Mercator______________________ Časopis Poslovnega sistema Mercator št: 10 -11, november 1999 Pošljite jim svoj pozdrav! Center Dolfke Boštjančič, Draga pri Igu 1292 Ig - Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava Dornava 128 2252 Dornava Varstveno delovni center Šmihel 1 8000 Novo mesto Center slepih in slabovidnih Škofja Loka Stara Loka 31 4220 Škofja Loka Bolnica Stara Gora Stara Gora 5290 Šempeter pri Novi Gorici Center za usposabljanje Elvira Vatovec - Strunjan Strunjan 140 6320 Portorož Sklad Silva, Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami Fijeroga 10 6274 Šmarje ri s, Met Olet lercafor najboljši sosed * * ** I< 0-** f J< ** QR|ifTKE VESTI ,Z MERCATORJA, —?5£5catorju in od drugod stran 4 *** *-* *~<~' t € * m~ *** C'^I^ ^JgjiSO letnici stran 6 —-»v» letnici ^HJjgoč obrazov sreče stran 6 stran 9 v Zasavju stran 10 j^jgair na javno sporočilo stran 12 v novomeškem centru stran 14 ~^in5j«!*>niskem zlatem polju stran 17 ~--^2*?ni kisi Maribor stran 18 ljubljanskem centru stran 22 kuhinje v M Studiu nn i*t,;orieva prepoznavnost — t>lgrskem stran 27 stran 28 nakupovalnih centrov JUPttipiria stran 30 stran 34 i?^o»l*i^,t,r^'Movc,,'v Ljubljani, moda, ^«5t*£lenestrani stran 36 la n!!S ^0s*OVnega sistema Mercator, d.d., Ljublja- Izdaja cJSka 107- na, Dun-61^61^ Za °t)Veščanje, Uredništvo, Ljublja-Uredni/, 107’ ^lefon 061/160 11 31, 160 11 32. ^^Prava V!Sna Bleiweis Casopis 23 tlSk in tisk: Del° T(7R’ LjublJana uPokojen Plp^emaJ° delavci, kmetje, učenci in Davek n ^ °s'ovnega sistema Mercator brezplačno. Nakladn-V ^dano vrednost po stopnji 8%. y /00 izvodov. O zlorabljenem zaupanju v poklicno poštenost V zadnjem času je zanimanje medijev izzvala vrsta disciplinskih postopkov in prenehanj delovnih razmerij blagajničarkam, ki so nepošteno uporabljale kartico Mercator Pika. In sicer tako, da so ob gotovinskem plačilu kupca enostavno "podrsale" svojo kartico in tako nabirale pike za bonus, ki ga prinaša vsako gotovinsko plačilo. Nekatere med prizadetimi so si tako nabrale kar lep kupček. Poštenosti, kot prvi trgovčevi zapovedi, sem namenila uvodnik v šesti številki našega časopisa. Med drugim sem zapisala tole: "Zavest, da je ugled določenega poklica in podjetja usodno odvisen od poštenosti, torej imamo. In ker smo v Mercatorju pretežno trgovci, je poštenost tudi naša temeljna vrednota, ki jo izpovedujemo v poslanstvu Mercatorja, najboljšega soseda. Dober glas gre v deveto vas, slab v vsako. Vsaka nepoštenost nas zaznamuje, vsak tudi najmanjši primer se posploši ne samo v sredinah, kjer je bila ugotovljena, senca nepoštenosti pade na vse." Blagajne so v trgovini najbolj izpostavljeno mesto, saj se prav pri njih najpogosteje srečujeta kupec in trgovec. Ne glede na to, kako kvalificiramo zagrešeno in še marsikakšno drugo dejanje, je navedena malverzacija v prvi vrsti popolno razvrednotenje zaupanja in poklicne poštenosti. To dejanje posameznikov meče slabo luč na vse, je razvrednotenje zvestobe potrošnikov in predvsem razvrednotenje vnaprejšnjega Mercatorjevega zaupanja v lastne ljudi. Primeri dejanj, ki so jih odkrili v Mercator SVS in Mercator Trgovini Ljubljana so toliko bolj zaskrbljujoči, ker so delovale blagajniške "izmenske naveze" po načelu roka roko umije. "Nisem kradla" je bilo ničkolikokrat slišati v zagovorih. Blagajna je "štimala". Kako pa je z vestjo, ko se je pripisovalo nekaj, kar ti ne gre in to lahko le zato, ker sediš za blagajno? Zlorabe kartic so pričakovane, potuhnjena zloraba stola za blagajno, pa je profesionalni madež, ki ga ne bo lahko očistili. Zato je strogost ukrepov v vseh dokazanih primerih tovrstnih zlorab upravičena. Koliko je še neodkritih tovrstnih navez? Vesna Bleiweis ** I< g /< DEVETMESEČNI REZULTATI POSLOVANJA I Odmevi na uvodnik v prejšnji številki časopisa Ljubljana, 10. november 1999 - Mercatorjev nadzorni svet je obravnaval poročilo o delu uprave v času od septembra do novembra, poročilo o poteku naložb ter druge aktualne zadeve s področja njegove pri' stojnosti. Med najbolj aktualne zadeve je uvrstil rezultate poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta. Ugoto' vitve nadzornega sveta v zvezi z njimi so bile P°' vzete in objavljene v naslednjem sporočilu za javnost-"Nadzorni svet delniške družbe Poslovni sistem Mer' cator je na 15. seji 10. novembra 1999 med drugi111 obravnaval tudi 9 mesečno poslovanje družbe v le111 1999 in ugotovil, da so rezultati dobri in presegaj0 planirana pričakovanja. Tako so prihodki obvladuj0' če družbe iz prodaje glede na enako obdobje lab1 večji za 13%, presežen pa je tudi celotni dobiček obvladujoče družbe, ki znaša 1,877 mlrd tolarjev ib predstavlja glede na enako obdobje lani 67% P°' večanje." RES JE! Prijetno sem bil presenečen, ko sem ob plači 15. 9. 1999 ugotovil posebno stimulacijo za opravljeno delo v Mercator Centru Ljubljana. Potrjena je bila namreč navedba v uvodniku septembrske številke našega časopisa "dobro opravljeno delo terja pošteno plačilo". Pa tudi sicer je res, kar je zapisano v tem uvodniku. Tako kot je bilo v Mercator Centru Ljubljana, je mnogokrat tudi v manjših kolektivih in v manjših objektih. Nova ali prenovljena trgovina ob polnitvi zahteva pridne roke, organiziran potek dela in kar je najpogosteje - izredno kratek rok. Čas je neusmiljen priganjač in strnjen v hudo podaljšan delovnik. Iz svojih izkušenj vem, da so to delo vedno in povsod spremljale srčnost, nesebičnost in solidarnost med sodelavci. Biti del tega vzdušja in ga občutiti, je zame vselej posebno dragocena nagrada. Bil pa bi nepošten, če ne bi hkrati priznal, da tudi denar poboža in da enako dobro deluje tudi to, da Mercatorjeva uprava ob skupinskem uspehu opazi tudi posameznike. In prav za to potezo, si Mercatorjeva uprava zasluži aplavz. Stanko Klemenčič Saražin, Ljubljana Urednici Vesni Blehveis To je dragocenost, ki jo nosimo v sebi in s seboj že 50 let. Lepo ste povedali, hvala vam. Število izdelkov z blagovno znamko Mercator Na začetku novembra lahko med živili naštejemo ^ ^ izdelkov z Mercatorjevo blagovno znamko, med alk0 bolnimi in brezalkoholnimi pijačami 7, v skupini kož' metičnih izdelkov, izdelki za higieno in sredstvi Za pranje in čiščenje jih naštejemo 6, 3 sodijo v skupr no papirne, kovinske in plastične galanterije. Če seštevali tudi različne okuse, gramature in podobn0; v teh skupinah naštejemo 40 izdelkov. V skup1111 tekstilnih izdelkov, ki jih označujemo z M linijo. 8 izdelkov. Ce bi v M liniji sešteli izdelke v različ111'1 * krojnih in barvnih izvedbah, je teh izdelkov skuPaJ 33. D Kolegij direktorjev vseh koncernskih družb Ljubljana, 16. november 1999 - v ^Jubljani je zasedal kolegij direk-0rjev vseh koncernskih družb. V godnem delu zasedanja so direk-°rJi poslušali oceno ključnih pro-lemov Republike Slovenije v pri-j.0Pnih pogajanjih k Evropski Un-Jl’ ki jo je podal vodja pogajalske ^uPine dr. Janez Potočnik. nadaljevanju pa so direktorji ob-VnaVali rezultatc poslovanja v sp-.u Januar - september 1999, Prejeli srednjeročni gospodarski staj.rt leta 2003, oblikovali p IŠCa v zvezi z zavarovanjem oremOŽeil-ia ter stališča v zvezi z po"aniZacijskima predpisoma o 0 S 0P^*h za izterjavo terjatev ter delo°Vra<”^ih stroškov v zvezi z Pa Je kolegij direktorjev vseh t-^ih družb osrednji posve-Pred*11 °r8an koncerna, ki ga vodi sednik Mercatorjeve uprave. njem so še trije specializirani kolegiji, in sicer kolegij trgovskih družb, kolegij netrgovskih družb in kolegij finančnih direktorjev, ki jih vodijo pristojni člani uprave Marjan Sedej, Aleš Čerin in Jadranka Dakič. dr. Janez Potočnik ji /< j-ji f j* Letno poročilo 1998 v finalu, urednici časopisa Mercator častna diploma Na letošnjem tekmovanju za veliko nagrado Grand Prix, ki jo vsako leto podeljuje FEIEA Evropska zveza urednikov in novinarjev podjetniških časopisov, se naš časopis ni prav dobro odrezal, nekoliko bolje pa letno poročilo za leto 1998. Žirija, ki je zasedala konec septembra v švedskem Geteborgu, je letno poročilo uvrstila med 8 finalistov. Sicer pa je žirija ocenjevala več kot 190 primerkov letnih poročil iz podjetij v Evropski Uniji. Med slovenskimi udeležnci tekmovanja se je v kategoriji revij v finale uvrstila revija Škrjanček, ki jo izdaja Telekom, med časopisi pa glasilo Nove kreditne banke Maribor. Čisto praznik rok na Švedskem Mercator ni ostal. Urednici časopisa je FEIEA podelila častno diplomo za delo na področju internega komuniciranja, s katerim prispeva k boljšim medčloveškim odnosom v podjetju. ^kupščin| delničarjev 'fruib Hubelj, Ajdovščina in Grosist, Nova Gorica lovske"!!11'3 19" bo s Gorice raznUZbf- Gr°sist raznro„,.-ala q pr. S prj "0Vembra 1999. družbi MVlJ° navedenih ?bnioc» S°p Gorisk Jena Mercatn • Pnmorsk Diorjeva regijsl Razvoj franšizne mreže Po podtakih strokovne službe, ki skrbi za razvoj Mercatorjeve franšizne mreže je v mrežo vključenih 54 maloprodajnih enot nekdaj v Mercator vključenih kmetijskih zadrug, 8 prodajaln je v trgovskem podjetju Alpkomerc, Tolmin. Franšizno pogodbo ima z Mercatorjevimi družbami sklenjeno še 14 prejemnikov franšize. Zadnjo Mercatorjevo franšizno trgovino je v Ločah odprlo podjetje Kračun, d.o.o. awarded to Jtn OeMd ®eiweis in mognition of ouistanding Services in the prontotion ofbetter human relationships in industry through the medium of Communications General Dare Mpi 1999 piHMtU). /IftfeutiiM •fSttKftfm buhuMtt UtUn Aim ntiimi, Nagrajeni za življenjsko delo v Mercatorju (z leve proti desni): Franc Tomanič, Miran Goslar, Adi Osterc in Franc Prvinšek, med ni■l,,' Zoran Jankovič. "Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti jutri še boljše1; je v imenu nagrajencev Mercator jevcem na srce položH Miran Goslar O NASI 5 OBLETNICI V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila 9. oktobra slovesnost, namenjena 50 letnici Mercatorja-Najuspešnejše slovenske popevke, ustvarjene v teh 50 letih, prirejene za nenavadne duete in zapete na nov način, so navdušile. Vrhunec večera je bila podelitev Mercatorjevih priznanj za življenjsko delo v Mercatorju. Osrednji del proslave - koncert in uvodne besede predsednika države Milana Kučana in Mercatorjeve uprave Zorana Jankoviča ste lahko spremljali po televiziji. Vrnimo se k odločitvi, kako bo Mercator proslavil svojo 50 letnico. Odločitev je temeljila na dejstvu, da je 50 letnica je potrditev Mercatorjeve rasti, zvestobe potrošnikov in številnih generacij zaposlenih ter poslovnih partnerjev. Uprava je že februarja imenovala odbor, ki naj pripravi vsebinsko in časovno zasnovo vseh aktivnosti, povezanih s 50 letnico. Odbor je vodil član uprave Aleš Čerin, v njem pa so bili še direktorica sektorja za marketing Mateja Jesenek, vodja studia za ekonomsko propagando Vojteh Miklavčič, svetovalka za odnose z javnostmi Marjeta Vilar in Vesna Blehveis. Za operativno administrativne posle odbora je skrbela Slavka Jozelj. Odbor je aktivnosti v zvezi s petdesetletnico razdelil na dve področji. Področje marketinških aktivnos je bilo namenjeno predvs^-11 potrošnikom (odprtje novih ,ul šte- kupovalnih centrov, prenova -ti drug'11 vilnih samopostrežnih in , trgovin, celoletna akcija - 50% ^ posamezne izdelke, pospešeno P° večevanje števila izdelkov z blagoVv no znamko Mercator in izdelk0. s trajno nizkimi cenami), prom00' ciski oglasi in druga promocij5 sredstva, namenjena različ"1 javnostim. V tem delu je kot zultat skupnega dela z agen' Pristop nastala cela vr;’ icijc a Podlagi Pravilnika o nagradah za življenjsko delo v Poslovnem sistemu Mercator je uprava v soglasju z n ^ °r^ vseh Mercatorjevih družb soglasno sprejela odločitev, da se ob 50 letnici Mercatorja nagrade Podelijo; Fra Zti nCU Tomaniču, direktorju predhodnic današnje družbe MercatorSVS v letih 1978-1994. Nagrajenec je eVa ec Jei^ra sedanje Mercatorjeve trgovine v severovzhodni Sloveniji. V času, ko je bilo povezovanje ..1J Predvsem lokalno obarvano politično vprašanje, je nagrajenec z močjo ekonomskih argumentov o , 1 Ptujsko trgovino in jo postavil kot enega stebrov današnjega Mercatorja. V njegovem času osrednja ost štajerske in Mercatorjeve trgovine. Podeli se mu priznanje s srebrnim Mercatorjevim znakom. no^nt U ^rv'nšku, podpredsedniku za področje Mercatorjeve komerciale, zvestemu Mercatorju od mladih jav^’ ^ v°dilni osebnosti Mercatorjevega komercialnega področja. V številnih generacijah poslovne S1 n°st' sodelavcev cenjen in spoštovan. V vseh okoliščinah, s katerimi je zgodovinsko zaznamovan razvoj nie 1S^e trg°vine’ njegova beseda nekaj velja, velja njegovo razumevanje in spoštovanje partnerstva. Veljata a osebnost in profesionalnost. Po stažu v Mercatorju med najstarejšimi, po izvirnosti in izvedbi strategije pa med najmlajšimi. Podeli se mu priznanje s srebrnim Mercatorjevim znakom. komercialne Mir; n0vanu ^os'ar.ju, generalnemu direktorju in predsedniku Mercatorjeve uprave med leti 1974 in 1993. Utemeljitelj Cjje ® ; Pr°žnejšega in gospodarsko čvrsto povezanega Mercatorja. Ključna osebnost Mercatorjeve privatiza-Mer njene cel°vitosti in Mercatorjeve neokrnjene prepoznavnosti do danes. Velika in žlahtna osebnost Se 0rJa in slovenskega gospodarstva z izbrušenimi, kritičnimi pogledi na aktualne družbene silnice. Podeli Priznanje z zlatim Mercatorjevim znakom. krezk ^Stercu’ Mercatorjevemu generalnemu direktorju v letih 1951-1974. Mercatorjeva legenda. Neuničljiv in sk° jn Promisni borec za Mercatorjev prostor v slovenski trgovini. Začetnik združevanja slovenske prostor-Potrn' e^0nomsko razdrobljene trgovine v Mercator. Ime Mercator je uveljavil v letu 1953. Biti v službi MerCato °V’ sP°štovati partnerje in zaposlene graditi na ljudeh, je rdeča nit nagrajenčeve filozofije. Na njej 1 gradi še danes. Podeli se mu priznanje z zlatim Mercatorjevim znakom. Predsedmi^ države Milana Kuča „ , Mercatorjevih direktorjev 8laševalskih 21lčnih med"-f'.'adlV in 8esel’ ki smo j’ t0rJU’ ki nastal Je promocijski ajegov ra7.