni, ki imajo močnejšo organizacije, izobra- ženejše hmeljarje, ki bodo pravočasno in pravilno presojali nastali položaj. Ker je naš savinjski hmelj v pre- težni meri navezan na izvoz, se mora naše hmeljarstvo podati v konkurenčni boj z vsem svetovnirn hmeljarstvom. Da mi v tem boju ne podležemo in da si ohranimo vir blagostanja, je nujno potrebno, da napreduje na§ hmeljar v strokovni izobrazbi in da se v to svrho ustvari zavod, v katerem bodo strokovnjaki zasledovali vse v razvoju hmeljske rastline se pojav- ljajoče neugodnosti, pa tudi ugodnosti, kjer bodo iskali uspešna sredstva proti raznim boleznim in škodljivcem, kjer bodo skušali potom pravilne selekcije dvigniti kakovost našega pridelka itd. V vse to naj nam služi hmeljarska sola! Ker daje hmeljarstvo državi bogate vire dohodkov, je v velikem interesu države same, da ti viri ne usahnejo. To spoznanje se je usililo tudi naSim vladnim krogom in se vlada resno pri- pravlja ustanoviti to Solo. Ker imamo sedaj ministra za kme- tijstvo in vode rojaka Slcvenca, upamo, da se ta sola ne bo ustanovila v Bački, kot največjem našem hmeljskem oko- lišu, temveč v Savinjski dolini, naj- hitreje v Žalcu, če bodo naši merodajni činitelji, to so občine, okraji in denarni zavodi zavodi imelidovolj razumevanja za to naše življenjsko vprašanje in se bodo odzvali pozivu ter prispevali pri- merne zneske za ustanovitev tega za- voda, katerega bo potem naša država vodila in vzdrževala na lastne stroške. Vodstvo Hmeljarskega društva v Žalcu zato nujno priporoča p. n. ob- činskim in okrajnim odborom, da dobro premotrijo veliko važnost te zadeve in potem uvažujoč dejstvo, da hoče dr- Žava to šolo, ki bo štala štiri do pet milijonov dinarjev, ustanoviti le v tem primeru, če prizadeti krajevni faktorji prispevajo primerne vsote. P. n. občinski in okrajni zastopi naj torej nemudoma prirede tozadevna posvetovanja in naj o uspeh'h kakor hitro mogoče poročajo vodstvu Hme- ljarskega druStva za Slovenijo v Žalcu. ObČina trg Žalec je v svoji seji 16. t. m. sklenila v navedeno svrho dovoliti podporo v znesku 200.000 Din. Politika. p Nove občlnske voHtve v vsej drŽavi ? V ministrstvu notranjih del so končane vse priprave na načrtu zakona o občinah. Načrt bo sprejet v eni prihodnjih sej ministrskega sveta, nakar bo prediožen Narodni skupSčini. «Balkan» poroča, da bo slicana Naro- dna skupšina še pred 20. oktobrom k sejam in da bo v tem zasedanju sprejela nov zakon o občinah. Nato bi bil parlament do 20. oktobra odgoden. V tem času pa bi se izvršile v vsej državi občinske volitve. p Kongres slovanske kmetske zveze v Sofijl. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je sporočil vodstvu slovanske kmetske zveze, da mora prepovedati vršitev tretjega kongresa, ki je bil sklican za 19. September v Sofiji. Na ta kongres je bHo povabljenih tudi več kmetskih voditeljev \z drugih slovanskih držav, kakor St. Radic in Milan Hodža, ki so naznanili, da pridejo na ta kongres. Prepoved tega kongresa je sklenil ministrski svet. p Nemiri v Albaniji. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo nekoliko brzojavov z albanske meje o nemirih v Albaniji. Zdi se, da so izbruhnili v Albaniji vendar le nemiri, kliub temu, da je albanski poslanik poizkušal de- mantirati take vesti. Albanski oddelki so prestopili naš teritorij, ker se nočejo boriti z vstaši. Sodi se, da je nemire izzval denar finančnih skupin v Evropi, ki se bore za petrolejske vrelce v Alba- niji. Vlada v Tirani je poizkuSala loka- lizirati nemire ter vrniti prebivalstvu mir. NaSa vlada je izdala vsem mejnim oblastem strog ukaz, da postopajo napram dogodkom v Albaniji povsem nevtralno in da razorožijo vsakega, ki bi prestopil našo mejo. Ti nemiri pa nimajo značaja upora, zlasti ne upora proti Ahmedu begu Zogu. To so lokalna nezadovoljstva med katoličani okolu Skadra, ki so orodje v rokah nepri- iatoljev Albanije, ki pa so istočno ne-- prijatelji kraljevine SHS. Eksponent tega neprijateljstva proti Albaniji in proti kralievini SHS so bivši albanski ministri, ki jih je dostavil sedanji pred- sednik albanske republike Ahmed beg Zogu. Albanci odklanjajo Italijo kot protektonco, ker stavljajo neodvisnost in sarnoMolno svoie države nad. vse. p Češkošlovaška državna himna. Z ozirrvn na nemško šolsko mladino na Češkoslovaškem se bo v kratkem sestavila nemška državna himna, kt naj se poje po melodiji češke himne «Kde domov müj.» Ker pomenja ori- ginalna himna le Doveličevanje češke domovine, je treba za nemško himno ustvariti popolnoma novo besfdilo. Tudi «Narodna Politika» piše, da se zadnje case bavijo merodajni krogi z delno spremembo češkeslovaške na- rodne himne. ki je hkrati državna. To na> se zgodi tako, da bi bila prikladna tudi za Nemce in Madžare. p Revoluclja na Grškem. V noči na pondoliek se je posrečilo bivSemu načelniku grške vojaške lige in se- dan jemuvoditelju republikanskestranke generalu Kondilisu. da je po tajnih, šest mesecev trajajočih pripravah str- moglavil Pangalosov režim. S Kondili- som je prišel zopet na krmilo bivši predsednik grške države, admiral Kon- duriotis. Republikanska garda je po Kondilisovern" ukazu aretirala dose- danjega vojnega ministra Ferulisa. Revolucijonarjem