pij,!!. - ' " H 1934 ^ ____________ Ljubljana, m aprila im _ . ___________ Letor47 - stev. ie DOM OLJ l/B Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. _ Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. - Naročnino Stane M Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92. Varčevati bomo zaceli Vlada hoče predložiti senatu in skupščini svoj sklep, da se znižajo prejemki senatorjev in poslancev za 1500 Din na mesec na glavo. Nadalje bodo znižane nagrade v državnih podjetjih, potnine uradnikov, nagrade dnevničurjev in prejemki pripravnikov. Najvažnejši vladni sklep se tiče znižanja dravinjskih doklad poročenih uradnic. V tem pogledu določa uredba v glavnem sledeče: Če prejemata mož in žena popolne osebne draginjske doklade, potem s eženi znižajo od 100—30%, v razmerju z moževo plačo. Podobno se znižajo draginjske doklade poročenim uradnicam, če je mož uradn. pripravnik, kontraktualni uradnik ali dnevni-čhi. Pri mesečni plači nad 2500 Din se znižajo ženi drag. doklade za 100%, pri plači do 1600 za 75%, pri oni do 1100 za 50% in pod 1100 za 30%. Isto velja tudi za žene, poročene s samoupravnimi uslužbenci. Na draginjske doklade pa nima pravice žena moža, ki se bavi s samostojnim delo s pridob-ninskim namenom. Te določbe pa veljajo le za žene, ki žive v skupnem gospodarstvu z možem. Podobno se znižajo nameščencem in nameščenkam drag.injske doklade, če so tudi njih roditelji drž. nameščenci ali ua-meščenke in žive ž njimi v skupnem gospodarstvu. Tudi upokojenkam po novem zakonu se na podoben način znižajo draginjske doklade. Nadal je je vlada sklenila, da se znižajo rodbinske draginjske doklade, če je več članov rodbine uslužhenih v državni službi. leta. Navedena gospodarska stremljenja in pa politične napetosti med posameznimi državami porajajo naravnost blazno visoke carine na uvoz pridelkov in izdelkov iz drugih držav, toda zadušiti ga niso mogle in ga nikoli ne bodo mogle. Bes je, da je mednarodna trgovina zadnja leta jako nazadovala, a tega je v mnogo večji meri kriva zmanjšana kupna moč prebivalstva nego stremljenje po osamosvojitvi. Mi uvažamo manj tekstilij zato, ker si skoro nihče več ne more kupiti vsako leto nove obleke in hodi pač po dve leti in še več v eni, čeprav je oguljena. Iz vsega navedenega jasno sledi, da bi tudi naš kmet še slej ko prej moral prodajati svoje pridelke v večiuo onih dežel, kamor jih je prodajal pred vojno. Velika večina vsega našega izvoza je šla nekoč v dežele ob Jadranskem in Sredozemskem morju in prav vse to dežele še dane:« v isti mori potrebujejo istih pridelkov kot so jih pred vojno. Ce jih torej ne izvažamo tja več mi, jih mora pač kdo drugi. Z drugimi besedami: bili smo s tauiosujega trga spodrinjeni. Zakaj? Več vzrokov je, a najvažnejša dva sta nedvomno ta, da si nismo zriali pravočasno zagotoviti še nadalje tamošnjih trgov in da je bila tudi naša trgovska organizacija nesposobna za vršitev svojih dolžnosti. Da, to sta v prvi vrsti vzroka sedanje našo mi-zerije, ne pa — svetovna gospodarska kriza, s katero lažemo sami sebi. Da je to res, nam menda dovolj glasno izpričuje dejstvo, da druge države vkljub tej svetovni gospodarski krizi in kljub vsem drugim težkočam še vedno izvažajo ogromno več nego mi. Kar poglejmo! Na eno glavo prebivalstva je leta 1932. odpadlo izvoza na Danskem —---za 4541 Din Nizozemskem--za 3382 Din Švici-----za 2907 Din Švedskem —---za 2261 Din Finskem-----za 1520 Din Češkem-----za 1178 Din Ali veste koliko pa pri nas? Za — 285 dinarjev. Pa da ne bo izgovorov, češ da smo pokazali le na gospodarsko izredno napredne ali ugodno ležeče države, poglejmo kar po vrsti še na vse naše sosede, katerih gospodarski položaj je našemu precej s ličen ali pa še precej neugodnejši nego naš. V teh državah je znašal 1. 