°U arJa Mercatorjevo vses Vrh"»« t=rJ7k°zi 50 le, vse do , Jev'11 trgovsfu eia al<0vnosti so donaci Obniocjih ki * ^.ruž^ ustanovam, ki OVenije skrbijo za ljudi potrebami. Donacije bodo izročene konec novembra. Odbor je aktivnosti, namenjene predvsem zaposlenim, snoval in postavljal povsem po lastnih zamislih in idejah. Sem so sodile odločitve o načinu in vsebini osrednje pozornosti zaposlenim, proslave v Cankarjevem domu, saj je odbor menil, da se Mercator lahko le s širši javnosti dostopno prireditvijo, kot univerzalnim darilom vsem generacijam zaposlenih, potrošnikov in partnerjev, zahvali za njihovo zvestobo in skupno delo. TV Slovenija je ponujeno partnerstvo sprejela in prenos osrednjega dela prireditve -koncerta nenavadnih duetov tudi realizirala. V izvedbenem delu so bili imenitni sodelavci odbora: oblikovalka Bojana Fajmut, ki je izdelala celostno podobo jubilejnega srebrnika, pisma zaposlenim, vabila na prireditev v Cankarjev dom ter Mercatorjevih priznanj za življenjsko delo, ekipa Cafe Teatra z režiserjem Andrejem Stražišarjem in Vito Mavrič, Zlatarna Celje, osebje Cankarjevega doma in še vrsta drugih izvajalcev, ki so dokazali svojo profesionalnost in predvsem v veliki časovni stiski (ta sede za vrat vsem, ki se lotijo kakršnegakoli projekta) tudi veliko mero razumevanja in potrpljenja. Razumljivo je, da je projekt, predvsem izpolnjevanje proračuna vseh aktivnosti nadzorovala uprava, ki je tekoče spremljala tudi vse "scenoslede". Njena najpomembnejša odločitev, sprejeta v soglasju z upravami vseh družb, je bila otipljiva v plačilnih kuvertah vseh zaposlenih v Mercatorju 1. oktobra letos. Osrednja proslava v Cankarjevem domu je za nami. Naletela je na različne odmeve. Od skrajno negativnih in politikanstko špekulativnih (tudi z žaljivimi in nedostojnimi napadi na predsednika države Milana Kučana in Zorana Jankoviča), do odobravanja in aplaudiranja, izraženega v številnih pohvalnih izjavah, ki smo jih prejeli po telefonu in v pismih. De gustibus non est dispudandum - okusi so različni, o njih se ni vredno prepirati. Za nas Mercatorjevce je najpomembnejše - pred nami so izzivi novega časa, novega tisočletja. Sprejemamo jih kot samozavestno, zimzeleno vseslovensko podjetje in kot kolektiv zvestih, pri-padnih posameznikov. Popotnica, ki nam jo mnogi zavidajo. Ko se je slovesnost izteklo, so se izpod stropa vsuli Mercatorjevi baloni. Tudi sicer hudo resni ljudje so se zabavali- MERCATOR ZA TISOČ OBRAZOV SREČE Naš skupni praznik 50-letnico delimo z okoljem, v katerem smo. Praznovanje svojega jubileja zaključujemo s humanitarno akcijo, ki smo jo poimenovali Mercator za tisoč obrazov sreče. staviij 'narsk* konferenci 16. novembra smo pred-dem SVoj° odločitev, s katero želimo pomagati Iju- *<0v neP°Se^n*mi potrebami, ki zaradi različnih vzro-Sern vSaJrej0 0Pravljat' tega, kar se nam zdi pov-di s pQ 1^n-’e' Sedmim ustanovam, ki skrbijo za Iju-Sra iggg6. n'm* Potrebami, bo Mercator 24. novem-D°n.Uo ^Zr°P't opremo, ki jo najbolj potrebujejo, ki so Se Srectstva so zagotovile vse trgovske družbe, v°dstvi P°trebah posvetovale in dogovorile z milijonov10V Skupna vrednost donacije je okoli Mercator "P V ^ragi nr r^C)V'na Ljubljana Centru Dolfke Boštjančič ^avodu ^U' Poctarja nov kombi. Mercator SVS P^Unalnisg Varstvo in usposabljanje Dornava ski prip0ni . °PIemo, ki služi kot delovno terapevt- ; -“j J' ■ v*"— *— ISKo m invalidsko opremo. Škofjeloška "i“i„c'Tu. ovomeškemu Varstvenemu delovne-n° bolnišp "^' ^ercator Dolenjska namenja spe- ercator Go rer>jska slepih ■ računam?x, slab°vidnih je pozornost namenila Centru J°rišk nalniške Prihaj Škofji Loki z nakupom °Preme, prilagojene slepim. Iz Mercator darilo za bolnišnico v Stari Gori tam za mladino potrebujejo opremo za nevrofizio-terapijo. Mercator Degro pa je svoje darilo razdelil med Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu in Sklad Silva, društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami. Prvi bodo tako dobili opremo za zunanje igrišče in knjižnico, drugi pa opremo za večnamenski prostor. Čeprav je načelo dobrodelnosti, da naj o njej govori tisti, ki dobi in ne tisti, ki daje, se mi ob tej dobrodelni akciji zdi pomembno poudariti, da Mercator nekaj sreče ni namenil le v svojem imenu, temveč v imenu vseh, ki kupujejo v Mercatorju. Da bi tudi kupci lahko pozdravili svoje obdarovance, so zanje pripravljene posebne razglednice z motivom, ki ga je narisal Peter, varovanec Centra Dolfke Boštjančič. Pišite, pozdravite, sporočite dobre želje - ne pozabite, da so med nami ljudje, ki bi tako radi hodili, brali, slišali, povedali... Ne pišite zaradi usmiljenja, pišite zaradi spoštovanja tega, kar želijo in zmorejo. Vesna Bleiweis V ZASAVJU SE VEC NOVEGA MERCATORJA V zadnjem mesecu je Mercator Trgovina Ljubljana, natančneje maloprodajno območje II v Litiji in Šmartnem pri Litiji odprlo dve prenovljeni trgovini, dve pa se prenavljata v Trbovljah. V centru Litije je preurejena in založena prodajalna tekstila Prvo so odprli v centru Litije. Gre za prenovljeno majhno prodajalo0 v dveh etažah, kjer se prodaja13 tekstil in pdhištvo. Programa sta zamenjala nadstropji in prostor3 sta urejena primerno prodajne^111 programu. Majhno, vendar prijazO0; V takih trgovinah so še poset^J pomembni prijazni zaposleni. Ta14 v litijski prodajalni so. V Šmartnem pri Litiji pa je v O3 jetih prostorih, trgovina je bila njih že prej, urejena samopostrežb1' ki v ničemer ne zaostaja za drag mi našimi standardiziranimi trg0 vinami. Novih 140 kvadrata' metrov prodajnih površin (celota1-velikost trgovine je 190 kvadra' nih metrov) naj bi mesečno P' neslo med 11 in 12 milijonov tok0, jev prometa, ki ga mora ustvat' pet zaposlenih. Prodajo okoli 300° izdelkov spremlja POS oprema- Poslovodkinja litijske tekstilne trgovine Marija Bercieri V pritličju se je komaj možno obrniti, saj je hkrati prodajni in razstavni pros*4"' k so'«OBoI?ari,a" ob otvorilvi Kolektiv samopostrežbe v Šmartnem "Svoie „ .“be v Šmartnem pri Litiji: I na|bol|se sosedstvo Mercator ononia dokazuje v manjših prodajalnah" v 22 h niaionr n,eh končano prenovo je milijo 0da-ino območje odštelo 23 J6 na T to*arJev- Kot se spodobi McreJi V°r'tv’ spregovoril tudi član ki je 0lJeve uprave Marjan Sedej, Catorje°Vecla* naslednjo misel: “Mer-kuPova]a arnb'cija so res veliki na-najboij4 n* centrb vendar svoje n°ma s°sedstvo Mercator veči-■ialnah ■°lcazuJe v manjših proda-trov. ^2Ven velikih urbanih cen-dati, ]jee8a dejstva ne gre spregle-dr°st r,|8a P°trjuje židovska mo-dr0bi-?o 3 Se ot>°gati tudi z tovrstne ' ^alo morajo tudi potrošnik tr8°vine svojim Sodobne!,;<|)m omo8°čati blagodati ^ed 3^t. nakuPovalnega okolja." delno e^°S kondanih celovito 'ieta še dvPrenovljenih trgovin šte-‘^aloproda6 V Trbovljah. Direktor VeselinovičJne8a0bmočja 11 Rado casovn0 m 1 Zan-iu pravi, da bosta Prodajaini k° trŠi °reh od litijskih. V 2e>o slaLiS° ju naJeli’ sta bili la’ tako po601 StanJu’ vendar bo S Pričakovanim napovedih direktorja 1113 dobička'11111 pr°metom oziro V*°žek. 01 P°krili investicijsk V, esna Blei Weis ES TRDITEV, KI TERJA JAVNI ODGOVOR Na sosednji strani lahko preberete letak, ki ga je Stane Drobnič, sekretar območnega odbora Sindikata delavcev trgovine Ljubljane in okolice, razposlal v Mercatorjeve organizacijske enote, ki delujejo na njegovem sindikalnem terenu. Kaj letak pomeni? Očitno je, da se je vodstvo sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, odločilo korenito poseči v Mercatorjevo sindikalno organiziranost in delovanje, ker so odnosi med vodstvom sindikata delavcev trgovine Slovenije in vodstvom Mercatorjevega sindikata (sindikata obvladujoče družbe, da ne bo pomote) skrhani do te mere, da je treba na predsednico podjetniškega sindikata streljati z vsem orožjem. Kakor vem, so predstavniki Republiškega odbora sindikata delavcev trgovine, predvsem sekretar Sandi Bartol, Dušan Dordevič, sekretar območnega odbora iz Postojne Bojan Kramar in morda še kdo, že večkrat poskušali tako v pogovorih z Mercatorjevo upravo kot tudi z vodstvom Mercatorjevega sindikata problematizirati ter posplošiti nezadovoljstvo posameznikov v specifičnih okoljih (predvsem na območju postojnske trgovine) in jih poskusili ovrednotiti kot vsesplošno nezadovoljstvo zaposlenih v Mercatorju, predvsem v trgovinah. Manira, po kateri je sicer možno delovati in kazati mišice, koliko pa je uspešna, pa sindikalni liderji vedo najbolje sami. V Mercatorju res še niso stali na stolih in zaneseno zagotavljali zaščito delavcem, ki se bodo uprli izkoriščevalskemu delovnemu času. So pač poskusili s "sprdačino", ki je objavljena na sosednji strani, vnesti svojega borbnega duha tudi k nam. Ne zanikam, da so bile v vodenju Mercatorjevega sindikata tudi očitane nepravilnosti, toda treba jih je jasno definirati, dokazati in ovrednotiti. S konkretnim številom zadev in delavcev, ki so pri visoki sindikalni oblasti iskali pomoč, ker jim jo zavrnil lastni sindikat, bi kazalo vsekakor postreči, že zaradi vtisa o vsesplošnem nezadovoljstvu in briskiranju interesov zaposlenih. Frontalni napad s sramotilnim spisom, ki predsednico sindikata Katjo Galof označuje kot podrepnico uprave, s čemer je škodovala ne samo delavcem te največje trgovske družbe v državi, temveč tudi slovenskemu delavstvu, pa presega zdravo pamet. V pobudi za uveljavitev instituta za odvzem pristojnosti in razrešitve predsednikov sindikatov je zapisano, da Katja Galof zadnja tri leta po zamenjavi vodstva PS Mercator, d.d. vodi aktivnosti sindikatov v nasprotju s cilji Sindikata delavcev trgovine Slov- enije in interesi članstva SDST v PS Mercator, d-d-In še, da vodi sindikat na način, ki je v nasprotju 5 statutom SDTS, da duši demokratičnost ter onen1 ogoča izražanje in uveljavljanje interesov članstva. Z neligitimnimi predstavniki članstva v prvi vrsti skrb1 za podporo in pokrivanje interesov uprave MeN3 torja. Le zakaj je pri tem tako pomembna zame11 java Mercatorjevega vodstva? Ste avtorji v tej trdi1'1 le nekoliko bolj konkretni? Po navedenih obtožbah bi vsak član sindikata, ^ plačuje članarino, od katere smetano poberejo pobud niki, pričakoval argumente, ki dokazujejo predvse111 trditve o podpori in pokrivanju interesov uprave. imenovana kot predstavnica sindikata z upravo skl^ nila za delavce škodljivo kolektivno podjetniško pogu1 bo, za katere vsebino so se strokovno pogajali Pr'lV strokovnjaki iz vrst pobudnikov njene odstavitve d1 je vsebina pogodbe le posledica tega, kar so sindikat izbojevali v pogajanjih z delodajalci? Se določb podjetniške kolektivne pogodbe ne izvajajo? Kolik1 in kje? Kdo in kdaj v Mercatorju ne sme in ne m0^ z besedo na dan, da se mora zateči k sindikalneU11 poslušalstvu na višji ravni? Konkretne in jasne odBL vore ste dolžni članstvu, ki mu kot začasno sindikud1^ vodstvo postavljate predsednika območnega odb°d sindikata Iztoka Špolarja in sekretarja Staneta niča. Kot članica Zveze svobodnih sindikatov zavrača'1’ začasno vodstvo s strani gospoda, ki se je podp'5^ pod topoumni prosti spis, ki je med Mercatorje'"1 sindikalnim članstvom in drugimi Mercatorjeve! l0"1^ jujem se le na okolje, ki ga poznam) upraviče" lahko v enaki meri deležen ogorčenja kot posmeh"^ Sicer pa mislim, da bo v prihodnje tako slovenske'1^ delavstvu kot zaposlenim v Mercatorju in Sindik'1 delavcev trgovine Slovenije, storjeno najmanj šk0"j če gremo vsak svojo pot. Okoli 8.000 nas je trSoV^t v Mercatorju. Številka, ki je ne gre prezreti niti \ človeški niti finančni potencial. Brez zdrah od zu bo v zvezi z uveljavljanjem naših pravic in pol°^ .. hočeš nočeš sogovornik še vedno uprava, ki uatfi bodo postavljali lastniki. Modrost je v kompromisih. Vesna Bleiweis c SEVDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE Območni odbor sindikata delavcev trgovine Ljubljane in okolice JAVNO SPOROČILO članom Sindikata delavcev trgovine Slovenije v Poslovnem sistemu Mercator z ljubljanskega območja 28.10.1999 skladno s pooblastili Iz Statuta sindikata delavcev trgovine Slovenije razrešil Katjo Galofvseh funkcij v sindikatu Poslovnega sistema Mercator. To smo bili dolžni storiti zaradi zahtev članov sindikata, ki so pri nas iskali pomoč, kršenja statuta Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Na napake v sindikalnem delovanju smo opozarjali več kot dve leti. O razmerjih v sindikalnih organizacijah Mercatorja, kjer je Katja Galof opravljala najodgovornejše funkcije, je večkrat razpravljal tudi Republiški odbor. Kljub njenim obljubam, da bo vodstvo sindikata Mercatorja začelo reševati probleme klanov, se obrnilo k njim in jim prisluhnilo in skupaj s strokovnimi delavci območnega odbora sindikata delavcev trgovine Ljubljane in okolice delovalo v interesu delavcev se je ! Katja Galof raje podredila interesom Uprave. S tem je po naši oceni škodovala ne samo delavcem te največje trgovske družbe v državi, temveč tudi slovenskemu delavstvu. '1 ^ kratkem bomo pričeli s postopki za izvolitev novega vodstva v sindikalnih organizacijah Poslovnega sistema Mercator na ljubljanskem območju. Do izvolitve novih sindikalnih zaupnikov in vodstev sindikalnih podružnic po sklepu območnega odbora sta predsednik •ztok Špolar in sekretar območnega odbora sindikata delavcev trgovine Ljubljane in okolice Stane Drobnič, ob sodelovanju preostalih legitimnih sindikalnih predstavnikov v Poslovnem sistemu Mercator, pooblaščena za opravljanje vseh funkcij, ki jih je opravljala KatJa Galof. V »ezi z morehttniml problemi me pokličite na telefon: 3000 -104, kjer vam bom v®dno na razpolago, na razpolago bodo tudi naši sodelavci pravniki. fp Stane Drobnič, sekretar območnega odbora SDTS, l.r. OBISKALI SMO NOVOMEŠKI MERCATOR CENTER Le nekaj dni po odprtju največjega Mercatorja na svetu, so se odprla vrata najlepšega Mercatorja na svetu novomeškega Mercator Centra. Po dobrem mesecu dni smo ga obiskali in se z zaposlenimi v Mercatorjevilh lokalih pogovarjali o prometu, delovnem času in njihovem počutju v dolenjski trgovski novosti. V hipermarketu Grela Šinkovec Pogovor smo