se je pridruži! tudi drugi in čotrti armadni kor v Solunu, ki mu poveljuje general Otonaios. Atenska garnizija je brezpogojno za Kondilisa. Novi diktator se je takoj vselil v vojno ministrstvo in je odtam dirigiral revolucijo Mornarica, ki se nahaja na manevrih v Sredozemskem morju, je bila radiotelegrafično pokli- cana k povratku, da se priključi revo- lucijonarjem. Panga'o>, ki ni imel o prevratnem gibanju niti pojma, je bil skupno z zunanjim ministrom Rufosom na oddihu na otoku Spesae. Pangalosa so takoj aretirali lokalne oblasti in ga prepeljali v Atene. Kondilis je takoj izpustil iz zapora vse opozicijske vo- ditelje, med njimi Poponastazija, Ka- faudarisa in Mihalokopulusa. V mani- festu, ki gaja izdal Kondilis, napoveduje obdavčenje kapitalistov, stabilizacijo drahme, boj draginji in agrarno reformo. Ljudstvu se bedo zasigurale najSirše pravice s tem, da se bo uvedla samo- uprava, Tekom 8 mesecev se bodo vršile nove volitve. Revolucija je po- tekla brez krvi. Nova vlada bo vodila politiko prijateljskega zbližanja ssosed njimi državami, prav posebne simpa- tije po goji do Jugoslavije. Pangalosa postavijo pred sodišče. Celjska kronika. c REDNI SESTANEK ČLAN0V OKG. SDS V GELJU se vtsi vsako sre- do zvečer v kfabovi sobi Celjskcga do- ma. Začetck razprav točno ob pol de- vetili. c Minister Perič na Dobrnf. V pondeljek je prispel v Celje finančni minister gosp. dr. Ninko Perič, ki se je odtod napotil na Dobrno, kjer ima svojo rodbino. Dobrna je postala priljubljeno zatočišče na5ih ministrov in se v tern le meri z Rogaško Slatino. Gospoda ministra je spremljal veliki župan g. dr. Pirkmajer. c Celje za skupno feonto proti SDS. Tako misli g. veletrgovec R. Ster- mecki, ki je v družbi z ljubljanskim Ogrinom in Jelačinom ter ob sodelo- vanju g. dr. Ogrizka iz Celja, Petriča iz Rečice in Piliha iz Žalca sklical v Narodni dom v Celju v pondeljek shod enakomislečih trgovcev, ki jim »Slo- venec« v zahvalo za poslušnost pravi, da so cvet celjskega trgovstva in obrt- ništva. Tako se dela pri nas »samo- stanovska« akcija v izpadih na poli- tično stranko SDS, koji pripada po večini naša obrt in trgovina, ki si je postavila svoje stanovske liste in ne rabi klerikalnega varuštva. c Celjska tlskovna pravda. V maju je bilo »Jutro« objavilo poročilo o seji mestnega občinskega sveta, v katerem se je g. dr. Rudolfu Dobovišku v Krškem očitalo, da kot bivši celjski občinski svetnik ni držal častne be- sede in da ni vrnil mandata, kakor je bilo prej dogovorjeno. Ker je g. dr. Do- bovišek tožil, se je vršila pred senatom v Liubljani v torek razprava. Po pro- vedenem dokazilnem postopanju je senat izjavil, da se je dokaz resnice obdolžitve posrečil in obtoženi pisec g. DragoŽabkar je bil oproSčen krivde. c Iz državneslužbe* Gospa Bizjak- Koderman, učiteljica na mestni osnovni šoli v Celju, je bila po dosluženju svo- jih let upokojena. — Gospod Jakob Smerdelj, poduradnik pri okrožnem so- dišču v Celju, je bil imenovan izvršilnim uradnikom pri okrožnem sodišču v Novem mestu. c Sprememba pri stavbnem ko- mlsarijatu. Te dni je nastopil svojo službo na mestnem magistratu novi stavbni komisar g. ing. Blaž Pristovšek. Prebivalstvo si obeta od novega ko- FroSčenje na Litvi. Pod Vilnom na Poljskem, avgusta 1926. Bivam v severnovzhodni poljski zemlji, tam, kjer je nekoč hodil Jurčičev Andrej Pajk, ko je kakor strašen ko- met od zapada na iztok 51a zvezda Napoleonova ter hotela zasijati i nad Moskvo. Bivam na Litvi. Gospod Vitold Slavinjski, vlastelin v Kieni, je zapregel. Na tri vozove smo se naložili, mi, njegovi gostje. Bilo je to na dan Velike Gospojnice 15. avg. in proščenje v Turgielah; «odpusti» pravijo Poljaki proščenju. Tri ure smo se vozili. Že nas je znad griča pozdravljala turgielska cer- kev s svojo rdečo streho, ali še nismo imeli časa ji odzdravljati, zakaj zani- malo nas je vse to, kar je bilo nepo- sredno okoli nas, Tam na levo doli ob majhnem jezeru se med zelenjem beli dvorec Želigovskega, poljskega generala, ki je jeseni Iet;i 1920 zasedel poljsko Litvo ter tako kratko in jasno rešil pripadnost tega dela Litve Z vseh strani gredo in streme ljudje za enim ciljem, za cerkvijo, ki je v njej danes proščenje. Vsaj toliko se jih vozi kakor jih gre peš. Kaj se pa beli in rdtči na mejah tavnikov innjiv? To so ženske, ki so sedle, da se obujejo, zakaj dotod so hodile bose; najveČ je bele barve, vsaj peče na glavi so bele. Posebne narodne noše prav za prav ni, nosijo se tudi ženske glavno po mestno. Pač pa je navozovih mnogo močnih barvnih plaht (in konji so pokriri z njimi), domačim tukajšnjim izdelkom. Od daleč se zdi, da gredo mestni ljudje, ali — bosi. Pred cerkvijo smo. Ves trg in prostori ob hiSah so polni voz in konj. Tako je vse, kakor kje v Slavoniji na sejmu. Ne prodajajo se toliko sladka- rije, kolikor sad; danes se v cerkvi biagoslavja ba5 sad, jabolka, hruške itd. Vina tukaj ni; prodaja se pa pivo in vodka (spiritusne pijače). Po vaseh tukaj židov ni, ali Turgiele jih 2e imajo; vsaj eno židovsko prodajalno piva in kruha sem videl. Po maši smo bili pri dekanu, ki nas je vse pogostil. Po pokolenju je Litvin in na mojo prošnjo je izprego- voril tudi nekaj besed po litevsko. Deluje