1932. izvoz na 1 glavo: Avstrija----za 1102 Din Madjarska----za 899 Din Romunija----za 437 Din Bolgarija —-----za 323 Din Grška-------za 494 Din Albanija----za 57 Din Italija------za 665 Din In pri nas — 285 dinarjev. Torej na predzadnjem mestu smo, vkljub svojemu velikemu Na predzadnjem mesta Ponovno smo na tem mestu že govorili, da tlači kmeta danes zlasti dejstvo, da svojih pridelkov nima kam prodajati. Teh skrbi pred vojno ni poznal. Štajerci so brez truda In drago prodali prav vse v alpske dežele, Kranjci pa v Trst. Na milijone litrov mleka je šlo vsako leto v Trst, v Gradec in na Dunaj, na tisoče vagonov lesa je drdralo v Trst In v Italijo, polovico ljubljanskih Trnovča-nov je živelo od živahne zeljarske kupčije z Grško in Egiptom, naš fižol in krompir so obrajtall povsod. Skratka: prodali smo lahko prav vse in niti ponujati ni bilo treba, kajti kupci so hodili sami v hišo. To je trajalo še tudi prva povojna leta. Voeina vojujočih se držav je bila gospodarsko tako izčrpana, da prva leta tudi ua« kmet ni bil prav nič v zadregi, kam bo šel s svojimi pridelki. Toda vojna je vsem državam tudi dovolj nazorno pokazala, da je zanjo hnma enako važna kot puško in kanoni. Nemčija n. pr. ni bila toliko premagana z orožjem kot z lakoto, ki je končno izčrpala strašno odporno silo njenega prebivalstva. s« PO vojni vse države začelo obračati največjo pozornost svojemu kmetijstvu, da m bile v primeru nove vojne zavarovane vsaj Pred najnevarnejšim sovražnikom — lakoto, j, stremljenje vidimo posebno nazorno v "alui, v Avstriji in v Nemčiji, če se omeji-^ le na one dežele, ki prihajajo za nas v Prvi vrsti v poštev. V Avstrijo je šlo še prva wvojna leta samo iz Slovenije do 50.000 I . vsak dan, zadnja leta je ta izvoz poŠto?01™ odpade)' ker K« ima sama dovolj! "ne m stotine milijonov so vrgli Avstrij-za dvig svojega kmetijstva in tudi res do-™ sijajne uspehe. Nemčija danes lahko ZVfl7,a marsikaj, kar je morala prod vojno in prva povojna leta še v veliki meri uvažati. Prav tako se skuša vedno bolj osamosvajati tudi Italija. Toda tako osamosvajanje je mogoče le do neke mere. V Sloveniji ne bomo pridelali nikoli več toliko žita, kot ga potrebujemo. Nemčija in Avstrija bodeta morali uvažati riž, dokler ga bodeta hoteli jesti, Grška naj se prizadeva kakor hoče, pa bo še vedno morala uvažati zeljo, če ga bo hotela jesti in poprej bo slovenskih gozdov konec kot se bo pa Severna Afrika osamosvojila glede lesa. Prav nič se nam zato ni treba bati, da bi mednarodna trgovina kdaj prenehala, ker nikoli ne bo prenehala potreba ene države po pridelkih druge. Na Nemškem nikoli ne bodo zorele pomaranče in Skandinavei nikoli ne bodo pili svojega vina. Popolnoma razumljivo je, če se hoče vsaka država čimbolj gospodarsko osamosvojiti od druge, toda to more iti le do neke mero. Vsaka zemlja bo namreč vedno v prvi vrsti gojila tisto, kar je zanjo najprimernejše in najbolj dobičkanosno. Slovenci se ne bomo silili z žitom, če ga pa ceneje kupimo, kot bi ga pa pridelali doma. Naša zemlja je posebno ugodna za živinorejo, zato bomo skušali vedno gojiti v prvi vrsti