začeli s poslovodkinjo hipermarketa Greto Šinkovec. "Devetletne poslovodske izkušnje so gotovo nekaj, kar koristi pri vodenju hipermarketa. Vendar gre v vodenju hipermarketa za veliko več kot običajno poslovodsko delo. Ne samo, da gre za dolenjsko novost, ki posega v dosedanje nakupovalne navade, temveč in predvsem gre za dimenzije poslovanja, ki jih še nismo vajeni. Zato delo v hipermarketu jemljem kot svoj osebni izziv in kot odgovornost do kupcev, da bo hipermarket v celoti izpolnil pričakovanja potrošnikov. Na policah je okoli 13.000 izdelkov, zanje skrbi 45 mojih sodelavcev, med njimi tudi pripravniki. Moja želja je, da vsi skupaj delujemo kot dobro naoljen stroj, ki zmore več, kot se kaže v sedanjem prometu. Od sodelavcev zahtevam delovno disciplino, ustrežljivost ter prijaznost do strank in predvsem urejeno in čisto trgovino. Vsak pogled na prazno ali slabo urejeno polico, zame pomeni ne izkoristiti priložnosti, da bi prodal. Veliko časa prebijem neposredno v trgovini, kjer opazim vse in na pomanjkljivosti sproti opozarjam. Hkrati pa seveda namenjam pozornost kupcem. Njihovo zadovoljstvo je merilo naše uspešnosti, je predpogoj, da se vrnejo kot zveste in stalne stranke. S sedanjim obsegom prometa še nisem zadovoljna, čeprav je v okviru načrtovanega. Levji delež med prodanimi izdelki so izdelki z Mercatorjevo blagovno znamko in izdelki po trajno nizkih cenah. Nakupi, tako po številu kot po vrednosti posameznega nakupa, so skoncentrirani v petkovih, sobotnih in nedeljskih nakupih. Sicer pa menim, da bi z nekoliko več reklame pridobili več kupcev tudi v ostalih dneh. Malo pa moramo tudi potrpeti, da se ljudje privadijo na novost. Delamo v dveh izmenah in tako lahko spoštujemo delovni čas zaposlenih. Seveda pa je bil ob polnitvi hipermarketa delovni čas podaljšan in delo veliko intenzivnejše kot je sedaj, ko je že vse bolj ali manj utečeno. Racionalno je, da večina zaposlenih v trgovini obvlada tako pravila, ki veljajo za oskrbo polic kot ravnanje z blagajnami in blagajniško delo. Ob "špicah" moramo vsi znati vse in sprejeti kakršnokoli delo. Najpomembneje pa je, da smo bili tudi ob hudih urah, ko je odpovedovala računalniška podpora poslovanju, pripravljeni na vse." Tako nam je povedala poslovodkinja. ^ B_____________________________ Nataša, pek Andrej in Katja Natašo, peka Andreja in Katjo snu zmotili pri krušni peči, iz kate1'1’ je omamno dišalo. Svež kruh j£ r° mal na police in komaj so si utonili utrgati minutko, da so poved3 ^ li: "Delati kruh in s kruhom je Mi smo zadovoljni, če so z 113 _ zadovoljni tisti, ki jim ga nameni3 mo," so se zasmejali. Matjaž ^4 |^ečeni piščanci, svinjska rebrca in race se vrtijo na ražnjih. Zanje ^i Matjaž, ki pravi, da bi jih ob °ncu tedna lahko spravil v pro-^let trikrat več, kot jih je možno sPeči. nj ucj0i3n0 p0 prjjet- ^Cni nakupu in klepetu domov o nesti še pripravljeno kosilo ali eGerjo?" se je vprašal Matjaž. Janja "Pri n ija" dS ^oma Je Mercator tradic-ki je 11 Je zauPala pripravnica Janja, 2elen'Ure'!a^a oc*<^e^ek s sadjem in in v iav°' Pada delam v Mercatorju Vese]j 'Permarketu je zelo lepo. V valijo2/j11' ^e’ nas stranke poh-gniti • * tež^° nekoliko pote- sestavm H ^r0’ saj vem' da J6 to P°klic C trgovskega poklica. In me kljub naporom veseli." Renata Renato smo zmotili pri polnjenju police s papirno galanterijo. "Zadovoljna sem, če je polica, ki jo “upravljam" lepo in vabljivo urejena. Servieti so sestavni del lepo urejene mize in zakaj bi jih potrošniki pozabljali zato, ker so nametani in skriti nekje v ozadju trgovine. Svoje delo imam rada." Marica Z blagajničarko Marico pa smo pokramljali o tem, kako se jc treba vesli za blagajno. "Pri blagajni je poleg poštenosti in natančnosti pri zaračunavanju kupljenega blaga vedno treba imeti prijazno voščilo, nasmeh in povabilo. Med samopostrežnim nakupovanjem se kupci praktično ne srečajo z osebjem trgovine, zato jim moramo dobrodošlico in zahvalo prirediti na blagajni. Ni mi težko spregovoriti par vljudnih in z marsikatero stranko tudi nekoliko bolj domačih besed. Še z nobenim kupcem nisem imela težav." Vida Udovč, rojena Novomeščanka je bila v Mercator Centru prvič. Njen nakupovalni voziček se je polnil, nam pa je izbiro in sam hipermarket opisala takole: "Zelo lepo, popolno presenečenje nad izbiro, cenami in urejenostjo. Pohvalno, da se je Mercator v Novem mestu tako izkazal. Ra- zen za manjše in tekoče nakupe bom odslej prihajala v Mercator Center. Enostavno prijazno in lepo je." V M Tehniki Ivan Obiskali smo še specializirano trgovino s tehničnimi in drugimi v gospodinjstvu potrebnimi aparati in drobnarijami M Tehniko. Poslovodja Ivan Hočevar je bil več kot zadovoljen. Promet gre tako, kot so ga načrtovali, kupci so zadovoljni, šest sodelavcev v dveh izmenah jim prijazno streže in svetuje. J e Cvetka Jure in Tomaž V novomeškem centru je tudi In-tersportova trgovina. To dopoldne sta v njej kraljevala Aleš in Davor. Posvečala sta se kupcem smučarske opreme in zimskih oblačil. "Pravega povpraševanja po čisto zimski opremi še ni, saj je vreme še skoraj poletno. Čas za nakup v naši trgovini šele prihaja. Seveda se morava spoznati na različne športe, če hočeva svetovati. Sicer pa je za kupce v naši trgovini bolj ali manj značilno, da so že predhodno poučeni o značilnostih zahtevanih športnih rekvizitov. Glede športnih oblačil pa so že manj poučeni. Sicer kupci malo "jamrajo'' da smo dragi, vendar midva dodajava - smo pa kakovostni. Slabe robe pri nas ne morete kupiti." Modiana. Hrvaško govoreča gospa sprašuje, kje lahko vnovči "merverštojer". Od prodajalke Cvetke dobi popolni odgovor. Zadovoljna odide z veliko vrečo nakupljene mode. Stranki pomerjata oblačila za slovesnejšo priložnost. Cvetka pomaga pri izbiri. Zdaj ji pritrjuje, zdaj ji odkima. Svetuje kombinacije, prikladne za postavo in pojavo, pojasnjuje cene in kupčija je sklenjena. "Vem, da ljudje nimajo denarja za razmetavanje in da so pri nakupih oblek previdni. Za svoj denar zahtevajo kakovost in oblačilo, ki jim pristoja in se v njem dobro počutijo. S takimi oblačili jim v Modiani tudi postrežemo. Rada svetujem pri nakupih, vendar pa hkrati spoštujem okus stranke. S prometom smo dosedaj zadovoljni. Vemo pa, da se mora trgovina šele prijeti. Po izkušnjah vem, da to traja kar nekaj časa. Sicer pa sem z delom zadovoljna. Že pred Modiano sem prodajala v Mercatorjevi novomeški blagovnici in trgovski poklic imam rada. Za tisto, kar imaš rad, pa se rad potrudiš in marsikaj tudi žrtvuješ." V Trgoavtovi trgovini smo naletel' na Jureta in Tomaža. Trudila sta se ustreči zahtevnemu kupcu s P°' datki oziroma s ponudbo, ki ^ ustrezala njegovim zahtevam. so skupni jezik. Niti Jure ti''* Tomaž nista po poklicu trgovca-Se pa zaradi tehnične izobrazbe spoznata na sleherni izdelek v trg0' vini. "Ni težko prodajati niti dela ti. Kupcem moraš pustiti dovolj časa, da si ponudbo ogledajo, J° primerjajo s svojimi zahtevami i'1 denarnico, motivirati jih je treba za odločitev o nakupu. Pri telTl tehnično znanje zelo prav pride' Trgovske obrti pa se bova naučila z dodatnim izobraževanjem," stJ povedala mladca. In za zaključek splošni vtis: oseb' je, ki dela v Mercatorjevih trg°v inah je zadovoljno. Vsem je skuP na želja, da bi se njihova pr'z‘^ devnost dokazovala v rastočem dovoljstvu kupcev in utrditvi l^e j catorjevega dobrega imena ^ Dolenjci. Vesna Blehveis VRT NA KRANJSKEM ZLATEM POLJU Mercator KŽK Kmetijstvo se s pogumnimi koraki podaja na pot vrtnarjev in cvetličarjev. Gre za pomembno tržno nišo, ki jo želijo kažekajevci dodobra izkoristiti. Zlatem polju so 27. oktobra z majhno slovesnostjo odprli prvi del vrtnarskega centra Aura. S ^0 . prv™ delom zasnovane postavitve so Povr§j ^ hektare odprtih in pokritih prodajnih sadn 11 Za ^ l'soč različnih sadik od grmovnic do in dgif1 drev-'a- Ne manjka pa tudi cvetličnih sadik Po be °ratNnih drobnjarij, ki popestrijo vrt in dom. KrnejjSeda*1 Janeza Tavčarja, direktorja Mercator KŽK dru2ben V° ^ranJ’ Je Prišel čas, ko morajo nekdanji 'n social *Cmetdc* Poskrbeti za donosno poslovanje nosne ° varnost zaposlenih z usmerjanjem v do-^eroma1^081^31116, čePrav d v začetni fazi terjajo raz-^rokov* investicijska sredstva in preusmeritev V Postaviterv^ Zap0sIenih' vložili n vnnarskega centra so kažekajevci doslej delavcev « milijonov tolarjev, v njem pa dela 28 dajne mro reC*StVa pa vlaSaj° tudi v razvoj malopro-^ercato •”Ze’ ^ naJ hi postala stalnica predvsem v namreč 'da''*11 nahuPovalnih centrih. Prepričani so s°di, čen ^ sPec*alizirana ponudba v take centre na 2 rezi |V S' PrV* P°shus v Mercator Centru Ljubljana krneti^ ne*cohko pod pričakovanji, utira pot. 2aio lav.v^StVo Je Mercator takorekoč obsojen. In ^nieUjska h mirno rečemo, da smo največja trgovsko v°ru dejal UZ°a V ^*oveniji"’ Je v otvoritvenem nago- ^ankovir „PlehSednik Mercatorjeve uprave Zoran Kazv-------------- nseljivo je dejstvo, da kmetijska de- javnost v Mercatorju išče prostor pod soncem z dohodkovno zanimivimi ter z zemljo povezanimi programi. Zato naj bo postopno preusmerjanje Mercator KŽK Kmetijstva Kranj iz povsem kmetijske in živinorejske proizvodnje v trgovsko oziroma storitveno dejavnost primer, kako je mogoče tradicionalno navezanost na zemljo združiti z ekonomsko opravičljivim programom." Sicer pa sta Janez Tavčar in vodja vrtnarskega centra Marjan Bajželj na novinarski konferenci povedala, da se bo center do leta 2001 razširil na 10 hektarov ter tako res na enem mestu združeval celovito in cenovno konkurenčno ponudbo najkakovostnejših sadik, ki se gojijo na Slovenskem in tudi iz uvoza. Tehnologija je namreč takšna, da sadilne sezone niso več strogo omejene na letni čas, pa tudi kupci so vse bolj zahtevni. Center se s sadilnim materialom večinoma oskrbuje pri kakovostnih zasebnih drevesničarjih, deloma pa ta material vzgaja tudi sam. Če vas pot zanese na Gorenjsko, vam priporočamo postanek v vrtnarskem centru Aura na Zlatem polju v Kranju. Rastlinja za vrt in stanovanje, pa še kašnega škrata povrh, imajo za vsak okus in žep. Vesna Bleiweis KO GREDO VŠTRIC MODA, POSTAVA IN ŽEP V Mercatorjevih nakupovalnih centrih se razpreda mreža tekstilnih trgovin s standardizirano ponudbo, kijih označuje skupno ime Modiana. Prva med njimi je bila v celjskem Intersparu. Razvoj mreže trgovin Modiana je zaupan Mercator Modni hiši Maribor. O razvoju Modian in osrednje mariborske modne hiše, smo se pogovarjali z direktorjem Mercator Modne hiše Maribor Jožefom Šilečem. "Mercator Modna hiša Maribor je spomladi leta 1995 ugotovila, da mora v sklopu Mercatorja širiti svojo dejavnost iz Maribora tudi v druge slovenske kraje. Ker je bil Mercator takrat še bolj lastniško povezan s Šparom, ki je gradil nakupovalni center v Celju, smo se odločili, da gremo zraven z blagovno znamko Modiana. Tako je nastala prva trgovina Modiane, velika 1.728 m2 v celjskem Sparovem centru. Za prodajo je tekstil sorazmerno težka zadeva, saj poznamo dve glavni sezoni, ko je prodaja vezana na kolekcije, ki se prodajajo v sezonah pomlad-poletje in jesen-zima. Moram reči, da se je njega dni veliko dobaviteljev strogo držalo teh dveh sezon in praktično so skoraj vse kolekcije prišle na trg v istem času. Med februarjem in marcem za prodajo do julija, za jesen-zimo pa so dobave vedno tekle od avgusta do septembra, prodaja pa do konca leta oziroma do januarske razprodaje. V vmesnem času pa moraš tudi preživeti in od tod je zamisel o Modiani - verigi naših tekstilnih trgovin, ki morajo poleg aktualne sezonske komponente ponuditi še nekaj več, predvsem v smislu kakovosti, cen in izdelkov, ki niso izrazito sezonskega značaja. Modianine trgovine ponujajo kakovostne izdelke, ki sodijo v srednji cenovni razred. Ker smo pri vrhnjih oblačilih vezani na glavni sezoni, je v Modianah prodajni program razširjen še na otroško konfekcijo, perilo, hišni tekstil in vse bolj zanimiv program mode za prosti čas. Ob prvi Modiani je bil postavljen tudi osnovni koncept za razvoj naslednjih, ki smo jih načrtovali in jih še načrtujemo po dveh poteh. Ena linija so Modiane v vseh Mercatorjevih nakupovalnih centrih in druga so Modiane v nakupovalnih centrih drugih investitorjev oziroma lastnikov. Tretja pot, ki se v zadnjem času pojavlja je razvoj franšizne mreže trgovin v krajih, kjer želimo propagirati blagovno znamko Modiane. V teh primerih se bomo odločali glede na lokalno kupno moč in prilagajali tako velikost lokala kot tudi asortima. Na uspešnost Modiane moramo gledati skozi specifiko prodaje tekstila. Kupci se za tekstilno trgovino ne odločajo zgolj glede na cene, potrebujejo namreč čas, da se nanjo navadijo in jo spoznajo. Po naših izkušnjah se ponudba oziroma trgovina s tektsilom "prime" v dveh do treh sezonah. Moram pa reči, da smo s prvo trgovino v Celju ta led sorazmerno hitro prebili, ker je bila na celjskem to prva večja specializirana prodajalna s celovito ponudbo tekstilnih izdelkov. Kar zadeva poslovno politiko in ekonomijo moram reči, da so Modiane prava pot. Sedaj jih imamo že 6 - od leta 1995 v Celju, leta 1997 v ljubljanskem Sparovem centru na Viču, leta 1998 v Mercatorjevem centru Koper in Hrastniku do leta 1999 v Mercator centru Ljubljana in Novo mesto. Modiana postaja prepoznavna znamka tekstilne hiše. V zadnjem času so k temu največ prispevale prodajalne v Kopru in obe v Ljubljani. Pri tem ni nepomembno-da so vse Modiane v velikih it lepih nakupovalnih centrih, da so estetsko in pregledno urejene tako po prodajnih programih kot tud* po sezonskih "prodajnih špicah-Posebej pazimo na to, da so vS’ izdelki iz prodajnega programa v vseh Modianah. Naša želja in težnj*1 je, da kupec v Modianah, poleg 1111 izdelke določene ravni kakovosti in cen, naleti predvsem na prijazno osebje, ki zna svetovati in pomagat' kupcu pri odločitvi." Obratovalni čas v Modianah je določen z obratovalnim časom ,,il' kupovalnih centrov. So zarardi pri vas težave v zvezi Z izpolnjev0' njem zahtev delovne zakonodaje? "Število zaposlenih v posamez11* prodajalni smo kar dobro Prda godili obratovalnemu času. Seveda pa morajo pred otvoritvami ^ posleni delati več, intenzivneje P‘l’ , ko je prodajalna polna kupcev. I^al zadeva zagotavljanje počitkov v smislu delovnopravne zakonodaja pri nas ni problemov." Poleg trgovin Modiana pa je vaša °s rednja prodajalna Modna hiša v Ma' riboni. Je to trgovina za vsak Žep? "Modna hiša v Mariboru je nai največja prodajna enota s 3.000 11 ^ prodajne površine. Lahko bi re^e_ da je to trgovina za vsak žep- vC'ii dar smo v povsem obnovljerie ^ prvem nadstropju, predvsem ’’ oddelku s konfekcijo, začeli pot111 •»ožet bilec v>šieSPrern'n^at' V pr'd 'zcle* t;i^e"‘l kakovostnega in cenov ZrJn1? in uveUavUenih blago tor r '.Med nJimi smo dali f ka § U^' na^ dišni. Prenovo oc kar 11° Zasnovali tako, da omo, kuPcnajbolJšo Predstavitev izde mercehni ^udi v tekstilni trgovi Precj 1andising zelo pomem barvnihlV'leV blagovnih zna kov je 'n velikostnih različic k tekstni 2610 pornembna- Pri prt Sledno' lma Pomembno mesto dajalne''- SVetlob;k opremljenost ni jjg- ln drobnjarije, ki prod Marših ■P°lrebn' sezonski pi n°trani(dJ Sm° Se na Podr< Jalne j Ureditve tekstilne pr Paučili n -■ razP°reditve izde nam nPl' tuJcib- Ko prihajal jenost Ugotavljajo, da se lahko n dSega Prve8a nadstr. 