tukaj 32 let; dekanija se širi 80 km daleč, a njegova župnija sama ima 9000 duš. Pravoslavnih vteh krajih skoro ni; tu pa tam po kakih 10—15 duS. Mogel je svoj čas to župnijo dobiti samo, ker je politično sumljivost z njegove glave potegnila žena ruskega generalnega gubernatorja, ki je bila Poljaki nja. Ko smo si še ogledali rečico Me- rečanko in okope, ki so se izza njih leta 1794 kmetje borili za KoSčuška, smo se pripravili za na pot nazaj. Bilo je na trgu že manj sveta in mo- gel sem na stebru prečitati z občinske tablice, da so Turgiele trg in da štejeio 145 moških in 150 žensk. Čudno se mi je zdelo čemu se ta statistika tu tako javno razglaša. Dasi so Turgiele «mjastečko» (trg), vendar nimajo, mi- slim, nobene zidane hiše. Vrnili smo se po drugi poti nazaj v Kieno. Na poti smo videli take, ki jim je miškolanc iz piva in «vodke» vzel ravnovesje glav in mišljenja. «Odpustki» so to, kakor jih s proščenj nosijo ljudje tudi v Jugoslaviji. Dr. Fr. Ilešič. Novo podnebje. Stari ljudje in nepoboljšljive vre- menske postaje stalno trdijo, da so po- letja v zadnjih letih izredno hladna, zime pa nenavadno tople. Znani abbe" Morais, ravnatelj zvezdsrne v Bourgesu piše, da se je vreme postavilo na glavo. Nekoč je bil res mraz pozimi in vro- čina poleti, od 1. 1918. pa narašča to- plota pozimi celo na tečaju. Norveške iadjo trmi niso več našle mraza, ki ga je Nansen zabeležl I. 18%. Februarja t. 1. prvič v zgodovini ni bilo okoli Spitzbergov navadnega plavajočega ledu in zaliv Kingsbay je bil prost ledu do 79 stopinje Sirine. V alpah se močno tale ledeniki in Švica se že boji, da ne bi radi njih izgubila svojih turistov. Nasprotno pa ie vreme zadnjih poletij pod vsako kritiko. Lahko se torej vprašamo : Ali se naše podnebje do- cela izpremeni? GeoloŠki spomeniki pričajo, da je doživela zemlja več sličnih in še večjih preobratov. Ležišča soli in mavca ka- žejo na nekdanje puSčave, premog go- vori o vlažnem tropičnem podnebju, okrogli kamni in brazgotine naših pla- nin o mogočnih ledenikih. Na Spitz- bergih, poleg tečaja, so se nekoč raz- prostirala tropična močvirja, iz katerih so nastala sedanja ležišča premoga. V davnih permskih časih so ležale nad sedanjo vročo Afriko debele plasti le- du, kakor sedaj na Gronlandiji. Pred kakimi 50.000 leti je bila pod ledom tudi vsa naša Srednja Evropa istočasno s Kanado in večjim delom ostale Ame- rike. Samo parkrat so skopneli ti le- deniki v toplejših obdobjih. KonČno pa so se morali udati in nasledilo jih je močvirje, stepa in gozd s sloni, noso- rogi in povodnimi konii, ki so loma- stili med trstjern. Tudi v zgodovinski dobi so zabeležene slične, čepravmanjše izpremembe. V XV. stoletju so imeli tako mrzle zime, da je večkrat za- mrznilo BaltiSko morje in da so ljudje jezdili iz Švedske v Rigo in Königsberg, kar se nam zdaj zdi kakor pravljica. Do sedaj se je splošno mislilo, da leži vzrok teh izprememb v različnem na- klonu zemeljske osi k ekliptiki. Z zad- St ran 2. »NOVA DüBAi Stev. 95. misarja agilnosti in pravega smisla za praktične interese in olepšanje mesta. c Razredni In naknadni izpiti na gimnazijl. Od 24. t. m. se že vršijo na realni gimnaziji razredni in naknadni izpiti učencev vseh razredov. Čujerno, da izgleda, da bo celokupen rezultat bolj zadovol|iv kakor prejšnja leta. r Zavod šolskih sester v Celju. Naknadno vpisovanje otrok na osnovni dekliški Soli in otroškem vrtcu za pri- hodnje šolsko leto 1926/27 se bo vršilo dne 28. in 29. avgusta od 8. do 12. ure dopoldne. c Na državni deški in dekliškl meščanski šoH v Celju se bo vršilo vpisovanje učencev in učenk dne 1. sep- tembra t. l. od 8. ure dalje. Dne 2. sep- tembra je služba božja in 3. septembra se začne redni pouk. — Ponavljalni (razredni) izpiti se bodo vrSili dne 30. avgusta od 8. ure dalje. c Stavba novega poslopja deške okoliške sole bo Čez nekaj tednov že do strehe gotova. Pod streho pa je že sedaj telovadnica in stanovanjska hiSa za šolskega dpravitelja. To šolsko leto se bo pouk vršil še v starih prostorih, tekom leta bo pa nova zgradba po~ popolnoma dograjena. S tem bo celjska okolica dobila lepo moderno šolsko poslopje, ki jej bo v ponos in cast. c Olepševalnoin tujsko-prometno društvo v Celju je vsled povodnji dne 8. t. m. trpelo toliko škodo, da je odbor za nadaljni obstoj društva v resnih skrbeh. V tem težkem položaju si do- voljuje apelirati na p. n. društvenike in cenjeno občinstvo za izdatno podporo. V ta namen se bodo nadaljevali kon- certi v rnestnem parku ob četrtkih ob pol osemnajsti uri in ob neddjah ob enajsti uri. Ker ni imelo društvo pri dosedanjih koncertih v parku deloma vsled večkratnega neugodnega vremena, deloma vsled pičle udeležbe občinstva nikakega gmotnega uspeha, prosimo cenjeno oOčinstvo, da bi se za naprej pridno udeleževalo naših prireditev in s tem društvu zopet zagotovilo na- daljni obstoj. V soboto dne 4. septembra 1926 se namerava prirediti koncert v »Celjskem domu«, dne 7. septembra pa koncert pri Skobernetu in eventuelno Še drugod. c Ruskl krožek. Interesenti, ki bi se želeli učiti ruskega jezika, oziroma pristopiti v ruski krožek, ki ga snujem, se naj izvolijo oglasiti pri meni v de- lavnikih med prvo in tretjo uro po- poldne. — Helena Popova, Celje, A§- kerčeva 11. [1075 c Ne stekllna, ampakumobolnost. 