to, a južna Italija najbrže nikoli ne bo posekala svojih vinogradov in jih zasejala z deteljo, da bi se osamosvojila glede potrebe po mesu. Skratka: stremljenje po gospodarski osamosvojitvi se pojavlja povsod, ni se pa bati, da bi moglo to kdaj popolnoma odstraniti potrebe po pridelkih in izdelkih drugih držav ter o tem ubiti mednarodno izmenjavo pridelkov in izdelkov. To nam dovolj nazorno kažejo že zadnja RAZGLED PO SVETU Borba za življenje Kako nam je življenje vsem drago! Kako krčevito se borimo zanj; koliko potrošijo nekateri, da ga obdrže. In to danes, ko je vsem in vsakomur na jeziku beseda: Kako je težko, bedno in tegobno to naše življenje! Pa naj bo še tako hudo, človek poskusi vse, tvega vse, kar je v njegovih močeh, d;: obdrži življenje ali da si ga podaljša ... Odkod to? Ali ste že kdaj premišljevali to resnico, ki nas na prvi pogled kar začudi, čeprav se nam na drugi strani zdi nekaj naravnega? Če je življenje tako strahovito bedno, neznosno in grenko, zakaj se ga tako močno oklepamo? Zadovoljiti more samo odgovor, ki ga daje Gospod življenja — Bog. Bog je po^ četnik življenja in on je dal v našo naravo težnjo, da do kraja dosežemo stavljeno nam nalogo. Ni res, da bi nas silila k temu življenju nevednost o onem, ki bo po smrti. Kristjan nasprotno dobro ve, kaj ga'čaka po smrti, pri njem o tej nevednosti ni govora. Toda tudi v njem je, kakor v vsakem drugem, neodoljiva težnja, da živi po zakona življenja, ki mu ga je Bog dal. Da vzdrži do kcuca, dokler je njegova volja, da iia la način izpolni zakon in j voljo svojega Stvarnika. Pa tudi oni, ki se o svojem življenju ne-ftaslanjajo najMjljo Stvar-j nikovo, tudi oni gredo lalsJihi/Ojefn. podvreči se morajo istiih težavam in - križani.. Ce je pri kakem narodu bolj razvita krščanska zavest, je ta življenjska borba lažja in bolj umirjena, manj je tožba »o tem težkem življenju; in navsezadnje: trpljenje je tem manjše, čim vdaneje ga prenašaš. Borba za življenje se danes kakor vedno razvija na dveh poljih: najprej'za fizično (te-j lesno) življenje, potem za psihično (duhovno* oziroma duševno) življenje. Ta zakon borbe ne velja samo v naravi med nerazumnimi stvarmi, marveč v veliko večji meri v človeškem življenju. Najprej gre za sani obstanek, za vsakdanji kruh, za vsakdanje potrebe, ki jih ima vsak poedinec zase in za družino. Potem se prične boj za človeka dostojno življenje, kii ima izvestno duhovne pravice in zahteve, po katerih prav za prav ve, da je človek in ne žival. V enem in drugem boju se je treba boriti, truditi, mučiti, potiti; treba je trpeti, prenašati, odpovedovati si; treba je mo- naravnemu bogastvu. Samo Albanija nas še poseka. Da pretiesa gospodarska kriza ves svet zlasti še kmetijske države, a vkljub temu izvaža izrazito kmetijska Danska na vsako glavo skoro petnajstkrat toliko kot mi. Ne izgovarjajmo se torej več zgolj na svetovno gosposko krizo, kajti vse te številke narn menda dovolj zgovorno povedo, da smo na velikem delu naše mizerije krivi tudi sami. Imamo — kakor smo nekoč že zapisali — vse polno, morda še preveč tako zvanih »mero-dajnih činiteljev«, organizacij, korporaeij, zavodov, »krogov«, strokovnjakov itd., toda kaj so vsi ti doslej dosegli? Dn smo na -predzadnjem mestu glede izvoza, takoj pred — Albanijo. Ali ni to dovolj glasen opomin, kje in kako moramo začeti, da se izkopljemo iz serlanjetra stanja? liti, odpuščati, pomagati. Vse to je v neki meri težko. Vse to je