'tami zvenl-,Ja Z mn°gimi tr v Munch ega 'mena na Dui °Sti samih Ui;c]PatUdi 8lede ka s kar zve,! ' °V nas Primei Za* šele n- Clmi 'men*- Vendar : kakovosti P°* POt* do cel°vit Pr°stora °*,UreJenega prodaji Pritličja m t,a nas še Prer pr°grama v- 'kovanje prodaji Ponudbo v * ne bo zaostajai Pa je med oheVem ttdstropju. . ra^lika, v; nia ^el°n'ia preče gotovo vpliva na Vse za dom v mariborski Modni hiši vtis o prodajalni. V Modni hiši izrazito poudarjamo urejenost in izvirnost izložb in notranjosti. Levji delež te skrbi ima na plečih naš aranžerski oddelek, ki Mariborčanom in drugim mimoidočim vedno vzbudi zanimanje in radovednost, da pogledajo, kaj se za včasih kar čudežnimi predstavitvami v izložbi, ponuja v notranjosti." Kako dobro gre v promet letošnja siva moda? "Mislim, da je modna sivina Slovencu pisana na kožo, saj rešuje dve muhi na mah - modnost in prav nič tvegano vedno uporabno klasiko. Mislim pa, da smo skupaj z modnimi kolekcijami v sivih tonih dobro poskrbeli tudi za tiste, ki sivine ne marajo in so ne glede na modo naklonjeni svežim, živahnim in izstopajočim barvam. Z našo blagovno znamko Modna hiša Design, ki je posebej krojena in šivana za nas, pa ustrežemo vsem, ki želijo biti poudarjeno modni in jim konfekcijski standardi ne ustrezajo." Vesna Bleiweis Ekipa mariborskih aranžerskih virtuozov. Stojita Robert Jelek (levo) in Slavko Bračič, sedita pa David Černelč in Svetlana Potrč, manjka član ekipe Edi Kobale FANTAZIJA, TRENDI IN IZVIRNOST IMAJO PODPORO V VODSTVU Aranžerski oddelek Mercator Modne hiše Maribor ni samo ustvarjalna in nemirna duša, ki ustvarja izložbe ob mariborski Parizanski cesti in v Modianah, je tudi duša aranžerske dejavnosti na mariborskem območju. Slavko Bračič je osrednja osebnost in gonilna sila aranžerske dejavnosti. Pravi pa: "Brez odlične ekipe, ki jo sestavljamo aranžer in oblikovalec Robert, aranžerji in moja malenkost ne bi bilo niti izložb, niti nas ne bi te pripeljale do objav v svetovnih strokovnih aranženskih revijah. Aranžerska dejavnost je v trgovini zelo pomembna, ker je na nek način vizitka trgovine. Imamo pa veliko srečo, da naše delovno področje podpira vodstvo podjetja. Naj mi zato gospod direktor ne zameri, če rečem, da je on peti, a hudo pomemben član aranžerske ekipe. In to v najboljšem smislu, ker nam s svojo podporo in odnosom do podobe trgovine, omogoča strokovno izobraževanje, seznanjanje z aranžerskimi trendi, nabavo potrebnih in kar najbolj kvalitetnih in univer-zalinih aranžerskih materialov. Ustvarjalnost, iznajdljivost ter uporaba pridobljenih znanj in spoznanj ter skrb za racionalnost stroškov, sta potem stvar aranžerskega oddelka. Vse svoje ideje in zamisli o izložbah in ureditvi ostalih prostorov trgovin, zlasti kadar gre za čas praznikov kot so božič, novo leto, Valentinovo, veliko noč in ob začetkih modnih sezon, skrbno pripravimo. Tako glede izvedbe, matrialov in stroškov. "Tudi letos smo imeli v Mariboru tradicionalno revi jo izložb, ki je edina tovrstna v Sloveniji, čeprav vsako drugo leto. Pobudnica in nosilka vseh dog3 janj okrog te revije je seveda Mercator Modna hiš3' Brez Modne hiše te revije sploh ne bi bilo. Ves£ sem, ker so se letos v revijo, poleg nekaterih mariborskih tekstilnih hiš, vključili tudi Ptujčani, n3' tančneje Mercator SVS in tudi aranžerji lZ slovenjebistriške Planike niso odrekli sodelovanja, ram pohvaliti predvsem predstavitev v ptujski blag°v niči in tekstilnih trgovinah. Doseženo raven kakovo5 ti in izvirnosti je treba držati celo leto. Nihanje v kakovosti je nevarnejše od standardne povprečno5*3 Me pa izredno veseli, da imajo v Mercator ustvarjalno in znanja željno ekipo, ki ji prisluh1^ tudi uprava družbe." Je prihod leta 2000 za aranžerje poseben izziv? "Pa še kakšen! Cel svet se vrti okrog leta 2000 in leta 1999, ki se bo potegnil v novo tisočletje, se tudi v aranžerskih materialih. Vse, kar je v zvezi vodo, tem najpomembnejšim zemeljskim element0^' prevladuje na trgu z aranžerskimi pripomočki. Mi ^ na prihod leta 2000 v naše izložbe ukvarjamo ^ maja. To delamo z dušo in srcem. Brez njiju v naš*^ poklicu ne premakneš in ne dosežeš ničesar. Sev«^ pa tudi ne, če si zapečkar in rutiner z miselnostjo- ^ je to, kar enkrat znaš za vse čase dovolj. Naša je dokaj mlada in mislim, da ima naše delo pe^a* mladosti in če hočete tudi "odštekanosti", vendar ve no s pravo mero za nastop pred javnostjo z izl°ž in resnično ponudbo v Modni hiši. Kaj bo vodnega v naši decembrski praznični izlo^*; Ne bi vam rad izdal skrivnosti. Bo pa izrazito ^ dovska in domiselna. Tudi pet let stari aranže*5 PriP°močki bodo zasijali v novi preobleki. Bleščeči, ck tako kot vse, kar je povezano s pompom okrog -000. Majhni triki vedno pridejo prav in z njimi Opozarjamo mimoidoče na naše izložbe in na samo sovino. Izložba in urejenost trgovine je po moje ^aJcenejša reklama. Za Maribor vem, da se ljudje na vtobusih pogovarjajo o novi izložbi v Modni hiši." I) l}ni ar(inierski reviji Inspiration in SchauFenster&Shop ^SlKn sta letos objavili fotografije vaših izložb. Vaše izložbe ° Se znašle skupaj z izložbami znamenitih tekstilnih hiš tiroma blagovnic v Londonu, Buenos Airesu, Dunaju, Pa-„[Zu, Montrealu... isnio prvič med izbranci. Toda letos sta naše izložbe io ^ 0^av'^ ^ve reviji- V reviji Inspiration nas pozna-■n tako smo že tretjič njeni izbranci. To je veliko Pak"nanJC 'n reklama, ne samo za Modno hišo, am-tUC^ Za naŠ ^ercator- Hkrati pa in predvsem ^ rdilev našega dela in dejstva, da sredstva, pora-na za naše izobraževanje niso vržena proč. V 0mU8l.reviji Je naše delo še bolj poudarjeno, saj je mc^njena tudi 13. Revija izložb. Prav nič ne zaostaja-so 23 'z^ož^ami’ ki so predstavljene v tej reviji in G--enjene velikim modnim hišam kot so Armani, a lastovka še ne prinese pomladi...izložbe v Modianah bleščeče. tr„ \ to Je res- Tako majhna ekipa mora skrbeti za da s^lne ne različnih koncih Slovenije. Trudimo pa se, d0n . tU(^ izložbe in notranjosti Modian estetske in ra2pISe 116 ^sekakor pa je treba poleg krajevne t°rsi^Ser,os^ upoštevati tudi stroškovni vidik in pros-Vekkih Urec^tev Posamezne Modiane. Modiane so v di vti nakupovalnih centrih, kjer na mimoidoče nare- ob V.S Precivsem to, da z enim pogledom praktično Prost 0^U obJamej° vso prodajalno. Tako so namreč tpenti0rsbo zasnovane. Izložbe z dekorativnimi ele- živtii tU 'e P'^3 na i- Kar Pa zadeva trgovine z Prevjatj1 So v Mercatorju prevladujoče, pa... Mislim, da naPiso \ ° stereot*Pi’ ki se začnejo in končajo z ‘^PazirrTd erCator’ najboljši sosed, pa še pri tem lahko Podobe uP°šievanje sicer briljantne celostne grafične 'n ob01]1,6^0^ Šepa' ^a iudi ° uporabi tudi zastare-kakšno rla.^enib dekorativnih elementov, bi se dalo ^lajersken^1 ^ese* pa sem' da je Mercator prav na Prav Po d P°VSob enotno in celovito prepoznaven ^°be- Za'' uvedbi in spoštovanju celostne po- Pa njeno 6 ^ Se’ 1Z^0^0 trgovine z živili ali tekstilom nyran-iosi veliko težje urejati kot trgovino s kakš Pa je odvisno od tega, koliko in jetja. Če^e1301^ 'rnajo aranžerji s strani vodstva pod-stVar in ]P , Pndoba trgovine za podjetje postranska 2aradi t ^ &l1 manj nepotreben strošek, aranžerji nekaj stand r^a oc*nosa nemotivirani, potem razen tlldi ne n'^ 'n tuck preživelih aranžerskih rešitev, Priiak—“ Detajla iz izložb mariborske Modne hiše, objavljena v reviji Inspiration J 9 OBISK V NAJ MERCATORJU NA SLOVENSKEM Direktor Mercator Centra ljubljana Marko Gvardjančič je zadovoljen s prvima mesecema poslovanja največjega Mercatorja na svetu, vendar že snuje nove načrte. V dveh mesecih je bilo v Hipermarketu 250 tisoč kupcev, obiskovalcev pa veliko več, je povedal na začetku pogovora. Ocenil je, da so prodali za dobro milijardo tolarjev blaga. Z direktorjem Mercator Centra Marka Gvardjančič Nas pa je zanimalo veliko več. Mercator Center Ljubljana je odprt sedem dni na teden, kar je po mnenju nekaterih izkoriščanje zaposlenih. Oglašajo se sindikati, kupci pa so očitno zadovoljni, saj ob sobotnih popoldnevih in nedeljah Center ne sameva. "Res je. Največ kupcev je ob sobotah, ko v trgovini registriramo 6.500 nakupov. Drugi najboljši dan je petek in, zanimivo, tretji najboljši dan je nedelja, v nasprotju s tistim, kar govorijo o obratovalnem času. V nedeljo v šestih urah naredimo toliko prometa, kot v ponedeljek ves dan. V šestih urah, torej v nedeljo, naredimo toliko kot v ponedeljek v dvanajstih in ob višjih stroških poslovanja. Dobili smo dopis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, v katerem so omenjene priprave na spremembe v pravilniku o obratovalnem času. Mislim, da moramo na prvo mesto postaviti želje in navade kupcev, ne trgovcev. Trgovci moramo imeti delovni čas takrat, ko to želi kupec, in ne takrat, ko mi to želimo. Ne moremo začeti ob 7h in končati ob 14h. Po naših podatkih je velika večina nakupov opravljena popoldne, da so petek, sobota in nedelja naši najboljši tržni dnevi. Temu se moramo prilagoditi. Gledati na delovni čas trgovca v smislu, kdaj bo prost in kdaj ne, je narobe. Mi moramo zagotoviti, da bodo imeli prodajalci dan ali celo dva dneva v tednu prosta, ampak to ne moreta biti vedno sobota in nedelja. Med tednom je pol prometa do 15h in pa popoldne. Povprečno število nakupov ob petkih, sobotah in nedeljah je okoli 6.000, vendar pa je struktura nedeljskih nakupov drugačna. V nedeljo je povprečni nakup nižji, kar kaže na to, & ljudje pridejo v nedeljo predvsem po hrano, po svežo zelenjavo, sad' je, kruh, zato je vrednost nakup11 nižja. Za tolikšno število kupceV Center potrebuje dovolj parkirni!1 mest. Žal pa parkirišče v naj hujši!1 dnevih ne zadošča. Tega se zave' damo in iščemo rešitve, saj je z‘l uspešnost Centra ključna dostop' nost in dovolj parkirnih mest." Kateri oddelek pa je najbolj donose11' Težko je reči, kateri oddelki najbolj delajo, ker je prodaja živilskega Pr° grama med seboj povezana in bistvu soodvisna. Dobra ponudb3 svežega programa, to je predvse’11 izdelkov, ki so v hladilnikih (meS<1’ delikatesa, mleko in mlečni izde ki), sadja in zelenjave, dobra ra kruha in peciva, odločilno VP 1 va tudi na prodajo drugih izde! ov. Oddelki so medseboj pove23 ni’ SaJ kupec ne pride k nam samo Zaradi svežega kruha. Oddelki z ^Prehrambnim blagom v našem 2soermarketu Predstavljajo le okoli k cel°tne ponudbe. Večja razli-v ceni pa se ustvarja prav pri ^Prehrani." koliko je izdelkov na policah Hipermarketa? Okoh 30 tisoč jih je. Izbor pa e °če dopolnjujemo. Žal so na nasih policah tudi izdelki, ki ne gredo v prodajo in prav zanje SCemo pravo nadomestilo. To od ■lds Pričakujejo kupci. Šele, ko b°rno v celoti prisluhnili in se ad nJ'hove želje in potrebe hitro n učinkovito odzivali, bomo nare- dili Prave poteze." lihU^a V hipermarketu in v loka-> ki sodijo v vašo pristojnost, je zelo H^tra *n tluH kupcev je veliko. Ko-•'1 ° ^udi skrbi za blago in za kupce? z. lenutno je v Hipermarketu 151 .. Poslenih, od tega 19 v Restavraci-diu 6, V IntersP°rtu in 5 v M Stu-štev'! ^ nav*dezno visoke ved' ° ZaP°s*en'lk vendar je treba jn ^*;i' smo odprti 78 ur na teder na 3 rnora irneti trgovina, ne glede nimi110 kupcev’ vedno neko mi-kur)5 n° zase<^k)0- Hipermarket je za ned?- 0dprt od 9h do 21h in ot jetr Jah od 9h do 15h. Vedeti pa Vraie a’ da mora biti pred odprtjerr tori«111 P° nj'koveni zapiranju, pos-nas t-10 Se marsikaj. Življenje se pr se aCne.ob 6h zjutraj, vrvež noip^ ■ vivci r Ponoči l ln k°nČa pa ob lh ali 2 Polni ° Se vrata za kupce zapri 5rao police-.Ta ^ in maZat0’ ker Je b°ij Produktive Se polmoten za kupce. Sicer p ko ie f6 sproti Polnijo tudi ves ča Je kovina odprta." Sliši se 7-1 ov/„ 'Oporno. Ali to vpliv hova hZaposlenih? Kolikšna je nj , a obremenjenost? 