0 75 let starem posestniku Qrosu iz Rošpoha pri Mariboru, ki so ga bili spravili v tukajšnji Pasteurjev zavod radi suma stekline, ker ga je že pred meseci ugriznil sumljiv pes, je ugo- tovljeno, da nima nikakih zriakov ste- kline. Ker pa se zdi, da bolnik duševno ni v redu, ga oddajo v umobolnico za opazovanje. c Oblranje hmelja se je začelo splošno ta teden. V pondeljek so se vsule iz vlakov cele karavane obiralk, ki so hitele v Savinjsko dolino obirat hmelj. Dobršen del jih je prišel celo od rogaške strani in tarn izpod Boča. c Trgovci s hmeljem In prekupci so se že pojavili. V torek so prišli kar štirje na enkrat iz Češkoslovaške v Celje, od koder razpredajo svoje zveze v Savinjsko dolino. So samo znane osebnosti, ki vzdržujejo že dolga leta svoje poslovne zveze z našimi hmeljarji. c Smrt pod vla>om. V nedeljo je potniški vlak, ki prihaja v Celje ob pol dvanajstih dopoldne, pri km .':37 med postajama Store—Št. Jurij ob južni železnici povozil 75letno beračico Ma- rijo Cmajl iz Zibike pri Šmarjah. Uboga ženska je bila na mestu mrtva. c Savinjsko nabrežje pri brvi v mestni park bo kmalu s kamenitirn ozidkom lepo zagrajeno. Sedaj se Sele prav vidi, kako žalostno je prej iz- gledal ta del brega med brvjo in staro vrbo, ki so jo podrli. Vsekakor bo po- trebno, da se otrebi tudi obrežje nad brvjo do mostiča čez Sušnico. Tis(o grmovje v vodi samo kazi pogled. c Razglas prostlh stanovanj. Na- stopna stanovanja se bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila : a) dru- gič objavljena stanovanja: Polzelalll, Čmak Josip, 2 sobi, kuhinia, pritlično, b) prvič objavljena stanovanja: Pre- šernova ul. 6, Dr. Božič Anton, 2 sobi, kuhinia, I. nadstr.; Na Okopih 7, Rav- šelj Marija, 1 soba s štedilnikom, pritl.; Gosposka ul. 28, Gorenjak Antonija, 2 sobi, kuhinja, II. nadstr.; Na Okopih 2, Krempuž Alojzija, 1 soba, kuhinja, 1. nadstr; Dolenjavas 8, Sitar Hedvika, 2 sobi, kuhinja, 1. nadstr.; Gaberje 134, Spitzer Ivan, 2 sobi, med temi 1 s štedilnikom, podstrešje; Brezovje 43, Žerjav Fran, 2 sobi, kuhinja, pritličje; Braslovče 30, Štancer Karol, 2 sobi, kuhinja, I. nadstropje. — Po stano- vanjskem zakonu zaščitene osebe se pozivajo, da v roku 5 dni, t. j. do 31. t. m. dopoldne naznanijo v pisarni sta- novanjskega sodiSča, da se potegujejo za eno označenih stanovanj. c Brv Čez Voglajno pr! kurilnici torej vendar dcbiino, ker je od pri- zadetih obČinskih svetov vsota za to prepotrebno delo dovoljena. Brv bo stavil g. Vinko Kukovec. Z delom začne v kratkem. c Izkaz mestne klavnlce. V mestni klavnici je bilo v času od 16. do 22. t m. zaklanih 19 volov, 19 krav, 6 telic, 40 telet in 53 svinj. Uvoženo pa je bilo 127 kg govedine, 1000 kg teletine in 74 kg svlnjine. Za hmeljarje. Poročlio o stanju hmeljskih na- sadov v okollšu Žatec (Č S. R.) dne 18. 8.1926. Od naSega zadnjega poro- čila z dne 6. t. m. smo imeli toplo vrerne in rastlina se je ugodno raz- vijala. Kljub temu se najdejo še mnogi nasadi, v katerih se prav dobro vidijo posledice bolhača in mokrote. V teh nasadih se zbiranje ne bode moglo pričeti sredi ali koncem prihodnjega tedna. Vobče so pa drugoletni nasadi slabi in ne bodo dali tuliko, kolikor se od njih pričakuje. Na mednarodni konferenci srednje evropskih hmeljarjev na Dunaju dne 15. t. m. se je cenila letina žateškega okoliša na 110 do 120.000 stotov, ä 50 kg. — Kupčijski krogi pretiravajo tozadevno in govore o rekordni letini, katere pa ne bo, ker pričakujemo k večjemu dobro sredno letino, dasi je bila plodonosna površina povečana za 166.000 köp ä 60 rastlin (t. j. 9,960.000 rastlin ali približno 2.500 ha). — Barva našega pridelka bo bleŠČeče zelena, njegova kakovost odlična, ker so ostale kobule brez Skodljivega upliva. — Od našega zad- njega poročila je promet malo zaostajal. Cene so se začetkoma pomikale od 2800 — 3100, pozneje od 2600—3000, zadnje dni od 2600 — 2750, za srednje blago do 2500 č. K. za 50 kg. Razpo- loženje na trgu je mirno. Pripomba. Vse razumemo, le tega ne, kako zamorejo Čehi govoriti o iz- vrstni kakovosti, ko je vendar skoro celo leto deževalo in ko vsak kmeto- valec ve, da obila voda ne povzdiguje kakovosti vina, sadja, žita in vseh drugih poljskih pridelkov. — Medna- rodni kongres hmeljarjev dne 15. t. m. ni imel zaželjenega uspeha, ker mu podatki glede letošnje letine na An gleškem, iz Amerike in Rusije niso bili na razpolago. Cenitev letoSnjega pridelka je torej le začasna in se bo šele meseca septembra natančneje do- ločila. Kino- Mestni kino. Danes v sredozadnjič »Moj prijatelj, privatni detektiv«. — V četrtek 26., petek 27. in soboto 28. avgusta pa se predvaja krasni Balkan-film »Človek z brazgotino«. V glavni vlogi Henny Porten. Predstave vsak dan ob pol 9. uri zvečer. Razgled po &vetu. r PoHtična propaganda v radiu. Politični govori so v radiu zelo redki. Pred drugimi predsedniškimi volitvami v Nemčiji je govoril po radiu sedanji prezident Hindenburg, v Angliji je go- voril med rudarsko stavko po radiu opetovano ministrski predsednik Ba!d- vin in na Norveškem so agitirali ne- kateri kandidati za svoje lisle. To je bilo v Evropi vse, kar bi se dalo