pa še tem hujše, če tega ne izvajamo v duhu, ki krepi dušo in jo vodi v vedno tesnejšo zvezo s Stvarnikom. Prav iz tega nam tudi postane jasno, zakaj je toliko jadikovanja, psovanja in zakaj tako preklinjajo življenje. Ko zgube kompas, misel na Boga-Gospodarja, segajo po moril-neni orožju, potem slede poboja, umori, samo-uinori — vse to iz napačnega pojmovanja o. vrednosti življenja. Nihče si življenja ni sam dal, nihče si ga sam nc sme vzeti! To je zakon narave, čisto pristne narave, tega si niso izmislile puhle glave ali zakonodajavci, ue državniki, ne papež in ne i farji«! Nasproti temu pa oni, ki je v svojem življenju našel pravo nalogo, najde v življenju tudi veselje. Najprej lažje prenaša vso borbo, ki jo prinaša življenje in ga spremlja; in ker dela skupno z voljo božjo, začuti zadovoljstvo božjega otroka, mir V srcu, pokoj v duši. Je kakor član v družini, kjer vlada ljubezen in spoštovanje .., A tudi mimo teh ne gre življenjska borba. Kot poedinci in kot skupine ali družbe se znajdejo v boju za svoje pravice, za svojo svobodo. Najprej z onimi, ki skušajo ti dve dobrini skrčiti ali jih cisto zatreti. Včasih bodo to močnejši poedinci, nahujskani ali zapeljani od pristašev ali stramk; ponekod bo io, celo državna oblast, ki ne pojmuje prav svoje naloge, ki naj bo obča skrb za dobro svojih podanikov. In ne preesiane drugega kot borba, zakonita in moralna, kot človeku in kristjanu pristoja. Drugikrat bo spet borba za pravico spoštovanja, ki so ga dolžni človeku drugi, za pravico svobodnega kretanja, delo, ki ga posebno danes nekateri hočejo čim bolj omejiti ali sploh uničiti... In če se vsemu temu pridruži obče slabo stanje ne samo v eni državi, marveč po vsem svetu, kot se danes v resnici godi, potein se ta- življenjska borba dvigne do- boja za obstanek, kar je čestokrat hujše ko vse drugo. Mi kristjani moramo prenašati vso borbo za svoje fizično življenje in njegove potrebe. Naš položaj v tem boju je pa še tem težji, ker nam je ogrožen duševni razvoj in napredek. Od vseh strani nas stiskajo sovražniki, ki nam hočejo jemati svobodo duševnega živiljenja. Naše vode hočejo speljati v svoje slruge: pri vzgoji otrok, pri izobraževanju mladine, pri delu v duhu krščanskih nazarov vsiljujejo svoje, na književnem in umetniškem polju, na socialnem področju, vse vidijo, vse izrabijo, vse poskusijo. Mi moramo prenesti tudi to borbo in z nezmanjšano močjo priti do zmage! Bog je upravitelj našega življenja. To je za nas tolažilna resnica, ki vsakemu kristjanu daje obilne, moči. Vidimo, da se najmodrejši svetovni politiki vrte v krogu, iz katerega ne najdejo izhoda... Ne najdejo izhoda, ker ga hočejo najti brez Boga, brez spoštovanja previdnosti, ki je njegova hčerka, brez spoštovanja ljubezni, ki izvira iz njega. Zato pa je naša dolžnost, da. io naše krščansko pojmovanje življenja in življenjske borbe prenašamo v srca in du/je svojih bratov., da jim na ta način olajšamo življenje in odpremo pot veselja in nade! katoliška cerkev s Usoda Cerkve v boljševiškem raju, Ta^a. živi v Rusiji na svobodi samo šc okrog 30 ^ toliškili duhovnikov. V celi Sibiriji je samo en dušni pastir, ki opravlja tudi škofijske posle zakaj vsi škofje so zaprti. V Ljeningradu ji francoski duhovnik, ki opravi ob nedeljah do 10 svetih maš v cerkvah, ki so še odprte. Ker so boljševiki nedeljo odpravili, pristopajo veniiki lahko tudi zvečer k obhajilni mizi, če od 6 wt popoldne dalje ostanejo