1Norrnaln0 Ha va na 0s- ’ aa naP°rno delo vpl tukaj ni [P' Nekaterim tempo del k°va]j ncrreZak nekateri so prič; njujen-,, daj drugega, vendar oc< ^aenkrat ' grC Za normalen osi] 'zkušnja ^ delavcev. Mo Kopru je bila 10% z; četni osip. Že, ko smo izbirali sodelavce, smo kandidate opozarjali na hude ure v času pred otvoritvijo in, da bo še mesec ali dva po njej težko vse naloge in dolžnosti opraviti v štiridesetih urah tedensko. Vsi smo vedeli, da bomo morali podaljševati delovnik. Vsi so se s tem strinjali, saj so vsi trgovci in vsi so vedeli, da je potrebno trgovino pripraviti. Vse nadure so bile plačane, saj mora biti opravljeno delo plačano. Že nekaj časa pa povsem spoštujemo štiridesetur-ni delovni teden in če se le da dva prosta dneva. To sicer ne pomeni vsakič sobote in nedelje. Ljudje naj bi dejansko delali 40 ur in bili dan ali dva prosti. Več kot tri četrtine ljudi dela s takim tempom, so pa nekatera delovna mesta ali nekateri oddelki, kjer tega še ne moremo dosledno uveljaviti. Čaka nas huda božičnonovoletna sezona, ko bo spet treba delati kakšno uro več. Vendar tak je trgovski poklic. Mi žal ne moremo začeti in končati takrat, ko ura odzvoni, ampak, ko kupec pride in odide." Ste zaposlili povsem nove ljudi ali prekaljene Mercatorjevce? "Štirideset odstotkov je Mercatorjevih ljudi, vsi ostali so novi. Osebno sem bil kar malo razočaran, ker je bilo zanimanje Mercatorjevih ljudi za delo v tem centru tako majhno. Prvotni načrt je bil, da bi vsa delovna mesta zasedli z Mercatorjevimi izkušenimi ljudmi, saj smo menili, da bo zanje tudi priznanje delati v največji in upam tudi, najboljši trgovini". Kako pa ocenjujete odnose med zaposlenimi? "Ključ dobre in uspešne ekipe so dobri medsebojni odnosi. Odnosi niso ravno idealni v tem smislu, kot si jih predstavljam in želim. Skupaj smo relativno malo časa in še v tem času so nas v bistvu družile najhujše ure. Na področju medsebojnih odnosov moramo še veliko postoriti, vendar pa o kakšnih slabih medsebojnih odnosih ne morem govoriti. So relativno normalni, vendar bi jih rad dvignil na višjo raven tako, da se bodo ljudje resnično dobro počutili v službi in da bo tudi zaradi tega naša trgovina dobra, najboljša." Morda lahko za konec pogovora poveste še nekaj o plačah in zahtevnosti dela? "Delo v Mercator Centru Ljubljana oziroma v hipermarketu ni bolj zahtevno, je pa bolj specializirano. Če ga primerjamo z delom v Mercatorjevi samopostrežni trgovini, je v njej prodajalec obremenjen z različnimi tipi del. Pri nas je glede na to, da nas je več, lahko delo specializirano. Vodja oddelka sadja in zelenjave in njegovi sodelavci delajo samo s sadjem in zelenjavo. V običajni maloprodajni trgovini pa morajo prijeti še za kaj drugega in je zato delo bolj raznoliko. Specializacija pomeni, da si na nekem delovnem mestu bolj učinkovit, vendar pa ne bolj obremenjen. Nagrajevanje je v skladu s trenutnim Mercatorjevim sistemom nagrajevanja in mislim, da pri plačah od tega sistema ne odstopamo." Z zaposlenimi v hipermarketu IRENA, poslovodkinja na oddelku sadja in zelenjave Irena meni, da so kupci v glavnem zadovoljni, saj je sadje za drugo kvaliteto kar lepo. Vsako jutro preverijo kvaliteto in dvakrat dnevno na police zložijo sveže sadje in zelenjavo. Na njenem oddelku jih dela devet, tako je vedno lahko vsaj eden na voljo kupcem, če že lijo kaj vprašati. Upam, da se ta način dela obnese in pravi, da se med seboj dobro razumejo, zato si želi, da bi tako tudi ostalo. Zaenkrat so kar zadovoljni, saj delajo 7 ur dnevno, imajo tudi proste dni, vendar pridejo na vrsto za delo tudi vsako drugo nedeljo. JANA, slaščičarka Na oddelku kruha in peciva so poleg prodajalk zaposleni še peka in slaščičarki. Skupaj skrbijo za to, da je kruh zložen na police, pakirani izdelki in slaščice pa v vitrine, pregledani datumi na trajnejših izdelkih in kupci prijazno, hitro in dobro postreženi. Pestra izbira izdelkov je za Hipermarket nekaj običajnega, zato se redko zgodi, da česa zmanjka. Jana nam je zaupala, da kupci odidejo zadovoljni, zato so zadovoljni tudi oni. VIOLETA, vodja izmene na oddelku delikatese Oddelek delikatese zajema približno 30 m vitrin s tridesetimi vrstami B sira, nam je razložila Violeta U dodala temu seznamu še suhe in sveže salame, hrenovke, pečenice, krvavice in zelo veliko solat. ^ dopoldanski izmeni delajo štirje, popoldne, ko je kupcev več pa jih je pet. Delo je enakomerno p°' razdeljeno, zato brez težav ustreže' jo kupcem. MIRO, poslovodja mesarskega oddelk« Miro ima v svoji ekipi šestih m2' sarjev, tudi dekle in pravi, da s£ dobro razumejo. Kupci so razmet0' ma zahtevni, vendar se trudijo. ustrežejo njihovim željam. Meso Je dnevno sveže. Ob koncu tedna je po slovenski navadi največje povpraševanje po mesu in kosteh za govejo juho, pa tudi po plju0111 pečenki in rostbeefu. Zdaj so Ze sredi priprav na martinovo pon0 bo gosi in rac. • • • Zelo je zadovoljen s svojo PrV°_ zaposlitivjo, saj so vsi zelo prijaZ ni. S sodelavci se lahko vse dog0 vori, delo ni prenaporno in hitr^ se uči. Klemena še najbolj vese^ delo z ljudmi, tega pa je v trg0'1^ ni kar nekaj, vendar je upal, da bo s kupci srečal pogosteje. no so police tako zgledno urejel1 ^ da kupci brez težav najdejo, ^ potrebujejo. Delavnik mu poP0^ noma ustreza, pripravljen Pa J kakšno uro tudi potegniti, če to zahteva. pripravnik na oddelku vse za prosti čas V restavraciji Mercator ANICA, kuharska pomočnica v restavraciji baviteljev ali pa samoiniciativno. Bojana meni, da so imeli veliko srečo z izbiro zaposlenih. Po duši so športniki, med njimi sta celo uspešen metalec kopja in nogometaš, odmevi kupcev so pozitivni, zaposleni so zadovoljni, saj so se že na začetku zavedali, da bo delavnik bolj naporen. Delo v eni najmodernejših trgovin s športno opremo v Sloveniji jih veseli. Tudi podatek, da je ekipa zaposlenih enaka že od otvoritve, veliko pove o odnosih in načinu dela. Trudijo se, da so cene nižje, da so konkurenčni. Redno pripravljajo tudi akcijske prodaje sezonsko zanimivih izdelkov in kupce povabijo na atraktivne dogodke, modne revije in obiske znanih športnikov. Bojana je zelo zadovoljna. DEJAN, blagajnik včasit|Zd b'a8aJno Je včasih te Vel>ko kun1^1 ^ LaŽje je’ č' Deja° P V’ saJ' čas hitreje ir Akordom ^ .pohvalil s poseb kupila ki ’ Saj Je neha stranka i2kuPičebkla8auza 120 tisočakov tih minuteahlafajna SeŠtda nestrnn S‘Cer se kdaJ 1 pri nie&r.,,; a stranka, vendar nieo aunnKa, vend ko J?1, bla8ajn* še ni Setih minutah fJna SeŠtela V tudi nm,r h- Slcer ^ kdaj Pri nj, Vsak0 straril m Du S P°2dravr, 0- tako-i vzP°stavi Prijaznim m ln Če se le da 1 VŠee’ tudi • P080Vor°m. To n vemu de]uCe 116 bi sodil° k n Anica pomaga v kuhinji, kjer dnevno pripravijo okoli 250 malic in kosil. Gostje lahko izbirajo med šestimi jedmi, dvajsetimi različnimi solatami in jedmi po naročilu. Trenutno povprašujejo po kislem zelju in pečenici, vedno pa radi pojedo dunajski ali pariški zrezek. Gostje so zadovoljni. Da delo v kuhinji ni preveč naporno pa si ga porazdelijo štirje zaposleni. V Intersportu BOJANA, poslovodkinja v INTERSPORTU V Intersportu je 16 zaposlenih, ki se sproti usposabljajo za svetovanje kupcem, in sicer ob pomoči do- Trgoavto je trgovina, ki v Mercator Centru Ljubljana nekako izstopa, kar je verjetno tudi razlog, da so kupci trgovino srednje dobro sprejeli. Vladislav pravi, da je promet malo pod pričakovanji, ni pa slab. Nedelje so nekoliko slabše, med tednom pa je promet popoldne boljši kot dopoldne. Razlog je verjetno v tem, da ponujajo tehnično blago. Poleg športnih artiklov, koles in motorjev, ponujajo S še dodatno opremo za avto. Štirje zaposleni delajo v izmenah po dva. Že preprost izračun nam pove, da prostega dneva pravzaprav nimajo, vendar se vodstvo kar ne odloči za dodatno zaposlovanje. V vrtnarskem centru Aura hovo trgovino. No, drugače pa so zadovoljni, le še kupci se morajo navaditi nanje. Upajo, da si bodo stalne stranke pridobili z akcijskimi ponudbami in tedensko izbiro z geslom "aurin adut". V Modiani JURIJ, poslovodja v vrtnarskem centru Aura V vrtnarskem centru Aura dela devet zaposlenih po trije v izmeni. Center se lahko pohvali z bogato izbiro visokih lončnic in prav to jih loči od drugih centrov. Ponudba je zelo pestra, trudijo pa se tudi za lep izgled trgovine in barvno usklajenost. Na aranžerskem oddelku poskrbijo za "dodatno oskrbo" drobnih pozornosti in daril. Kupci so zadovoljni, vendar jih je med tednom zelo malo. Vikend je prodajno najuspešnejši, število obiskov in kupcev pa niha od tedna do tedna, odvisno od vremena. Jurij ocenjuje, da je promet dober, vendar pa nekoliko pod pričakovanjem, enako velja za obisk. Le nekaj kupcev namreč pred ali po nakupu v Hipermarketu zaide v nji- MARIJA, poslovodkinja v MODIANI Modianina trgovina je tretja po velikosti in za kupce skrbi 6 prodajalk in 2 pripravnici. Vse Modi-anine trgovine imajo enako os- novno ponudbo, potem pa se pri' lagajajo kupcem. V trgovini najdete oblačila za vso družino, najbolj priznanih slovenskih proizvajalcev in tudi iz uvoza. Najbolje se prodajata ženska in moška konfekcija, saj je prostor namenjen otroški konfekciji manjši, tako jih največ dela čaka prav tam. Zanimivo je’ da je največ povpraševanja po oblačilih višjega cenovnega in tudi kakovostnega razreda. Obisk je P° pričakovanjih najboljši ob vikendih, najslabši pa ob ponedeljkih ifl dopoldnevih. Plan prometa je visok, vendar sta obisk in promet taka, kot si ju želijo. Cilji so vedno višji, zatrjuje Marija. Ekipa je na novo oblikovana, a se dobr° razumejo. Nekaj težav imajo z usklajenostjo urnikov, saj je delavnik natrpan. Težko je reči, če bi bil° lažje z večjim številom zaposlenih' saj bodo po prodajno dobrem decembru prišli bolj sušni meseci-pa tudi otvoritvena evforija se je že polegla. Tako so se odločili, bodo v decembru najeli priložnostno pomoč, drugače pa bodo z zaposlovanjem še počakali. Besedilo in fotografija Alenka Potočnik Pr°gi amsko zasnovo Mercator Centra Ljubljana je bila na predlog Mercatorjevega razvojnega s Se^torja vključena tudi specializirana prodajalna s pohištvom - M Studio. M Studio je dvakrat a lzirana prodajalna. Ker je trgovina zgolj s kuhinjskim pohištvom in gospodinjskimi stroji in ker so to zgolj vrhunske kuhinje Ewe. ' že °ifa Za odločitev sta dva: kupcT 6 *ma-*0 med obiskovs hkra!- V hiPermarketih veči besen P° večini odl< - en ° Pn nakupu kuhinj; in r., °d c'tjnih skupin obisko' 2 dehT^V hiPermarketih so nti ?:)1e ejSimi denarnicami in \ pr ^htevami. menjg!?111 tej chjni skupini j ^hinje"^53 V M STUD: eVronsr- E P° kvaliteti so< varni enailJ11' 1Zdelujej° Jih Avstri:; kega. lmena v We V Evronfr0dajaj0 pa se Prec h'agovna ’ Vendar 80 uvelja' Sih konH Znamka ^di na vset ^:rnen,ih- n°vnih m ,SeStaVl-iena iz 2 dih, v m k V V 9 cen°vnih enakih i7v a'Vn'h kombinacij »h s : ^ Je n«"° i: Iesa- furniranpdeIane lz nai'a’ raznimi f|rv, ln 0P'emenitt S,ekl»ra, k„° tki V kabina n'rn kam ln°’ naravnim ali hiastiko" °m in kakovi S proizvodno tradicijo, s proučevanjem ter prilagajanjem uporabnosti kuhinj delovnim gibom gospodinj, je tovarna EWE razvila in vpeljala! številne izvirne rešitve, ki so prepoznavne predvsem v funkcionalnosti posameznih elementov, njihovih sklopov in ne nazadnje tudi v uporabljenih materialih. Tudi de-sign je pri kuhinjah EWE posebej poudarjen. Preden pa se odločite za nakup v M Studiu pa vam svetujemo posvet z arhitektom. Kot poznavalec tako serijske proizvodnje kot proizvodnje po naročilu, vam bo najbolje svetoval, kako do funkcionalne in lepe kuhinje. Kajli bistvena prednost izdelkov EWE so prav kombinacije in s tem rešitve za vsak, še tako zahteven prostor. V M Studiu si podajata roko kakovost izdelkov in storitev: - kupcu nudijo brezplačno izmero prostora in načrtovanje možnih rešitev, dostavo kupljenih izdelkov in montažo; - kratke dobavne roke in ugodne plačilne pogoje; - cene izdelkov so primerne kvaliteti; - kakovostni gospodinjski stroji Gorenje, AEG, Blanco, Bosch, Can-dy, Elektrolux, Mielle in drugih proizvajalcev dopolnjujejo ponudbo kuhinj, - jedilnice EKA, ki jih izdelujejo v Avstriji, je možno uskladiti s kuhinjami; - posebej lahko izberete in naročite jedilne kote v kuhinji, samostojne jedilnice in jedilne kote v dnevnih sobah. Tudi za tovrstno pohištvo nudijo enake storitve kot pri nakupu kuhinj; - zelo pestra je izbira pohištvenih tkanin za stole ali klopi ter različnih lesenih elementov za stene, strope, ipd.; - cene so konkurenčne, plačilni pogoji ugodni; - ponudbo dopolnjujejo različni drobni uporabni in vrhunsko oblikovani izdelki iz stekla, porcelana, keramike... - IVI STUDIO je edina tovrstna trgovina, ki je odprta 7 dni v tednu. Vinko Savnik MERCATORJEVA PREPOZNAVNOST V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Družba Mercator SVS s svojimi maloprodajnimi enotami praktično pokriva celotno območje sevrovzhodne Slovenije. Dosledna rdeča nit njene prepoznavnosti je učinkovito izvedena in spoštovana Mercatorjeva celostna grafična podoba ter standardiziranost notranjih ureditev trgovin, da o voznem parku ne govorimo. Zasluge za urejeno stanje gredo predvsem nepopustljivi politiki uprave družbe in hkrati izvajalcem te politike. To so poleg vodstvenih ljudi, ki imajo na skrbi razvoj maloprodaje, še predvsem arnažerji, ki so skrbniki te podobe na terenu. O tem, kako skrbijo tako za celostno podobo, kot za prijazne in domiselne dekorativne dodatke v trgovinah in izložbah, smo se pogovarjali z Diano Oblak, diplomirano ekonomistko, sicer pa vodjo oddelka za tržno komuniciranje. "Celostna podoba je področje, ki zahteva predvsem disciplino in ne dovoljuje improvizacij, osebnih interpretacij in malomarnosti. Pri našem delu jo spoštujemo v celoti, čeprav smo včasih zaradi arhitektonskih ali drugih rešitev v kar velikih zagatah, kako jo umestiti, ne da bi jo prizadeli oziroma okrnili njeno celovitost. Mislim pa, da vselej najdemo primerno rešitev. Ustvarjalna svoboda pa velja za dekorativne in druge elemente, ki jih uporabljamo za poudarjanje izdelkov in same prodajalne. Svoboda v mejah, ki jih preneseta narava trgovine in izdelka. Pomembni komponenti sta tudi letni čas in aranžerski trendi. Upoštevaje vse to, prijetnega izgleda trgovine ne moreš zgrešiti." "Zelo me je razveselilo povabilo na nedavno srečanje aranžerjev iz vseh trgovskih družb, ki ga je organizirala gospa Maja Hočevar, ki je v Mercatorju zadolžena za koordinacijo aranžerske dejavnos- ti. Povabila nas je k predstavljanju idej in zamisli o usklajenem aranžerskem delu in k oblikovanju nekakšnega skupnega imenovalca celotne podobe Mercatorjevih trgovin pred velikimi prazniki, pa tudi sicer. Rdeča nit naj bi bila enotna za vse, aranžer- jevi izvirnosti in iznajdljivosti pa prepuščeno, kako bo dekoriral prostor. Moram pa reči, da me je nekoliko presenetilo, ker je bila bera idej in zamisli o podobi trgovin v novoletnem času zelo skopa. Z njimi smo kar nekako izstopali. Upam, da se bodo konkretni predlogi