po- vedati o politični propagandi po radiu. Oficijelno radio doslej v Evropi še nikjer ni bil v službi politične agitacije. Strankarski politiki služi zadnje case edina radio - postaja v Sidneju, kjer ima angleška delavska stranka močno zaslombo, tako da je izposlovala cd vlade dovoljenje, da sme pošiljati po radiu tudi politične govore. Ta postaja Gddaja tudi oficijelna poročila stro- kovnih organizacij, poročila o položaju na delovnem trgu itd. r Z Iftalom prevažajo slbirsko zlato. Iz Moskve je prispelo te dni an- gleSko letalo, ki je pripeljalo 50 za- bojčkov zlate rude, ki so je izkopali v Sibiriji. r Petdeset oseb utonllo. Med Hanku in Šanghajem je nastal na nekem parniku požar. Parnik je hotel pristati njo besedo označujemo ravnino, v ka- teri se suče zemlja okoli solnca. Kot med njo in zemeljskimi ravnikom znaša do 24 stopinj in povzroča vrstitev po- mladi, zime, jeseni in poietja. Glede na izpremembe tega kota uiamejo raz- lični deli zemlje več ali manj solnčnih žarkov in imajo več ali manj toplo poletno dobo. Če zemeljska os ne bi bila poševna, t. j. Če bi ležala ekl'ptika v isti smeri kakor ravnik, bi dobivali eni in isti deli zemije vedno eno in isto količino toplote. Na enem kraju bi vladalo večno poletje, na drugern pa stalna grozna zima. Ce se izpremeni kot med zemeljsko osjo in ploskvo ekliptike, se izpremeni tudi podnebje na zemlji: kjer je bila tečajna zemlja, postane sedaj ravnikova in narobe. Vzroki izpremembe nagiba osi so že dolgo predmet vročih učenjaških spo- rov, a veliki švedski geofizik Svante Arrkenius je prediožil v zadnjem času novo razlago za te izpremembe v pod- nebju. Po njegovem mnenju je odvisno podnebje od količine dušika v vesoijstvu. Dušik namreč ne zadrži solnčnih žar- kov, ki so namenjeni zemlji, ujame pa in zadrži toploto, ki jo izžareva zemlja sama. Iste lastnosti ima tudi drugi del naše atmosfere, para in celo navadno steklo. (Na slednjem temelji misel o rastlinjakih; zrak za trojnim steklom se razgreje celo na 120 stopinj, med tem ko je zunaj le 10 stopinj. Skozi steklo gredo le svetlobni, ne pa to- plotni žarki.) Dušik in vodna para sta za zemljo isto, kakor steklo za rastlinjak. Če bi se izgubil dušik, ki tvori približno Stiri petine naše atmosfere, bi izginila tudi sopara. Tedaj bi se znižala srednja po- letna toplota od 20 stopinj nad ničlo na 4 stopinje pod ničlo. Posledica bi bila smrt vsega življenja pod ledeno skorjo. Vzemimo pa milejši primer: Če bi izginila iz zraka polovica vsega dušika, bi se povprečna temperatura znižala za 4 stopinje. Tedaj bi imeli v Evropi in Severni Ameriki zopet dobo ledenikov. Če pa bi se nasprotno zvi- 5ala količina kisika za 50 odst., bi narastla povprečna temperatura za 4 stopinje in naše podnebje bi postalo tropično. — Zemljo bi ovil gost oblak vodne pare, skozi katero ne bi moglo prodreti soluce. Od tečaja do ravnika bi vladala vlažna vročina, ki bi ustva- rila pravi raj za krokodile, kače, ve- likanske kuSčarje in orja?ke praproti. Povrnila bi se doba nasiaiania pre- moga. Svante Arrhenius misli, da nnrašča količina vodne pare in duSika v zraku radi delovanja ognjenikov, ki ju bru- hajo v zrak v velikanski množini. Tako je bilo tudi v takozvani dobi nastajanja premoga. V zadnjem času je zelo na~ rastlo delovanje o^njenikov v Južni Ameriki, v Tihem oceanu in celo v vzhodni Sibiriji in Kamčatki. Ognjeni- kom pa pomaga tudi naša težka in- dustrija. Tovarne požro dnevno do 1300 milijonov ton premoga in radi tega narašča količina du5ika v zraku letno za 0.08 odst. Dokaz tega na- raščanja je tudi desetkrat manjši od- stotek duSika v zraku nad morjem v primeri s kopnim. Naraščanje dušika ima za posledico takozv. morsko pod nebje, pri katerem so razne letne tem- perature izenačene. Te pojave torej sedaj lahko opazujemo in teorije Svante Arrheniusa dobivajo dnevno več ute- meljenosti. Bar a čevlji so elegantni In trpežnis dob jo se »amo ari tvrdki A. Orofemk, c'avni ? *rg Ali ate že fsoravnali naročnmo za Novo Bobo • 7 na pobrežju, a so mu preprečili obrežni tolovaji, ki so grozili popotnike ujeti ali postreliti. Predno ]e prišla pomoč, se je utopilo 50 ljudi. r Tolovajska romantika v Azijl. Kitajski tolovaji so ujeli ravnatelja azijske petrolejske družbe Mooreje in zahtevajo zanj 50.000 dolarjev odkup- nine. r Nenavadna cvetllčarka. Na Du- naju so aretirali 30 letno šiviljo Veselo, ki je dali časa kradla na pokopaliSčih cvetlice, vence in palmove veje ter jih potem na trgu prodajala. t Doslej neznana jezera. »Les Ressources naturelles du Canada« po- ročaio, da so tamkajšnji zemljemerci naleteli rned Athabaskovskim in Veli- kim Sužnjim jezerom na pojezerje dolgo 270 km. r Orjaška kamera. V Jeni so zgradili največjo fotografsko kamero na svetu. V njej lahko stojita ali se- dita dva človeka, ker je dolga 7 m in merijo plošče po 6 kvadratnih metrov. Negativ tega aparata tehta 45 kg. Ka- mera služi za posnernanje pokrajin. Ta mesec so n. pr. z njo posneli Napolj in so dobili velikansko, 125 m dolgo in 2 m široko sliko. Podobni posnetki so veükega topografičnega, pa tudi vojaškcga pomena. Slika kaže naj- maniše podrobnosti in nadomešča naj- boljše generalštab.ie karte. r SenČno vzgojeslovje. Me Gill University v Montrealu (Kanada) je uvedla nov učni predmet: nauk o senci. Slušatelje vseučilišča fotografirajo v raznih položajih, snimki se predelavajo v senčne podobe in se projicirajo na platno. Spričo svojih silhuet zardevajo visokoSolci, videč, kako klavrno ho- dijo, ali kako grdo sedijo. Ljudska pr>osveta. I Turneja Žige Lajäkova-Mozlr- skega. Pred 40 leti ie bila prva pes- nitev Žige Lajäkova-Mozirskega pod naslovom »KviSku, bratje!