tešč. V Moskvi je od prtih pet cerkva; njih upravitelj je francoski duhovnik Pere. avstrija s To pa ni prav. Koroška deželna slovenski poslanca Petek in Stare sta prispela na Dunaj, da razložita kanclerju Dollfussu težnje in zahteve koroških' Slovencev. Kancler pa poslancev iii hqtel sprejeti, ker da smejo koroški Slovenci izraziti svoje želje le z dovoljenjem koroškega deželnega glavarja. poljska s Poljska katoliška mladina je vzorno organizirana v poljski katoliški akciji. Nekateri možje iz vladne stranke pa so v svoje namene ustanovili »Mlado legijo«. Ta mladinska organizacija je v mnogih krajih prešla v komunistično in protiversko smer ter je začela napadati katoliško mladinsko organizacijo. Zato so poljski škofje v skupnem pastirskem listu obsodili ta »Mlado legijo« kot komunistično, framasonsko in protiversko. drobne novice 10 ljudi je obgrizel stekel pes v madjar-skem Temešvaru. 3,362.000 prebivalcev ima sedaj ruska Moskva. V Ljeningradu so letos 1. marca našteli 2,715.000 ljudi. Sod, ki bo vseboval 1 milijon 700 tisoč litrov vina, izdelujejo v mestu Turkheimu. Letošnji nemški katoliški shod je vsled vedno večjega nasprotstva hitlerjevcev odpovedan. Gandi jc pozval svoje pristaše, naj opusti boj proti Angliji. Angleži znajo! Velesila je postala Poljska s 33 milijoni prebivalcev. Silno so se poostrili odnošaji med sv. sto lico in Nemčijo zaradi preganjanja katoliških mladinskih organizacij. V primeru s 1. aprilom lani se je letos število brezposelnih v Nemčiji znižalo za polovic« na 2,800.000. S tira je skočil v prepad vlak v Braziliji; 16 potnikov ubitih. l. majnik bo proglašen v Avstriji za državni praznik, a nima nobenih zvez z bivšim Pa liiičnim praznikom. BANKA BARUCH 15, nue Laiagiue. Pari« Od|ireml|a denar v JugoslavD« najhitreje in po najboljšem dnevnem kn»4 Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksea; burgu sprejemajo plačila na našo čekovne račune, BB18UA: »o 30M-61 BraisUno. FRASCIMi So lltf-M Pari-'-MJAj No 1468.6« Ned, Dtenst. (,!IK6MBUM: So 5967 t.nseiatnH' MifiMfi™ pošljemo brezplačno na|e čejf. iifika?s!$ Slika, ki nam vsaj približno predočuje razmere v Ledenem morju: Ituski ledolomilec »Coljuskin«, ki Be je pozneje potopil radi pritiska ledenih mas. Pred parmkom pokvarjeno letalo letalca Babu- Skina. 75.000 kmetov se je zbralo 15. aprila na Dollfussovem shodu v avstrijskem Oradcu. Ostro pastirsko pismo proti narodnim socialistom je izdal madjarski kardinal Szeredi. Velika ležišča zlata so odkrili Francozi v Rinili 1300 govorov je imel papež tekom celega »vetega leta. Avstrijska krščansko-sociaina stranka je sklenila, da gre narazen in se priključi Doll-fussovi »domovinski fronti«. Nevarno je obolel bivši mehikanski predsednik Calles, strastni preganjalec katoliške vere. Zdravi se v katoliški bolnišnici. 750 milijonov čeških kron zgube izkazujejo za leto 1933 češke železnice Ne muči se! Umm SCHICHTGV SOI MHSI Veličastna proslava sv. Janeza Eoskts opere gospodinja v svojih zakonskih letih. Koliko truda ima že samo s perilom za družino — kako naporno je bilo mencanje in otepanje, ko je morala biti ure in ure sklonjena nad pralnim čebrom I Zdaj si gospodinja delo lahko olajša in varuje svoje moči... s Sehichfovim Rad ionom. Zakaj Radion pere sam. Dva meseca na leden* plošči Dne 13. aprila sta minila ravno dva meseca, ko se je pričela v Severnem ledenem moiju v Heringovem prelivu žaloigra ruskega ledolomca »Čeljuskina«. V noči