98
Ne, lažnik pa res nočem biti
7. Razne vrste laži.
fko hočemo uspešno napasti in premagati so-vražnika, ga moramo dobro poznati, zasledovati način njegovega vojskovanja, njegove zvijače itd. Napovedali smo porazni boj naši dušni sovražnici — nadležni laži ; poglejmo torej natančneje, kakšno vojsko ima.
Vsa vojska kraljice-laži, ki nas raznovrstno napada, je razdeljena v dva tabora; enemu zapoveduje laž z besedo, drugemu laž v dejanju, ki se zove tudi hlimba ali hinavščina. Z besedo laže, kder dru-gače govori, nego misli; v dejanju pa laže, kdor dru-gače dela, kakor pa misli ali govori, Večjidel delujeta ta dva oddelka vsak sam za-se, včasih pa napadata tudi skupno, pa tudi sicer se bistveno ne ločita drug od drugega, ker lažniva sta močno oba enako. Zato se tukaj ne bomo dalje ozirali na ta razloček, marveč si rajše oglejmo razne Iaži po stopinji zlobnosti in hudobije
Po načinu in vzroku, — kako in zakaj se lažejo lažniki, bi se dalo nekako tako-le razdeliti. Lažejo se: 1. za šalo ali kratek čas; 2. da bi bližnjiku poma-gali ali koristili — laž na uslugo; 3. da bi se sami izmuzaii iz kake zadrege — laž v sili; 4. da bi škodovali drugim — laž v škodo; škodovali zlasti na dvojno stran: a) z goljufijo in b) z ob-rekovanjem; 5. pred sodnijo s krivo prisego; 6. v cerkvi z božjeropno spovedjo.
1. Tudi v šali ali za kratek čas se ne smemo Jagati. Brez greha bi bila taka šala le takrat, če se res tako povč, da jo takoj spoznajo za šalo, ker takrat bi tako šaljivo govorjenje ne bilo — laž. Če pa tak pošten šaljivec opazi, da se mu verjame, naj takoj raz-dere dozdevno laž s tem, da izjavi: ,,Saj ni res, bilo je le za šalo."
Da ni pametno šaliti se tudi s takimi rečmi, ki so laži močno podobne, čeravno še niso prava laž, razvi-dimo \z te-le dogodbe:
99
Sv. Tomaža so nekoč tovariši dražili rekoč: ,,Po-glej, poglej, kako velik vol leti po zraku!" Tomaž se radovedno ozre in vpraša: ,,Kje, kje?" Tovariši se za-bavljivo posmehujejo, češ, da vol pač ne more letati. A svetnik jih zavrne rekoč: ,,Poprej bi mogel verjeti, da leta vol po zraku, kakor da se kristijan laže!"
2.  Tudi iz ljubezni do bližnjika, da bi mu pomagali v katerikoli zadregi, se ne smemo lagati, zakaj nikdar ni   dovoljeno rabiti slabih in prepovedanih  pomočkov v dosego dobrih del   Kdor hoče svojemu bratu koristiti z lažjo, je podoben onemu čudaku, ki je kradel usnje, da bi črevlje napravljal bosim siromakom.
3. Posebno težko se je izogibati laži, kadar je človek sam  v kaki hudi zadregi,  saj vem6,   kako je to pre-magalo celd prvaka apostolov in mu provzročilo pre-mnogo vročih solz.   Zelo lep in posnemanja vreden je ta-le dogodek,  ki bodi vsem priporočen v vestno po-snemanje.
Devetletni deček je naredil nekaj napačnega in se je radi tega tako zelo bal svojega očeta, da se je milo jokal. Poslom se je zelo smilil dobri deček in ko so izvedeli, zakaj se tako zelo joka, so mu sveto-vali, naj si z lažjo pomaga iz zadrege. Deček pa noče o tem nič slišati, marveč odločno zatrjuje: ,,Boljše je, če sem tepen, kakor da bi se lagal. Naj naredijo oče z menoj, kar hočejo, lagal se pa ne bom nikdar več, in ko bi me oče tudi ubili. Zakaj — tako je še pri-stavil dobri otrok — kako bi se upal stopiti še kdaj pred Mater božjo in jo še kaj prositi, ko bi se lagal.''
4.  Lažnike,   kateri   z   lažjo   in   zvijačo   oškodu-jejo   druge  in  sebe  okoriščajo,   imenujemo goljufe ali tudi sleparje. Slepar se zato imenuje goljuf, ker s svojo kačjo zvijačo tako premoti preprostega človeka, da   revež   vse  drugače vidi,   kakor pa je res,   da nič več  ne spozna prave cene blaga,   katero kupuje,   res, kakor bi bil slep. Zato ima beseda ,goljufati' isti pomen, kakor ,preslepiti'.
Pa ker laž, ki se zove goljufija, prestopi \z osme v sedmo zapoved, in se laž, ki si je pridobila ime ob-rekovanje, premakne za stopinjo naprej, čeravno ostane še greh zoper osmo zapoved, ne bom o teh dveh hu-
7«
100
dobijah tukaj več pisal; sarao to še pristavim, da je taka laž vselej smrtni greh, s katero se izdatno ško-duje bližnjiku, bodisi na dobrem imenu ali premoženju, in da mora tudi popraviti storjeno škodo, ako hoče obrekovalec ali goljuf dobiti odpuščanje pri Bogu.
5.  O  krivi prisegi si   za sedaj le toliko zapom-nite, da je to grozovito velik greh,  ker lažnik, ki po krivem prisega, celo Boga samega zlorabi ter zaničuje njegovo neskončno resničnost in svetost.
6.  Kdor pa se laže celo pri spovedi, ima še večji greh, kakor če bi po krivetn prisegal, saj kar grešnik pripoveduje,  je še bolj svečanostno,   kakor da bi pri-povedoval pod prisego, ker takoj v pričetku na pričo pokliče   Boga,   Mater  božjo  in   vse  svetnike. (0 tem strašnem grehu beri natančneje svarilo v knjižici ,,Dobra spoved" str. 40 id.)
Ali   boš   morda   po   vsem  tem,   ko bereš o Iaži tako strašne reči, res še misli, da je laž le kaj malega ?