« objavljena v takratnem »Slovanu«. Pesnitev je bila tudi uglasbena, a — prepovedana. Sedaj namerava pesnik zaČeti s turnejo no večjih krajih v mariborski oblasti. Čital bo svoj pesniški cikel »Savinski venec« iz zbirke »Kremen in iskre«. I Umetnostna razstava na po- krajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Razsiava, ki jo pripravija urad Ljub- Ijanskega velesejma z veščim sodelo- vanjem ekspertov - umetnikov, odnosno umetniškim zborom, obeta postati ena najlep^ih in najpopolnejših, kajti po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejSa dela skoro vseh siovenskih umetnikov. Jav- nost se bo lahko seznanila z vsemi smernicami in strujami v umetnostnem stvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nast.opa starejša gene- racija Savanov z Mladimi in Najmlaj- šimi, impresijonisti, neimpresijonisti, ekspresijonisti in veristi, konstruktivisti najmlajših veroizpovedanj. OIja, tem- pere, pasteli, akvareli, risbe, grafika vseh možnih tehuik, silhuetni reg, ki- parska dela v mavcu, kamnu, bronu, lesu, plakete, mala plastika in projekti arhitektov, vse to bo združeno v har- moničen pregled umetnostnega udej- stvovanja in stvarjanja pri Slovencih. Sirom domovine. š Odlikovanje zaslužnega sol- nika. Kakor poroča «Učitsljski Tovariš» z dne 19. avpusta t. I., je bil odliko- van z redoni Sv. Save V. razreda g. Adolf Rosina, šolski upravitelj v Or- možu. Že okoli 30 let deluje na or- moški osnovni šoli z vso svojo spo- sobnostjo, pridnostjo in vztrajnostjo Solski upravitelj Rosina. Kako malo jih je, ki se morejo ozirati s ponosno samozavestjo in z veselo zadovolj- nostjo na Življenje, polno dobrih del. Nikdar se ni silil v ospredje, a vendar je dosegel lepo mesto, nikdar ni hre- penel po časteh in tudi nobenega dela ni izvršil z namenorn, da bi koristil sebi, ampak vse njpgovo delo se osre- dotočuje v ljubozni do miadine in do svoiega stanu. Pa tudi izven sole je g. Rü'üna doiaven v narodnih in do- brodelnih društvih, ki ga šte)ejo med svoje najboliše. SUivIjenec ne spada v vrsto tistih, ki se dajo samo voliti v vsak odbor: kakršno dolžnost je prevzel, jo je vršil in dovršil temeljito. Vsakdo, ki ga pobližje pozna, mu ostane dober prijatelj. Ima nekaj po- Stev. 95. »NOVA L G I) A« Stran 3. Že dalje časa se opaza, da se na reklamnili tablah nalepljeni plakati kudomušno odtrgajo. — Naproša se prebivalstvo, da vsakega, ki se pri tein poškodovanju plakatov zasači, täkoj javi tvrdki Goriear & Leskovšek ali direktno na policijo, ker je to v splošnem interesu in ker ti potrgani plakati oben em tndi kvarijo lepoto mesta sebno prikupnega v svojem značajn, je ljubeznjiv in skromen v občevanju, vedno pa zvest in odkrit prijatel, zna- čajen moŽ, ki se nani lahko vsak za- naša Morda je maio liudi, ki bi imeli toliko prijateljev iz vseh sloiev kakor ravno g. Rosina. S svojim odkritim in ljubeznjivim nastopom je priljubljen v vsaki družbi in povsod dobrodošel kot dober družabnik in prijatelj. Tudi mi kličemo s številnimi njegovimi prija- telji : Še na mnoga leta ! L. J. š f Pavle Šuman. 0 tern pone- srečencu so prinesli razni listi netočne vesti. Zato objavljamo sledeče avten- tično poročilo : Pavle Šuman ji> priftei s svojim očt-tom dne 31. julija t. 1. v Frischaufov dom, kjer sta prenočevala. Drugi dan zgodaj sta odšla v Turški žleb. Ko sta dospela do vhoda, je za- čelo sleževati. Oče se je vrnil na Okre- šelj, Pavle pa je šel čez Savinjsko sedlo v Belsko Kočno, Beio in Železno Kapljo, bd koder je rabil skoraj ue verjetni čas — tri in pol ure. Poprej je očetu obljub I, da pride čez Mrzlo goro na (Xreseij. V Žakzni Kaplji, kjer je mati poprej prodala svojo hišo, je naložil nekaj stvari in odšel na Pavliče, Pavličev vih in Matkov kot, kjer so ga videli ob 6 uri zvečer ter ga svarili, naj ne hodi tako pozno na Mrzio goro. Ali on je šel naprej — v svojo pogubo. Ker ga ni bilo od nikodt-r, se je vpe- ljala rešihia akcija, ki pa je ostala brez- uspešna, čeprav je büa ista zadnji dan že blizLi ponesrečenca. Poiem so pre- nehali iskanje, samo Jakob Prodnik, p. d. Retkač, je dne 15. avgusta zopet sei satn v Mrzlo goro ter je naSel Pavleta. Drugi dan je šlo 11 oseb in dva orožnika skozi Matkov kot mimo Škafa na Latvico. Od .tarn so sli v Veliki prask, ki ga nekateri imenujejo tudi Hi.Jde dane in se lepo vidi iz Tur- škega žleba. Pavle je padel okoli 30 metrov globoko, si je zlomil tilnik in bil takoj mrtev. Ležal je z obrazom naprei, roke je imel skrižane pod prsmi. Zraven je ležal cepin in nahrbtnik. Truplo je imelo močan duh, giava pa je bila črna kakor oglje. Pavleta so spustili v Spodnji Mrzli dol in ga pre- nesli na OkreSelj, kjer mu je gdč. Da- rinka spletla venec iz sleiüa. Drugi dan je Logar peljal krsto do svoiega pa- stirskega