za sodelovanje do naslednjega srečanja pomnožili. Tudi skupna strokovna ekskurzija v eno od nemških tovarn, ki izdeluje dekorativne elemente, f bila izredno dobrodošla. Sploh Ptl bi bilo dobro, če bi tovrsti1*1 srečanja aranžerjev pos tal3 pogostejša in posvečena iz° braževanju, novostim v strok'1 tehnologijam, ki lahko olajšaj0 naše delo, izmenjavi idej in zamlS li, njihovemu poenotenju v tel11 smislu, da bi potrebne l'1 dogovorjene dekorativne elerneih0 nabavljali skupno pri najugodneJ šem dobavitelju." Diana ima k3r precej zamisli, kako najti skup'1 jezik aranžerjev in kako oblik0, vati minimalna "skupna jed1’0 Mercatorjeve podobe, ki jo lahk0 ustvarjajo aranžerji. Ptujski aranžerji - v skupini s° štirje, imajo na skrbi 150 trgov''^ Od trgovin z gradbenim in 'e ničnim materialom, sam°Pa_ strežb, blagovnic in hipermafk^ tov. Kar lepa paleta trgovin prodajnih programov, ki j^1 treba "opedenati". V kratkem P bosta ptujsko četico okrepil3 aranžerja iz slovenjebistriške pia' m° nike in trije iz Mercator Kla53^ "Vsem našim trgovinam skuša dati približno enako podobo- U prej sem povedala, da odstop3^ od zadev, ki jih je standarden la celostna grafična podoba. V vsem ostalem pa se pril3^a o, mo predvsem prodajnernn P{ gramu in prostorskim možnost' Na Ptuju sta osrednja °^£ naše pozornosti blagovnica in permarket, pa tudi manjšd1 ^ predvsem specializiranih v mestnem jedru ne zanem3 Vladka Bedrač SahUr,ejanje izl°Žb v bla' je j ab drugih trgovinah, to Z °Žba maSnet, je seveda notrnekaj drugega kot urej; j ^anjosti trgovin. Za vsto ljam0 2000 Zanje pripi tient Posebne Postavitve in ^na6 ^*sbrn’ da bo praznil vadno in predvsem vablji So na . „ ase stvaritve v izlož “Sev ,e reakcije? V izlovK l°- Nl dolgo tega, ko livni i ah blag°vnice kot dek najb0| ment uporabili krompir okusih UpiČni Jesenski pridelel l°da n S*Cer ne gre razPrav] 2a ' vzbuditi pozori t>lagnv 6 . Jesenske ponudbi PovelT’je bil dosežen," nam VladkJ\aranŽerka oblikov; "odštekn,, ,edrač’ ki ima r kot dekkaonr!t.StVari-Pravi pa, d Material • 1Vn' e^ement dober 1 Je tudi • Ce ^ prav uporabljei trendih. TP°StaVljen v aranž^ 'zl°žbo v*1 ŠC dodaja: “Postav ljubezuii ar boCeš’ če nisi dek reZultat iai*11 vdanostjo poklicu. v PokliCu °V ^sebno zadovolji te8a žauJ6 Zame naJveč. Kr del°vnem ljStVa Je "otekanje jeni Pnme0k0lju- 0boje se v lmam srečorVZdrUŽUje' Verje 6Ce urar Ker Pa je vsak sv ’ ^oraš tudi sam izž: Krompir je opozoril na jesensko ponudbo v ptujski blagovnici vati pozitivno energijo in se potruditi, da postane nalezljiva. Razmišljati, kako problem rešiti in ne, kako se ga ne da, je moje vodilo." Z dobro voljo in iskrenjem idej je napolnjen aranžerski oddelek v družbi Mercator SVS. Vesna Bleivveis V polnem teku je priprava na novo leto OSVETLJAVA NAKUPOVALNIH CENTROV Članek objvavljamo z dovoljenjem avtorice in uredništva časopisa za oblikovanje svetlobe A LIGHTWEAR, ki ga izdaja podjetje Arcadia, d.o. o. Trgovsko podjetje, ki si želi domiselno in v skladu s smernicami sodobnega potrošništva urediti svoj prodajni prostor, ne more spregledati pomembnosti kakovostno oblikovane osvetljave. Ob tako kompleksnem in zahtevnem osvetljevanju, kot je urejevanje trgovskih centrov, je potrebno dobro in premišljeno načrtovanje. Svetlobni projektant mora spremljati tehnične novosti, biti seznanjen s sodobnimi tendencami in poznati ponudbo svetil. Imeti pa mora tudi senzibilnost pogleda, ki bo združeval svetlobo z arhitekturo in izpostavil izdelek. Dobro vidna, torej osvetljena trgovina, bo kupca privabila. Omogočila bo preglednost prostora in prek svetlobno orientacijskih vizur napotila potrošnika do želenih, jasneje izpostavljenih izdelkov. Pripovedovala bo o cenovnem razredu trgovine, o kakovosti ponujenih izdelkov in videzu trgovine. Omogočila bo prepoznavnost trgovskega podjetja ža ob prvem stiku. Kakovostna osvetljenost bo pomagala prodajati izdelek. V sodobno opremljenih trgovinah se kupuje z očmi. Jakost svetlobe Pri osvetljevanju trgovine vse bolj postaja potn£(l\ ben vizualni vtis. Raziskave svetlobnih mojstrov dokJ zujejo, da je svetlejši izdelek hitreje opaZe^' privlačnejši in lažje zapomnljiv. Velikost in oddaljer'°S objekta sta premo sorazmerni z jakostjo svetlobe- ^ Standard jakosti osvetljevanja trgovin se je prav zai>1 ^ tega razumevanja iz nekdanjih 350Lx preusmeri1 današnje 1000 do 1200Lx. Vidnejši izdelek se bolje prodaja V splošnem zahtevajo trgovine s prehrambenimi iz^| ki jasno in enakomerno razporejeno svetlobo-manj zaželeno je, če zaradi nepravilne razvrat ^ svetilk, jakost svetilnosti niha in s tem povzr0f(r svetlobnosenčne pasove, ki onemogočajo jasen P1 gled nad ponujenimi izdelki. S v- specifično usmerjenostjo žarkov in njihovo inten-0 Pa se lahko oblikuje dramatika prostora. Naša Percepcija sprejema informacije selektivno in pravil-Poudarjanje bo pritegnilo kupca in mu vzbudilo mtanje. Vendar je za tako zahtevno osvetljevanje Potrebna profesionalna občutljivost svetlobnega prejet tdnta' napačni postavitvi svetilk se bo iz pri- p6^1 odvračal potencialnega kupca. ega ambienta prostor sprevrgel v kaos in bo s osebn0 pozornost zahtevajo vstopni prostor in n '^bc- Dnevna svetloba je ob jasnem, poletnem dnevu ocnejša od tiste v notranjem prostoru in oko sv rebuJe daljši prilagoditveni čas pri prehodu iz et ejšega v temnejši prostor. Zato je zaželeno močne- Je osvetliti prav te prostore. Bar Barva svetlobe ohl^ Sama ne odinkuje na vidnost osvetljenega izdelka, 1 uje pa zmožnost zaznavanja kontrasta in stopn-P°zornosti. Ima psihološki učinek na percepcijo in pomaga prodajati izdelek. Za generalno osve- jo tem tlitev ki endar ima tudi belina velik 'ob samoP°strežne trgovine je primerna bela svet-V aj b' se Po temperaturi približuje dnevni svetlobi. (erik ------ Mv-una v en k spekter barvnih od- uiod°V najtoPlejše, skoraj rumene, do hladne, nerrire t>arve. Stopnja hladnosti ali toplote v svetil-Jah j,1ZVoru se mert v svetlobni temperaturi, stopin-^OOOk-6^'113 ^’š-ia b° je vrednost, hladnejša je barva, jite • '*e temPeratura dnevne svetlobe, 2700K običa-izd ^ Prost°rih za prodajo prehrambenih mai °V Je za centralno ambientalno osvetlitev opti-na srednja barvna temperatura, okoli 3500K. Ustvarjanje imidža 2 biroP°ŠteVanjern svet*obnih zakonitosti, primerno iz-Psih dosledno uporabo in s tem pogojeno vi2u0,OŠb° osvetlitvijo, svetloba ponuja tudi močno sPor°n0 preP°znavnost trgovine, t.i. imidž. Ta lahko ci. š0eCa-VrSt° se8ment°v, ki jih želijo izpostaviti trgov- ^a|;edh P°Se^n0 t0 veba za večje trgovske verige, uiiCe j, preP°znavnost je zaželena že od daleč, z ^°niač 3 ar ^upec vstoPi v tako trgovino, ga pričaka Zapeljati211311 anib’ent’ kateremu zaupa in se prepusti * njeS°vi Ponudbi, pa čeprav je trgovina v ern' njemu neznanem okolju. In v praksi primer 110 Urejei OVostne’ tehnično in vizualno funkcional-t°rjevib 6 osvetljave je prenovljena veriga Merca-S^° p0cj Samopostrzenih trgovin. Mercator je trgov-tržnim r Je’ Se -ie ditro prilagodilo novonastalim Je n' Več nieram Pri nas. Ob zavedanju, da nakupovan-tičn° 0r- Zgob vsakdanja nuja, temveč da kapitalis-vZema tL^nl*rana kultura potrošništva skokovito za-1 slovenski trg, so se lotili dobro premišljene prenove samopostrežnih trgovin. Prostori so zaživeli v novi podobi, v sijaju novih luči. Mercator je obogatil raven ponudbe in pokazal, da je nakupovanje predvsem prijetno, da možnost izbire v sodobno urejenem ambientu pogojuje zadovoljstvo kupca. Projekt osvetljevanja je prevzelo slovensko podjetje Arcadia, ki je doslej, v dveh letih, prenovilo 25 samopostrežnih centrov. Mednje sodijo: samopostrežna trgovina na Brdu, v Novih Fužinah, na Proletarski ulici. Tržaški cesti ... Mercatorjev zaščitni znak je bela beseda na rdeči podlagi - čisto, preprosto in prepoznavno. Tako so tudi projektanti Arcadie osvetlili notranjost trgovine. Usmerjenost glavnih svetil sledi arhitekturni organizaciji razstavljenih izdelkov. S tem je omogočena jasna in celovita preglednost prostora. Jakost svetlobe je podrejena svetlobnim standardom, ki se vse bolj približujejo dnevni svetlobi. Kakovostno zasnovana ritmika postavljenih svetilk omogoča enakomerno osvetljenost prostora, brez nezaželenih senčnih pasov. In kar je najpomembneje, dobro vidni izdelki izstopajo iz ozadja, kar je zelo pomembno za starejše ljudi. Znano je namreč, da se prepoznavanje svetlobe med dvajsetim in štiridesetim letom starosti razpolovi. Tako k težji berljivosti besedila in cen na embalaži ne prispevajo ne le majhne črke, temveč zlasti slaba svetloba. Ob tem ni problematična zgolj neprimerna jakost, temveč tudi nezaželeni senčni pasovi. Prek enakomerno razsvetljenega ambienta se prostor zaključuje z individualno prodajo delikatesnih izdelkov. Ker je v večini trgovin prav ta del najbolj oddaljen od vhoda in prostor končuje, so projektanti izbrali specifične svetilke. Te omogočajo programu prilagojeno svetlobo in s svetlobno poudarjenimi zaključki ustvarjajo iluzijo večje trgovine. Prav tako prostor poveča tudi dodatno osvetljen, končni del talne površine. Kot da bi se tla nadaljevala še daleč naprej izza postavljenih, specializiranih vitrin. Razsvetljenost izdelkov v vitrinah pa ponujajo novo, trgovcu tako ljubo "prevaro". Kupec želi kupovati sveže meso ali zelenjavo in pravilno uporabljen korekcijski filter mu bo to omogočil. Tako ne gre za prevaro v dobesednem pomenu, temveč za poudarjanje realnosti. Še tako sveža zelenjava bo pri nepravilni svetlobi videti uvenela. Trgovine privabljajo kupca tudi z zunanjostjo. Prepoznavna, tako imenovana imidž svetloba, ki je določena s primerno izbiro svetilk, načinom postavitve in barvno temperaturo svetlobe, pronica skozi steklene fasadne površine in že od daleč, z ulice privablja kupca. Tako urejene trgovine sodijo po kakovostni svetlobni opremi v slovenski vrh. Osvetljenost samopostrežnih trgovin pa se lahko primerja tudi z opremljenostjo tujih trgovskih centrov. Primerjava ne samo da zdrži, temveč jih Mercator tudi prekosi. Irena Pivka % ZZ.M POHIŠTVO V MERCATORJU Mercatorje omembe vreden trgovec s pohištvom. Da bi tudi ta del trgovine šel vštric z razvojem živilske trgovine, zlasti po prostorski in programski plati, se spreminjajo obstoječi pohištveni saloni in druge prodajalne hkrati pa tudi same storitve. Konec septembra je bil v Ljubljani sejem pohištva, kjer so slovensk* proizvajalci predstavili novosti, lahko bi rekli, pohištvo za naslednje tisočletje. Obiskovalce sejma pa je predvsem zanimalo, kdaj, po čem kje bo možno novosti kupiti. V času sejma je na ponudbo pohištva v Mercatorju opozoril reklaflin' letak, v katerem je več pozornosti kot pohištvu za drugo tisočletje-namenjeno obstoječi razmeroma ugodni ponudbi v Mercatorju. Poleg ponudbe izdelkov, cen in nakupnih pogojev pa je letak vseboval tudi podatke o Mercatorjevih pohištvenih trgovinah v Sloveniji. Vseh je kar 34. Avgusta letos pa se jim je pridružil še M STUDIO v Mercator Centru Ljubljana. V njem se prodaja kuhinjsko pohištvo in bela tehnik3 vrhunske kakovosti. Mercatorjeva trgovina s pohištvom je bila do nedavnega nekako v seno* živilske trgovine, kar je razumljivo saj jo ta po prometu, številu proda jaln in navsezadnje tudi po oglaševalski plati, daleč prekaša. Z vstopom novih družb v Mercator se je povečalo tudi število pohištvenil1 trgovin. V veliki meri so vse Mercatorjeve trgovine s pohištvom potrebne prenove. Tako prostorske kot programske. Nekaj teh prenov je že z3 nami, glavnina dela pa nas še čaka. V že prenovljenih specializirani11 prodajalnah ali pa v oddelkih s pohištvom v večjih prodajnih centri11 oziroma blagovnicah, smo spremenili prodajni program in izboljša*1 raven prodajnih storitev. Slednje predvsem z usposabljanjem prodaj neg3 osebja in z računalniško opremo, ki nam omogoča, da po kupčevih željah izbrane pohištvene elemente umeščamo v točno določen prost°f' Začeli smo tudi z oglaševalskimi in promocijskimi dejavnostmi. Ognjeni krst je nova zasnova prodaje pohištva doživela v pohištevene111 salonu v Idriji novembra 1997. Novembra 1999 pa bomo v Met*1*11 odprli že 20. posodobljeno prodajalno. Kar nekaj dvomov je bilo o načrtih, povezanih s prenovami pohištven111 trgovin in o tem, da je za prodor tudi v vrh slovenske trgovine s pohištvom potrebno povsem spremeniti tržne prijeme. Kljub dvomom smo s prenovami in tržnimi prijemi dosegli bistven0 boljše in predvsem spodbudne rezultate poslovanja. K uspehu največ prispevajo zaposleni v pohištvenih salonih, ki z novimi znanji prijaZ00 strežejo kupcem. Dobavitelji so spremembe nagradili z bistveno boljšimi nabavnimi pog°J1' s sodelovanjem pri prenovah in z dodatnimi bonitetami ob pospeševali10 prodajnih akcijah. Veliko pa so prispevali k izobraževanju prodajalceV pohištva. V preteklosti smo imeli primat v številu pohištvenih trgovin, sedaj 51110 med prodajalci pohištva po ustvarjenem prometu na drugem mestu-tem merilu se zelo hitro približujemo edinemu slovenskemu pohištvene!1111 specialistu, ki ima sicer manj trgovin, ima pa velike prodajne salone. 0 letno tradicijo, strogo specializirane prodajalce in renome iz preteklo511' Kaj pa potrošniki? Velika in raznovrstna ponudba pohištva slovenskih proizvajalcev jlnl \ dosegljiva tudi v Mercatorju. Trudimo se, da bi v naših prodajal1131 zadostili različnim okusom, potrebam in žepom. Vinko Savnik S V SLOVENSKO MESARSKO VETERINARSKO AFERO JE BILA PO NEPOTREBNEM STLAČENA TUDI ETA evanwst prepovedi izvoza rdečega mesa v države Evropske Unije Je vedno lebdi v zraku. Vse je odvisno od tega, kako uspešno bo Zava ukrepala. Mesarskoveterinarska afera, ki je konec oktobra Urua javnost, je zahtevala hitre gasilske ukrepe. Med njimi je sklep Veterinarske uprave o črtanju iz seznama izvoznikov mesa zadeval tudi kamniško Eto. Kaj ima Eta z izvozom mesa, smo povprašali in dobili odgovor. "N; s^epa Veterinarske uprave Slovenije, ki ga je objavilo Delo 0- 1999, Eta do srede, 27. 10. 