stana, kjer so dali truplo v krsto in ga peljali nazaj po Logarski doüni. Pri Piskerniku je načelnik Sav. podru?nice g. Kocbek položil venec na krsto, pri Logarju pa je bilo več voz pripravljenih, üb l.uri popolJne je pri- peljal Logar krsto v Soičavo na po- kopališče. Radi naredbe srezkega po- glavarstva se pogreb ni sniel takoj iz- vršiti. Zato se je načelnik Kocbek po- slovil od Pavleta v imenu cdsotnih sra- riäev, srbskega in slovenskega Planiii- skega društva in vseh domačinov, ki so rajnega poznali. Navzoči so bili vsi iskači, vsi Logarjevi, oskrbniki in oskr- bnice, letoviščarji in mnogo Solčavanov. Pokopan je bil dne 19. t. m, poprej je ležal v mrtvašnici. š Sokolska prireclitev na Pclzeli. Na5e sokolsko društvo priredi v ne- deljo 29. t. m. ob 15 uri na lastnem telovadišču tik pod kolodvorom iaven telovadni nastop, ki naj pokaže sad sokolskega dela v preteklem društve- nem letu. Po telovadbi se vr3i na istem i prostoru veselica. Ker so železnišk« { zelo ugodne, vabimo ztasti nam na- klonjene Ceijane, da nas v čim večiem številu posetijo. 1018. Š Romunsko odlikovanje jugo- slovenskega novinarja. Romunski kralj :e odlikoval podpredsednika Jugo- slov. Novinarskega Udruženia, glavn^ga urednik» »Slov. Narod«« goso. Stanka Viranta z oficirskim redom Romunske krone v znak pnznanja /:a udejstvo- van;e na lanski konferenci novinarske Maie antante v Sinaji. Častitamo! S Šahovski turnir v Ljublja'i. Dne 15. avgusla se je v Ljubliani pri - čel četrti Savezni turnir. diugi v Slo- veniji. Prvi je bil v Celju. Letošnji turnir se igra v dveh skupmah po 12 igralcev. Slabe strani skupinskih tekem so se že mnogokrat pokazale, a o tern turnirju bomo 5e posebej raz- pravljali. š Obsodba zaradl razžaljenja Veličanstva. Pri beograjskem sodišču prve stopnje je bil hišni posestnik Gjorgje Radovanovic obsojen na tri leta ječe zaradi razžaljenja kralja. V prepiru z nekim svojim sosedorn je Radovanovic grdil vbdo ter se pri tej priliki tudi žaljivo izrazil o kralju. š Zemlja zasula 20 delavcev. V Skobrecu v splitski okolici se je prošlo soboto pripetila težka nesreča; utrgala se jt: močna plast zemlje ter zasula 20 delavcev. B'li so sicer vsi še živi odkopani, vencJar so nekatcri težko ] poškodovani. š Najdena neoHtska naselbing. Sarajevski triuzej je poslai v vas Ora^je pri Brikogu svojega kustosa g. Mandic'a, ker so tarn udkrili : eolitsko naselbino. š Plazovje v Hrastnlku. Od za- dnjega deževja se premika v Hrastniku plazovje in v nedeljo 22 t. m. se je ponovno premaknil ogromen plaz v centrumu Hrastnika. Priusnil je tik Šentjurčeve hiše. Če &e Jbo deževje nadaljevalo, se je bati katastrofe. Od- | kar se je pričela orjaška plast zemlje nagibati v doiino, so detavci stalno na deiu, da preprečijo nesrečo. Izpeljani so na desetih rnestih posebni žlebovi, ki lovijo vodo. Poleg tega so zab'li nanajbolj eksponiranih mestih hrastove hlode do 7 metrov globoko. K sreči znaSa končna širina plazovja, ki je v prern.kanii;, samo okoli 50 m, ker sta blizu podnožja dve ogrornni skali, ki zabranjuieta, da bi se p'az raztegnil bolj na šnoko. Ni pa izključeno, da bo teža plazovja podrla tudi ontenjeni dve skali in si naredila pot v Se večjem obsegu. Že sedaj je v nevarnosti izmed javnih poslopij velika zgradba deške liudske Sole. š ZnaČilna kvallflkaclja. Sara- jevska policija zabeiežuie v delavske knjižice vsem, ki so po njenih zapiskih bili pristaši komunistične stranke, za- znarnek : komunist. Delavska zbornica je radi tega vložila pri ministrstvu za notranje zadeve oster protect. ^ Ogromen morskl pes ujet pri Crikv^nici. V četrtek so sibiči med Crikvenico in Kraljevico ujeli ogrom- nega morskega psa, dolgega nad Sest metrov. V niegovi bližini so ribiči opazili še dva manjša morska psa, dolga približno tri in pol tnetra. Plavači, ki se kopljejo na odprtem morju, naj se nikar ne izpostavljajo nevarnosti. š Velikn tatvina dolarjev v Bre- Žicah. Iz Brez'C jayljajo o veliki t^.tini dolarjev in ^a^ne zlatnine. Orožniki inLenzivno zasledujejo drznega in pre- metenega tatu. Tatvina se je izvrsi a na Veliki šmaren v vasi Zakot, ki ?,tei«i približno 300 prebivalcev. Mlaci moškt s športno čepico in precej čedno oprav- ljen, ki se je potepal po bre2iLkem okraju, je porabil ugodno priliko ter smuknil, ko so bili domači udsotni, v stanovanje mlinarja in posestnika Ant. Drečnika. Začel je brskati po omarah in shrambah ter je končno naletel na izredno bogat plen. Pobral je dva ame- riSka bankovca po 50 dolarjev, 3 ban- kovce po 20 dolarjev, 3 zlatnike po 20 dolarjev, 2 bankovca po 100 Din, mnogo zlatnine, tako zlate prstane, uhane, kakor tudi razno obleko. Tat je odnesel s seboj gotovine in blaga v skupni vrednosti za 17.000 dinarjev. Izginil je brez vsake sledi Listnica. Listnlca uredništva. Qospod Jos. Kv., Celje: Hvala za poslano! Porabimo o priliki. List je naročen. StanovshQ lista obrtnBhih orga- nizacij ljubljanshe in maribopsfte Qblosti. Zveza obrtnih druStev za Slove- nijo v Celju je usvojila siedečo st^- novsko listo obrtni§kih organizacij Ijubljanske in rnariborske oblasti, ka- ' tero je kot politično neopredeljeno poslala vsem časopisom v Sloveniji za objavo : I. kategorija. Člani: Franchetti Engelbert, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Vahtar Miha, knjigovez in pod- načelnik SploSne zveze obrtnih zadrug ii.-r predseiinik obrtnega društva v Mariboru. I>;lič Karoi, UrojaSki mojster in načelnik obrtne zatiruge v Logatcu. , B'-jäk Ivan, modni atelje in pred- *,ednik Zveze obrtnih društev za Slo- veniio v Celju. Namestniki: Kersnič Ivan, krojaški rriojster in načelnik Zndruge krojačev v Ljubljani. Spp.s Fr?n ml. zidarski moister in načelnik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru. Holy Josip, brivski mojster in načtiivk obrtnega dru;5tva v Brežicah. Dulžan Fran, kleparski mojster in odborui'K Občeslovenskt;ga obrtnega društva v Celju. II. kategorlja. Člani: Žurman Ivan, pekovski mojster in pitdnačelnik Obrtne zadruge v Slovenski Bistrici. Kavčič Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. liorvat Janko, slikar in predsednik obrtnega društva v Ljutomeru. OgriČ Filip, zobotehnik in pred- sednik obrtnega društva v Novem mestu Namestniki: Szukits Štefan, krojaški mojster v Murski Soboti. Ro/.man Kan, čevljar-iki mojster v Ljubljani. Rozman Alojr'.'.j, gostilničar in načelnik gostilničarskc zadrugo v Pre- valjah. Kuhjir Rudolf, mizarski mojster in i načelnik obrtne zadruge_v Mokronogu. UI. kategorija. Člani: Ambrožič Josip, gostilničar in izde- lovalfc gredež v Liubnem na Gorenj. KolSek Martin, čevljarski mojster in odbornik Zve ^ obrtnih društev za Slovenijo v Celiu. Bernik Ivan, mizarski moister in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani. Berlič Josip, gostilničar in načelnik gostilniČarske zadruge v Pmju. Namestniki: Turkic Leopold, slikarski mojster v Ccrknici. Hmelina Karo!, dimnikarski mojster v S'ovenigr^dcu. Anžič Franc, mesarski mojpter v Ljubliani. Čoh Stjepan, gostilničar in. načelnik G .stilničarske zadruge v Rog. Slatini. IV. kategorija. Clani: Klubička Josip, čevljarski irnojster in odbornik čevljarske zadruge v Ma- riboru. Rebek Josip, ključavničarski moj- ster v Ljubliani. Nerat Franc, zidarski rnojster v Gaberjih pri Celju. Rozin Milož, kleparslri mojster in odbornik Zvoze obrtnih društev za Slovcnijo v Trbovljah. Namestniki: Podhraški Karol. kleparski mojster in načolnik- obrtne zadruge v Slovenski Bistrici. Štefan Božič, pleskar?ki mojster v Ljubljani. Kolar Josip mizarski moister in predsednik Obrtnega društva na Vran- skem. Štcfe Anton, Čevliarski moister in predsednik Obrtnega društva v Kranju. Listo priporoča kot svojo: Akcljskl komite; Zvez^ obrtnih društev za Slovenljo v Celju; Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru ; Zveza otrtnih zadrug v Ljubljani; Zv&za gostilnlčarskih zadrug za Jjubljansko oblast v Ljubljani ; ZveZ'i gostllničarkih zadrug za rnariborsko oblast v Celju. Zvezna tisl&arna v Oeljn Izvirluje vsa v tiskatrs&o stroko spadajoča dela solid no, okusno In najluifreje Ccnc lasmcrsiel **fyBi JPrcprlcajte se satmil Najmoderneje urejena knjigoveznica Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 95. CELJSKA POSOJIE.NICA. S: Stanje hranilnih olog nad Din 50,000.000-—. V lass ni polači Narodril dom. __----------— Spre)ema tirarailrre vlogre »** Hremtfn© Imflžloe In tekoči račun ter silt laspl&čufe to6no in nudi asa 1st© noJboQSe obrestovanje in najveCjo varnost. Issvršuje v§e denarne, krediüie in po«o}ünc posle. Kupufe In prodaja elevlze In volute. Stanje glaonice in rezer. Din 4,000,000-—. Podružnica v ŠOŠTANJU na QfcAVIVEM TRGU. [ LahVo I hojo ima in poln.) tcrbo de- ' narja si ¦—¦•— pri hrani vsak, kdor kupuje čevlje samo v velc- trgqvini R. STERMECKI, mF" Cclje, lastni izdelek.kakor tudi izdelek najslovitejših tu- in ino- zemskih tvornic. Cene silno znižane: inoski ali ženski izkravine Din 150"—, iz teletine 155"—, iz boksa 185 , nixki iz boksa 175*-, iz ševreta 205"-, iz semis 350'—, iz laka 270'—, otročji iz kozine 301—, iz teletine 41"—, iz boksa 60*—, iz laka 122"—- Kdor pride z vlakom, dobi nakupuprimernonovrnitev vožnje. Trgovci engio cene. Oglejtesi izložbe. 5-2 Dobro domačo hrano se ocidaja GSavni *¦« 89/i. flnnlssHo, si nncasMa in rosbo poucujem (konverzacijo in slovnico po dobri metodi) zanesljivo dooro, ker govorim jezike od mladosti. Naslov v upravi. Enodrajxiiiskct hist* novo zidana, 18 let davka prnsta, s 5 so- bami, 2. rnasardni sobi, lcopnlna snb;i, z vsen.i pritiklinami, parkotirnno, clcktrična luč, betonirane klcti, z v.likim vrtom, se proda. Naslov pove uprava. 3-3 najvecji velesejem svetat 11.000 razstavljalcev is 21 o ¦»- ^ e If ¦*^ a K L c- a Popolncma varno nalržitt denarne prihraukt pn zatlsu^» LRSTHI DOp stavb. In kreditni zadi1. z om. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje h r a u i! n e v I o m « 0 " 6Ü/O. Večje stalne vlo^,e po dctjovom naiuRodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dorn. ' Jarnstvo za vloge nad 1 rri'lMon 250 U00 D(n. Pisarna v Cel|u, Prešernova uliea si. 6 N* _ UP » X. a < it Čas je cienar! Pupiiarnovaren in ja^ii©koff»istei% denarni zavod oeijskega mesfa Mestna liranilnica celjska Ustaaov/fenH /eta 1864. - Pod trajifim državnim nadzorstvom. VsiliranJlnlCui^osn e Jzvr.suKJo naSHul»iitiie)evliItro intoC- no. U^Oiiiio obres^ovawje, Pojasnila In nasvefl brezplacuo. Vrednost rezervn/h zakladov nad