1999 še ni dobila. Prav tako tudi ne aslrezne obrazložitve. inš er'nars^e inšpekcije EU v ETI ni bilo. Republiški in občinski veterinarski tekPekl0r>' ter strokovno pooblaščeni veterinarji za kontrolo obrata ob p0 °Cla recinih pregledih niso ugotovili nobenih nepravilnosti, ki bi bile (m eZane s kvaliteto naših izdelkov, ki vsebujejo kot dodatek tudi meso s sl 3116 Zclcniavno ntesne jedi v pločevinkah - polnjena paprika, sarma, fižol srrio H'00 'n *c*0^aso’ omakca z gobami in mesom). Meso in mesne izdelke ko nabavl-iali v registriranih klavnicah s certifikatom in z veterinarskimi Strok°'arn' ta^° V ^avnkn kot v Eti. kjer °Vne PrecH0ge pristojnih veterinarskih inšpekcij za adaptacijo objekta, SlTlo ^časno poteka proizvodnja mešanih zelenjavno mesnih pločevink, V časovno danih okvirih tudi upoštevali in izvajali oziroma so še v V Eti v • nas zel° moti, da so se vsi obrati, ki jim je odvzeto dovoljenje znašli Up0.^m košu, ne glede na vzrok ali kriterije, ki so bili za tako odločitev Usti" r^111 ^ javnosti je prikazano kot "mesno predelovalni obrati na črni Pod' ar.Vzbuja dvorne v kvaliteto izdelkov in s tem povzroča škodo ugledu V 'n tucH materialno škodo. delu Siov - so kili 26. 10. 1999 v objavljenem sklepu Veterinarske uprave ' obi-01-12 naVeben' tucli možni izločitveni kriteriji kot - nr *'all, ki so v rekonstrukciji in so: pri katerih je predelava mesa le manjši del proizvodne dejavnosti JO V nrr^i __ . • t . «/vn/ - \ 1 -iit argum V Pro^zvoclnem programu manj kot 10% svežega mesa), kar je lahko ent tudi za Eto. V skupni letni proizvodnji je mešanih zelenjavno ^earm konzerv manj kot 10% proizvodnega programa. Zv0 ntirano in površno sestavljanje seznama obratov, ki so jim odvzeta iZv0/ ' ui površno sestavljanje seznama onratov, ki so jim odvzeta je 2ePa bov°ljenja in nato njihovo objavljanje v sredstvih javnega obveščanja, krivično in škodljivo, ker povzroča v javnosti napačno sliko in dv, S* ° ^ 'udi po k kriterj-. asneJših pojasnilih o upoštevanih strokovnih in organizacijskih juvnrJ'*1’ na osnov> katerih so bila posamezna dovoljenja odvzeta, ostanejo v dnlrv^Q„: j . . ............. P0Pravhi^0'°Cen' bvom' 'n vseb škodljivih vplivov se, žal ne more več ^ločitva^01^6 uPrav'Peno pričakujemo pravočasno informiranje podjetij o °snovi Veterinarske uprave Slovenije z ustreznimi obrazložitvami in na ^ dti bca-1 tU<^' rea*no posredovanje informacij sredstvom javnega obveščanja Pr0i Jmo Proi Zv°dnje Proučili nastalo situacijo in se glede na majhen obseg navedene morebiti celo odločili za opustitev navedenega proizvodnega Srama." ^ako je v odgovoru na naše vprašanje pojasnila Jelka Tušar, dipl. ing iz Ete. J S DNEVI KROMPIRJA V Šenčurju pri Kranju so 29. oktobra letos strokovnjaki Mercator Kmetijstva KŽK - Laboratorija za fiziologijo in virusne bolezni krompirja skupaj z nizozemskimi strokovnjaki predstavili rezultate dveletnega raziskovalnega dela. Razstava slovenskim razmeram primernih sort krompirja in izsledki raziskav so izzvali veliko zanimanje tako kmetov - velikih pridelovalcev krompirja kot strokovne javnosti. Sam dogodek pa je bil imenitna priložnost za predstavitev priročnika "Nasveti za pridelovanje krompirja v Sloveniji". CARLINGFORD ZRELOST: srednje zgodnja sorta NAMEN: — široko uporabna | sorta z čvrstim mesom, primerna | za pridelovanje glavnega pridelka I in oskrbo trga do pomladi, GOMOLJI •v- barva kožice: j barva mesa: ❖ oblika: okroglo ovalna ■> očesca: plitva ODPORNOST PROTI BOLEZNIM jobčutljival f?d"!e I s™d"le I odporna I občutljiva odporna ' I [virus A, X, Y j virus PLRV Zaradi povsem belega mesa in kožice zelo zanimi-^ va sorta, za pridelovanje glavnega pridelka. Meso je zelo j čvrsto in se med kuhanjem ne ; razkuha in ne potemni. Pridelikso j zelo visoki. Je povsem odporna na I virus yntn. CO Krompirček ne eden, cela skleda... krompirček v oblicah ročice pogreje... je v pesniški obliki bedo orisal slovenski poet. Od 16. stoletja, ko je krompir izpod perujskih Andov s španskimi zavojevalci prišel v Evropo, je trajalo še skoraj dve stoletji, da se je v Evropi udomačil kot živilo. Najprej v Angliji in nato na Irskem. Prav tu je krompirjeva plesen v letih 1845 do 1847 povzročila lakoto, zaradi katere je umrlo okrog milijon ljudi, prav toliko Ircev pa se je izselilo. Toliko o našem vsakdanjem krompirčku. V Sloveniji je krompir že dolgo osrednja poljščina in skoraj ni kraja, kjer ga ne bi sadili. Strokovnjaki ocenjujejo, da smo v letu 1997 Slovenci pridelali 195 tisoč ton krompirja in pridelavi namenili 9.500 hektarov. Pretežni del pridelka je jedilni krompir, za predelavo v oplemenitene proizvode (čips, pomfrit, pire) pa je takega, ki bi bil primeren za predelavo, premalo. Tudi pridelovanje semenskega krompirja je skromno. V letu 1998 je bil za seme potrjen 101 hektar. Pridelali smo 1.931 ton semena. Semenskega krompirja kmetje proizvajajo zelo malo. Nekaj površin s semenskim krompirjem je na širšem območju Komende, na območju Dravograda in na poljih Mercator KŽK Kmetijstva Kranj. Gre za kakovosten semenski krompir. Največ se sadi sorta sante, ki nima posebnih jedilnih kvalitet, je pa zelo odporna na viruse. Zanimanje za pridelavo semenskega krompirja je povezano s ceno. Uvoženi je pač cenejši. Predmet raziskovalnega projekta je bila prav pridelava krompirja, primernega za predelavo, saj je imela Slovenija v načrtu postaviteV predelovalnega objekta veliki!1 zmogljivosti. Surovina zanj naj ^ bile sorte, primerne za predelavo-pridelane na Slovenskem. Predela' va zahhteva poleg zadostne količi,lC tudi značilnosti, ki omogočaj0 tehnološko obdelavo do končneg3 izdelka. Nizozemsko slovenski projekt, U ga je financirala nizozemska vi3' da, je pokazal: - da ima Slovenija možnosti z3 dosego velikih pridelkov kakovost' nega krompirja; - da pa bo za tak pridelek potreb' no spremeniti utečene tehnolog*)6 in metode. Priročnik "Nasveti za pridelovat*)6 krompirja v Sloveniji" je strnj6*1 povzetek raziskav in praktičr***1 izkušenj nizozemske pospeševalo6 službe izpod peresa inženirja P*et. ra Andersa, ki mu je s slovenski**1 značilnostmi in izkušnjami do*)3 piko na i dr. Miloš Kus. Priročnik je namenjen kmetijskim strokov njakom in predvsem kot pomoč*1* pridelovalcem pri prizadevanjih- j. bi dosegli kakovostnejši in obilndb pridelek. Kaj manjka v naši pridelaV| krompirja? Manjka ji natančno5 od saditve do skladiščenja. Sadi**1 ^ ne da bi natančno vedeli za **^ men uporabe, sadilno razdaljo i*113^ mo za vse sorte krompirja v P0^ prečju enako, z dušikom dogn0)6 jemo predvsem preveč, l*ig*e^i skladiščenje, strojna oprema- ^ teh področjih prideloval06^ krompirja največkrat zmanjka oziroma znanja. . j Slovenci smo pri krompirju v° ^ tradicionalisti. Večina Slove*10^ prisega, da je pravi krompit s31 kr sl °iniP*r’ ^ ^ma meso- Terr t e,.^° tudi pridelovalci, čeprav Su ’ ° sort krompirja, ki po ok boi Vldezu' odpornosti na različr ° ezni in primernosti za "nadaljn. ^ stopke lahko povsem nadom 1^° tradicionalni ugled zgolj b sor 8°moljev- Preusmeritev r n:jrte’ Primerne za predelavo : <$1 m ustrezno tehnologijo, bi r Venskem potrebovali nekaj k njoren^lno namensko proizvoi ob V Veiikem predelovalne] lo atu bi Potrebovali okoli 20.0C Uto !3rvovrstnih gomoljev, ki 1 Prih3 * odgovarjati tehnološkim i de,rk°ynim parametrom pn Pobe?- Zal Pa na naših P01-1' d,. . emo vse preveč "punčk" i obliv Za Predelavo neprimerni na ®0nioliev. Sicer pa Slovem br0rnP-°ŠnO •’emo zel° dobe precj Plr' ^menjate, da je na trg kan?5?”1 kr°mpir z veliko nap; P^VosttčSr°nekravStaVOSt’ V°tlOS VSe t . ’ crne Pike, steklavost n ° Je Posledic, nepravilne tel s vr1Je 'n nePravilnega ravnanj ^,j^Pirjem-.0d PriPrav dušika nePravilnih odmerko matSkihflZl0l°Ških Šokov zaradi kl ihehan , ab*nkov (suša, moča) d sklad? ' ■ P0škodb pri spravilu i lahko C6njU- koliko poškodb p K0 Pripišemo tudi strun ; ^PtpirišS?’ k‘ J'h Je 113 °vite 2,4 ogromno, prav s°rte v Clte pred uJimi pa n kromniria ujiHii pa m tehnoi0:rpirja zahtevaj° žnanja Predvsem pa uan a j-*^uvscm pa V°dil o ? S°rti’ k' J0 sadin Poz°rnosetm' kakšno tehnok Doz°rnost'VclKSno tel 6Va' Pravf' Posamezna sort; akt|Pno ni. [n tako s< bne in na različne bolezni odporne sorte sadijo, negujejo, strojno obdelujejo in skladiščijo s pomanjkljivim znanjem oziroma s filozofijo, da o krompirju že vse vemo." Marija Pepelnjakova se je v pogovoru o krompirju dotaknila tudi trga. Pravi, da je uvoz krompirja nepotreben, saj so pridelane količine in predvsem kakovost na Slovenskem pridelanega krompirja, povsem ustrezne običjanim prehrambenim namenom. Laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja deluje v okviru Mercator KŽK Kmetijstvo. Celovita poslovna usmeritev podjetja zadeva tudi ureditev položaja raziskovalnega laboratorija. Pohvalni in v pridelovalno prakso vpeljani dosežki raziskav so eno, neizprosna logika številk pa drugo. Dejavnosti na področju semenskega krompirja, prvotno namenjene jugoslovanskemu trgu, je bil namenjen tudi laboratorijski objekt s pripadajočimi poskusnimi površinami ter seveda število strokovnih sodelavcev. Zato se zdaj podjetju postavlja vprašanje o usodi raziskovalne enote. "Po naravi svojega dela zanesljivo sodimo med raziskovalne inštitucije in pod okrilje inštuticij, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s kmetijstvom. Vendar pa se bojim, da se bo trudoma ustvarjen ugled laboratorija izgubil v anonimnost in da bo prehod tudi v drugačne dejavnosti laboratorija, povzročil zmanjšanje zanimanja in potreb po našem delu", nam je na to vprašanje odgovorila Maša Vodenik. Vesna Bleiweis Joop Aerts, nizozemski vodja projekta je od šenčurskega župana dobil maskoto občine - krompir dr. Miloš Kus je s slovenskimi izkušnjami dopolnil nasvete za pridelovanje krompirja : Maša Vodenik, raziskovalka v kranjskem laboratoriju H Moji najboljši sosedi Ruži KRČANI MARTINOVALI V LJUBLJANI Na Vevčah v Mercatorju dela gospa po imenu Ruža. Ona najbolj zna, kaj v trgovini kupec velja. Delikateso vedno urejeno ima, samo ona jo najbolje urediti zna. Vedno je dobre volje in nasmejana, prijazna in strankam dobro poznana. Lepo in pohvalno bi bilo, če Mercator kdaj z nagrado spomnil tudi takih deklet se bo. Prepričajte se! In take prodajalke v bodoče bolj cenite. Več takih bomo imeli, rajši bomo k Mercatorju zapravljat hiteli! Pesmico nam je poslala gospa Milka, stalna stranka v trgovini na Vevčah Na svetega Martina dan menda vsi vinogradniki iščejo tatu, ki jim je ukradi mošt. Posavski vinogradniki so ga s krškim županom prišli iskat naravnost v Ljubljano. Če so ga našli, ne vem. Zanesljivo pa so točili tisto najboljše, L11 naredi vinski zavetnik Martin. So prepevali in plesali po starih šegah, da >’ bilo joj. In tudi prešerno zaukali! Na Martinovo je bilo pred Mercatorjev° poslovno stavbo zaradi njih dobro urico zelo veselo. S člani folklorne skupine iz Senovega so bili tudi Mojca Dostal, diN1' torica Mercator Hotela Sremič, direktorica Podjetniškega centra Kfšk0 Marija Krušič in krški župan Franci Bogovič. Vsem trem je skup*111 skrb za razvoj turizma v Posavju. Z obiskom so želeli opozoriti tak0 na naravne lepote, narodnopisno dediščino in predvsem na zaklade vinskih kleteh. tudi sicer naši krški gostinci podjetni. Koristno in dobro znajo združiti s prijetnim. Konec septembra so v dobrodelne name pri Treh lučkah znane osebnosti kuhale lovski golaž. Izkupiček zanj L namenile glasbeni šoli za nakup klavirja. Med kuharji je bil tudi sednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič. Viri ne poročajo, kaks^ golaž je skuhal. Poročajo pa, da je kuhalnico sukal tako kot dinS^ palico. Menda je to profesionalna deformacija, dodajamo viri iz lvleIU torjevih logov. m— / itM mehak objem volne ICo I ntrasti, nasprotja, polarnost ... Marsikaj v našem živ-je ujeto med skrajnosti. Noč in dan, poletje in a, svetlo in temno ... V novembru, ko se noč opazno k Jsa> mraz pritiska in je vse okoli nas nekam sivo, si 01110 omislile kontrast tej turobnosti. Moda sicer še ^ stavlja v ospredje sivo barvo, toda lahko ima nekaj JaJa in je svetla, skoraj srebrna. Nasprotje tej so oko"''t0n*' k* S° Še P056*3110 priljubljeni in pogrejejo Zei° ln SrCe P0P°*n0 nasprotje pa je poskrbela in r meteor se Je Pojavila v modnih zapovedih Re,° 116 v enem odtenku, ampak v celi bogati paleti. p^?1110* na ljubo, preplavila je modo za pomlad in ni ?Je nas^e^njeSa leta, toda za največje privržence ga° ni^ smernic, ki so radi korak naprej, je to predol-oba. V zeleno se bodo odeli že kar november. Ah, Zel600’ k* tC ljubim zeleno- 0b,ena’ rbeča, tudi rumena in siva s sijajem bodo torej 2ivar.Vhale zaclnji letošnji jesenski mesec. Tako inten-r0|,ni . barv bodo naši kostimčki, puloverji, plašči, Hn aV.ICe ^se te barve so lahko ujete ne samo v Plet^^ Vo*nen^b tkaninah, še bolj "in'1 so v pleteninah, lov en*ne. te Jeseni 50 redko enobarvne. Predvsem pu-bip6^'.' 50 tesnejši, so v dveh ali treh barvnih kom- Pleti0^3^ ^ t0 Prebvsem v črtastih. Pleteni hlačni kom-Prii * v teliranim in prav tako pletenim plaščem s° a^° *n Poudarjajo enostavnost, udobnost. Seveda prec aCe Ponovno širše, zgornji del pa je še vedno Po ^ °prijet ’n Pogosto v rebrastem pletenju. Še ved-j0P'i° POpu*arn' Puliji brez rokavov, ki jih dopolnjuje Ejea. V enalci barvi ali v eni od barv črtastega vzorca. °bje, neJše’ zato pa nič manj udobne, so pletene d0jžj 6 ab kompleti s krilom, ki je lahko v eni od treh je b0cj maksi, midi ali mini. Vesele barvne kombinaci-Pogr i vze*e turobnost novembru, topla volna ga bo F>letiv d' me^^e bnije prinesejo udobje... le v f vabijo in ponujajo mnoge možnosti. Te pa niso v°lna a^Va*1 111 stilu’ so tudi v izbiri materiala. Čista j0 dlak2 aSt* ^nejša 12 kašmirske ovce ali volna z zajč-nieltkoi? ^ Prece-i braga’ skoraj tako kot krzno. Toda it en - 3 m ^abkotnost kašmirja odtehtata ceno. Cenejše vždržlet' Iskanje prenočišča. Manjše naselje preprostih P° . nih hišic je posrkalo vse prišleke. Pot do hišic J idi^ ----- r--------—v pi IMČK.L. r(JL vodila čez plažo in preko lesenega mostička. H0 ^ gosjem redu. Nenadoma pa histerič611 smo -ffl— / .s^ <7 km tiaV'* pan^en Nemke. "Krokodajls! I si kroko-ecjJ S ’ se Je drla. "Madonca, res krokodil! Pa ne s ^n’ Več jih je", sem štel krokodilje oči in glave. Ne tr°ITlram se> kdaj sem imel tako mehka kolena in v^°če hlače. Obstali smo kot okameneli, vsi smo e 1 samo še krokodile in strah nas je nagnal nazaj SnioP^ažo- Krokodilje oči pa za nami, prisluškovali [0v° .®*:,anju velikih teles. Čeprav smo družno ugo-p0 1se Pošasti za nas ne menijo, nismo bili naš lr^en* kremne in hudobne oči so sledile vsak ^■b. In to le dobrih 5 metrov stran. ••• ne, samo komodoški varani Naša Sllnk CetlCa se Je P° ne^aj minutah odrevenelosti oj ovho obrnila in se spustila v dir. Treba je stran no ?l0rekitnega krvavega pokola. Dir je ustavilo glas-"fani rob°tanje domačinov, ki jih prej nismo opazili. režij0S° ^ro^°hiii’ mi bežimo, oni pa se škodoželjno Pi. To ne krokodili, to komodoški varan", je v "Nič PrnviCjJen* an8leščini vpil eden od domačinov. Če po dva] Je povem, sploh nisem vedel, kakšna in katera Ponori] m ^eseba komodoški varan me ni čisto nič biin ! 'la -ie hudičevo podobna krokodilu in zame k ao to------ UOmaA: . so nat->^ prjš]j prjjazno naproti in hiteli udomačeni varani, ki se hranijo z bi]0 * Joittaein POVSem dovolj- razlagat"V° nam Stanki S° -10 n'rnam^ ,rane iz bližnje restavracije, in še, da se M«ram rCeSa bati' tlelag0(jjged^ sem še vse naslednje dni s silnim 'hserri ni 1 °Pazoval komodoške varane. Enostavno ^°lgi piazje.' Verjeti, da so ti, tudi več kot dva metra Jo sHšal k' C' ta^° ^rotbi- No, sodeč po zgodbi, ki sem °bni. V ^ncl°ncziji, varani le niso tako ned- l1e^ega i\fe a Je baje resnična. Varan naj bi požrl C'ari skupjniCd’ -ie sladko spal pod drevesom. Bil je ?a8ala ga ne’ se je sprehajala po rezervatu. Pre-Up’ria ga^ Utru-)enost^ legel je pod drevo in zaspal. nekaj časa ni pogrešila. Z iskalno akcijo so našli le nekaj njegovih oblačil. Zgodbe o plazilcih me vedno navdajo s strahom in previdnostjo. Čudežni podvodni svet Sicer pa je svet pod vodo čisto nekaj drugega. Z izposojeno potapljaško opremo sem odkril nov svet. Tih, očarjiv, skrivnosten. Barvit, osupljivo lep. Doživel sem sprehod ribjih manekenk, odetih v izrazite barve in njihovo lahkotno gibanje... preoblačile so se za koralami in vsaka, ki je "stopila” na modno pisto, me je osupnila. Vsak moj vzdih je pomenil, da spreminjam svoja merila za lepo. Te sreče, da bi v podvodnem svetu srečal stoletno želvo, nisem imel. Smolo, da sem zrl v oči strupeni morski kači, pa. Ampak to je že druga zgodba. Popihal sem jo. Tudi vi bi. Počasi, strahovito počasi Otok je raj za lenarjenje in uživanje. Peščene plaže so ustvarjene za poležavanje na soncu. Nič delati, nič misliti... Plaže so bogato porasle s kokosovimi palmami, vendar sence pod njimi ne gre iskati. Kokosov oreh je že ranil marsikatero trdo bučo. Najlepši so bili večeri. Začeli so z večerjo v edini restavraciji. Vonj po hrustljavo zapečenih ribah... še danes se mi nabirajo sline. In čas, da si ribe dobil na mizo se je sešteval tudi v urah. Pa to ni nikogar motilo. Vse se je tako ali tako odvijalo strahovito počasi. Večerja je bila priložnost za klepet z vaškimi fanti, z Evropejcem, popotnikom iz Amerike... Ob večerih je pela le kitara, po grlih je tekel rum, "skadila" se je kakšna pipa miru in sklepala so se nova poznanstva, tudi tista v soju mesečine ... in to vse tako počasi ... in s takim užitkom. Tam sem pozabil, da je Blejski otok kinč nebeški in podoba raja. Ob spominih me prijetno, počasi, prav uživaško mrazi. Primož Godler / ^2. ~3 November je po temperaturah običajno že pravi zimski mesec, zato je skrajni čas, da na gredice, kjer bo zelenjava prezimila, postavite plastične tunele. Solatnice, kot so radiči vseh vrst in endivija, zaščitite s tuneli kar na gredicah, na katerih rastejo. Tako so veliko bolj odporne proti mrazu, kot če jih presajate na druga skupna mesta. Presajene rastline običajno močneje prizadene že prvi večji mraz, posebno, če smo jih presadili prepozno. Pod tunele lahko prenesete tudi peteršilj, zeleno in drobnjak. V toplejših dneh tunele v opoldanskem času lahko zračite. Motovilec, zimsko solato, radič in zimzeleno špinačo lahko pred mrazom zavarujete tudi s smrekovimi vejami. Z gred poberite zadnje gomolje črne redkve, korenčka, rdeče pese, kolerabe in repe. Če jih boste uskladiščili v kletnih prostorih v zabojčke, dodajte mivki ali pesku nekoliko kamninske moke, ki bo preprečevala gnitje gomoljev. Dokler zemlja ne zmrzne, lahko še vedno sadite zimski česen in čebulo. Brstičnemu ohrovtu porežite vršičke, da se bodo brsti močneje razvili. Brstični ohrovt in pastinjak lepo prezimita na prostem. Če pa so rastline brstičnega ohrovta zrasle bolj visoko, jim naredite opore, da jih veter in sneg ne bosta prevrnila. Ostanke zelenjave razrežite in jih kompostirajte ali potresite kot zastirko po gredah. Tudi ostanke kumar, fižola, paradižnikov in zelene uporabite za kompost. Dobro je, če jih posujete še z apnom, ker s tem preprečite nastanek bolezni. Kompostirajte le zdravo odpadlo listje. Bolno, prizadeto od škrlupa, kodravosti, monilije, sežgite. Kompost zavarujte pred prehudim mrazom z lepenko ali s starimi odejami, da se ne bo ustavilo delovanje mikroorganizmov. Dišavnice kot so drobnjak, melisa, žajbelj, majaron, poprova meta, timijan, origano in druge, zaščite pred mrazom s polzrelim kompostom ali smrekovino. Drobnjak pa vam bo prihodnjo pomlad lepše uspeval, če ga boste posuli s sajami. Z drevja poberite vse sadne mumije ter jih zažgite. Nikakor ne smejo ostati na drevju, ker bi se tako njihovi bolezenski trosi preveč razmnožili in prihodnje leto povzročali ogromno bolezni. V kolobarje pod drevje lahko posadite tudi česen kot varstvo pred zemeljskimi glodalci. Poskrbimo pa tudi za varstvo dreves pred zajci. Najboljša je ograja, pri manjšem številu dreves pa lahko ovijemo vsako posamezno drevo. Ne pozabimo, da nastane največja škoda ob visokem snegu, ko zajci zares nimajo druge hrane in temu primerno prilagodimo višino varo- valne ograje oziroma žice. Drevesa belimo le tak0' da prej postrgamo staro lubje in ga obvezno ^ žgemo. S strganjem tako odstranimo tudi števil^ škodljivce, ki prezimujejo pod skorjo. Moč dišav je zdravilna Zdravljenje z eteričnimi olji imenujemo aromaterap1 ja. V bolniku prebudi in okrepi moč samoozdra' Ijenja. Eterična olja delujejo neposredno na naše m0^ gane in pomagajo uravnavati psihična kot tudi na dogajanja. Obstaja več načinov uporabe eteričnih olj. Naj boli praktična in najenostavnejša je uporaba dišeče sv° til' iti' in0 ke. V tem primeru učinkujejo eterična olja prek ka v prostoru. V skodelico dišavne svetilke nakapa' 2-20 kapljic eteričnega olja, odvisno od velikosti ProS tora in moči dišave. Voda in esenca se zaradi vroči’1^ segrejeta in tako se dišavne snovi uparijo, prodNJ _ skozi kožo, vezno tkivo in limfo v krvni obtok i'1 tem v telesu razvijejo dobrodejne lastnosti. Uporabljajo pa se tudi v tinkturah, balzamih, ^ mah, oljih za telo in dodatkih h kopelim. Zelo pome^ bno pa je tudi, kakšno olje uporabljamo. Sinteh0* olja niso primerna za zdravljenje, malo življehJ5 moči pa imajo tudi nečista olja. Najboljše pa so čist5 esence eteričnih olj, ki imajo največ vitalne energij in zdravilno vplivajo tako na telo kakor tudi 1 duševnost. Pri nas imamo na voljo veliko vrst eteričnih °1-1 Vsako pa ima seveda različne zdravilne učinke. - bor - čisti prostor in lajša prehlad - sivka - čisti imunski sistem in krepi odpornost - žajbelj - učinkuje kot antibiotik in razkužilo - rožni les - zdravi predvsem kožne bolezni - melisa - pomirja - rožmarin - spodbuja krvni obtok - limona - krepi imunski sistem in razkužuje - janež - dobro vpliva na prebavo - sandalovina - krepi in pomirja živčni sistem- dan10 sr0 :d' Česnovo pršilo varuje rastline Pol kilograma olupljenega in zmletega česna liter vode, premešamo in ekološko neoporečno >r stvo za varstvo rastlin pred škodljivci je nared- * ■ takšna raztopina namreč varuje žita v Indiji in ^ ............ okovh>;0 tetne l preizkusili, rezultati pa so presenetljivi. Nadležna namreč spodbuja rastline k sproščanju mamljN^.^e. jav med cvetenjem, to pa množično privlači Funfgicidna česnova mešanica je stoodstotno °cllevita, toda njeno ekološko neoporočno delovanje P ha že po prvem dežju. ki pred napadi glivic Claviceps sorghi. Stroko' Centra za žita ICRISAT v Indiji so jo že tem-.^ <7 km ski Tritij prodira v telo Kti v Clle ure lahko močno ogrožajo vaše zdravje. Avstrij- ki kot 2 ---- ugiuz.aju vase zuiavje. /\vsinj- Svet]e^anSlVen'^^ 50 namreč ugotovili, da plastične ure s 'last1111 56 lcaza*c' vsebujejo radioaktivni tritij, ki sko-;o 1Čno °hišje lahko prodre v telo. V urinu mladih, ^nosili takšne ure, so odkrili desetkrat več tritija t>° b JUcleh, ki jih niso nosili. Akutne nevarnosti sicer ^re<3 ioni^ .raz's^ovalcev ni, toda po načelih zaščite ^enit . . _ Y Lv/v_ici w Z-doCllV rzirajočim sevanjem je potrebno človekovo obre ' o tj-g^ z radioaktivnim sevanjem kar se le da zmanjšati. ^ZalCev no*enJa takšne ure dobi telo iz bleščečih kocine tritija, kot ga je dobil vsak prebivalec ^dzejj, ,. ^.rope v štirih desetletjih zaradi poskusnih Jskih eksplozij jedrskih bomb. >rika Paprika kot aspirin ^^karot^rU^e č^ovešlco srce kar na dva načina. Njen n'' 611 uP0časnjuje poapnenje žil, capsidiol (snov. l .Papriki h pocasnJuJe rk je to aJe ostrino) pa deluje kot aspirin: ker redči tekoča in odkrili ja 'rko, se s t ah možgansko kapjo. . je ta , -T pa ueiuje koi aspirin: Ker reaci |Jred kratk°^ te^0da in zato se ne delajo strdki. To so redn^ ■ lm odkrili japonski znanstveniki. Kdor torej se s tem obenem zaščiti pred srčnim an° ie n ak ,nfarkt0mPa,Prik^ APdr, eJ' R, emškar Navihanci Iz masla, sladkorja, olupljenih in sesekljanih mandeljnov, moke in malo vanilje hitro zamesimo testo. Testo razvaljamo za nožev rob debelo in ga razrežemo z okroglim modelom (tudi s kozarcem). Razrezano testo položimo na pekač in spečemo v precej vroči pečici. Še tople navihance namažemo z marmelado, stisnemo po dva skupaj in povaljamo v vaniljinim sladkorju. Sestavine: 25 dag masla, 18 dag sladkorja, 2 dag mandeljnov, 36 dag moke, 1 vaniljin sladkor. Rozinove ploščice V penasto umešano maslo, dodamo rumenjake, 16 dag sladkorja, malo cimeta in zmletih klinčkov ter naribano limonino lupino. Sestavine rahlo zmešamo in jim nežno dodamo 11 dag moke in trd sneg iz beljakov. Zmes namažemo na pekač za pol prsta na debelo, potresemo z rozinami, počasi svetlo rumeno zapečemo in razrežemo na poljubne ploščice. Sestavine: 11 dag masla, 3 rumenjaki, 16 dag sladkorja, cimet, klinčki, limonina lupina, sneg 3 beljakov in 11 dag moke. NAGRADNA KRIŽANKA PROSTOR V STANOVANJU, NAMENJEN NAJMLAJŠIM ČLANOM DRUŽINE VRT BREZ KEMIJSKIH PREPARATOV PRAZEN PROSTOR, LUKNJA FIGURA PRI PLESU ČETVORKI ŠESTA ČRKA GRŠKE ABECEDE IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO (TUDI AJANT) DOPUSTNIK V KAMPU VISEČ SNEŽNI ZAMET V GORAH PREVOZNIK S KOČIJO V GLAVNEM MESTU AVSTRIJE IME KRITIKA NAPAKA, FINCIJA (IZ SPODRSLJAJ ČRK: LIE) PREBIVALKA SRBSKEGA KRAJA SJENICE, ZNANEGA PO SIRU VOLNI KOS TKANINE, KI SE NAMESTI NA RANO ST. GRŠKI PISEC BOJNIH PESMI ZAKONIK, ZBIRKA PREDPISOV jazonova ladjar GRŠKEGA mita POKRAJINA V JV ITALIJI, PUGLIA OKRASEK V OBLIKI ROŽE UREJEVALEC NOHTOV PROPELER VZKLIK NA BIKOBORBAH BREZ- KUŽNOST AMERIŠKO OTOČJE LJUBLJANSKA DRAMA PISATELJICA PEROCI VSAKA.... NEKAJ STANE ANGLEŠKA OBLIKA IMENA ANA ULIVANJE KOVIN IZRASTEK NA GOVEJI GLAVI IZVRŠNI ODBOR PREDJAMSKI SOGLASNIKA V KAŠI GEOMETR. PROJEKCIJA TEŽKA KOVINA GRM RODODEN- DRON NAJVIŠJI karavan^ NUJNOST, NAGLOST HRVAŠKI PORTRETIST ŠPANSKI BEZEG, MAJNICA KROŽNIK PODOL- GOVATE OBLIKE MEDVEDEK LUDOLFOVO ŠTEVILO PLES V 4/4 TAKTU SLOVENSKI ŠPORTNI ZGODOVINAR VADITELJ GRELEC ZA ROKE ZADNJA STRAN KOVANCA PRIPADNIK ANTOV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ZAPOREDNI ČRKI ŠIBAST OBMORSKI GRM Z RUMENIMI CVETI VZOR PTIČ PLENILEC, NPR. OREL TRETJINA BESEDE VRATCA ZNESEK, KI GA DAMO ALI DOBIMO VNAPREJ KOT DEL CELOTNEGA ZNESKA PREDSTAVLJA- NJE MODNIH NOVOSTI Z MANEKENI IZGUBA ČISTE TEŽE, KALO ŠTORAST, NEOKRETEN ČLOVEK PRODAJALEC PLEMENITE ŽIVALSKE KOŽE Rešitve pošljite do 15. decembra 1999 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje. Dunajska 107, 1000 Ljubljana. 7\ P0^ Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: Rudi Bedenik, Slatno 1L 143 pri Hrastniku, Albin Horvat, Mala vas 3D, 1290 Grosuplje in Pavel Lopert, Kobilje 14, 9227 Kobilje. Nagrade bomo poslali po pošti. [ ie zdravje največje bogastvo, potem ga varujmo. Uživanje zdravil VNvVJ pravgotovo ni želja nikogar izmed nas. Zato razmišljajmo pravočasno 'rUezdravje in izberimo zdrav način prehrane. Primerne izdelke, okusne in zdrave, de*ane tz mesa, prirejenega v okolici Kočevja, kjer narava še vedno omogoča P delavo ekološko neoporečnih izdelkov, proizvajamo v M-KG Kočevje. Dvema IZdelk°ma, sočni DELIKATES GOVEDINI V ČREVU in prvovrstni GOVEDINI V ASPIKU ŠAMPINJONI je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije podelilo znak 0Valnega živila, saj vsebujeta manj kot 3% maščob in manj kot 1,5% nasičenih bobnih kislin. Odlikuje ju visoka kakovost in nizka energijska vrednost, rT1erna pa sta tudi za diabetike. Poizkusite! Silvestrovska noč Ko odbije polnoč, ko žarijo le še sveče, voščimo si zdravja, sreče! NAJ VAS OBNORI PRIHOD NOVEGA TISOČLETJA V LJUBLJANSKEM HOTELU ILIRIJA in V GOSTILNI »PRI KATRCI« V obeh lepih lokalih vam bodo za 15.000 tolarjev na osebo postregli z aperitivom, bogato silvestrovsko večerjo, ob vstopu v novo tisočletje s kozarcem šampanjca, v jutranjih urah pa s toplim okrepčilom. Ostani z nami, ostani do jutra, saj bomo peli in plesali v Iliriji z ansamblom Zaliv, Pri Katrci pa z ansamblom Kon Tiki Rezervacije do 1. decembra v tem letu: - Hotel Ilirija g. Janez Meglen, tel. 061/153-7005 - Gostilna »Pri Katrci«, g. Vinko Jezernik, tel. 061/266-800.