na 13, februarja je vodja »Čeljuskinovega znanstvenega [>otovanja prof. Šmit poslal v Moskvo brezžični znak SOS za pomoč Kmalu nato si je »Čeljuskin« potopil; 91 članov posadke ter 10 žensk in dva otroka so se rešili na ledeno ploščo, na kateri so si napravili s stvarmi, ki so jih spravili s potopljene ladje, taborišče ter čakali ves čas na rešitev, ki se je končno tudi posrečila po zaslugi junaških ruskih letalcev. Pretekli teden so se namreč ruski letalci Molokov, Kaminin in Slepnjov spustili z letali na ledeno ploščo in spravili po zraku do smrti izčrpane [>onesrečenee na varno. Prej je bila rešitev nemogoča, ker so divjali hudi snežni viharji. V veliko tolažbo je bila ponesrečencem mala radio-oddajna postaja, ki so jo imeli s seboj in potom katere so vsemu svetu lahko povedali, kje so in kftko se jim godi. Dne 15. aprila 1934 so se nepregledne množice vernega slovenskega naroda zbrale pri Mariji Pomočnici kristjanov v božje-potni cerkvi na Rakovniku pri Ljubljani, da slovesno proslave najnovejšega mladinskega zavetniku sv. Janeza Boska, ki ga je papež nedavno povzdignil med svetnike. \ ee desettisoč ljudi je bilo navzočih pri izredni svečanosti, zlasti pri procesiji, med njimi rakovmiški gojenci, Marijini vrtci, Marijine družbe in druge verske organizacije. Nepregledna je bila vrsta beloobleče-iiih deklic in zelo častno število lepih narodnih noš. Slovesnost je bila nekaj posebnega, ne samo zato, ker so se je udeležili odlični zastopniki duhovske in posvetne oblasti, ampak zlasti vsled tega, ker je prišel poleg drugih cerkvenih dostojanstvenikov ta dan na Rakovnik poljski kardinal primas Hlond in naš ljubljeni nadškof dr. Jeglič, ki je opravil vzlic visoki starosti slovesno sveto mašo, kateri je asistiral kardinal Hlond. Prejšnji dan, v soboto zvečer, se je vršila v veliki unionski dvorani v Ljubljani slavnostna akademija v čast sv, Jon. Bosku. Dvorana je bila nabito polna navdušenih častilcev sv. Janeza Boska. Na sporedu je bil govor dr. Adlešiča in petje, kazali pa so tudi primerne skioptične slike. Naj pod varstvom mogočnega zaščitnika sv. Jan. Boska tudi slovenska mladina raste v dobrem in ii«,i postane mogočna armada, hrabnih bo-I jevnikov za vero iu narod. KAJ JE NOVEGA Delavstvu v premislek Pod naslovom »Delavčeva stanovska kultura. oltarno v zadnjem »Gorenjcu« tehten članek, iz katerega naj povzamemo nekatere misli. »Gorenjec« piše med drugim sledeče: Delavska stanovska kultura hoče biti lx>lj-ša in pravičnejša, kakor je bila dosedanja buržujska — lažna kultura. Delavec ne &me sprejeti v svoje kulturno obiležje navade zvitega, z vsemi sladkostmi in dobrinami napa-senega buržuja, ampak mora ustvarjati kulturo, ki bo dobra in plemenita. Delavski rod jiiora res zrasli v pravi delavski kulturi, ne pa, da bi se izživljal kakor buržuj v samem neprestanem boju za povišanje mezde, da bi se prej ali sleje približal stopnji buržuja. Delavec mora spoštovati svojo delavsko kulturo in v tem čaka delavske organizacije še mnogo dela. Bodimo odkriti. Dokler delavec sam ni nekaj drugega, kakor je sedaj, tudi ne more zahtevati, da bi drugi z njim boljše postopali. Dokler bo delavec sam len (vsi seveda niso taki!), malomaren, strokovno slabo izvež-ban in so njegova usta polna kvautanja, pre-Hinjevanja ter nedostojnega govorjenja, ne more pričakovati, da bi svet delavca spoštoval. Na delavcih samih je, da postanejo novi ljudje in ne morda samo zaikriti buržuji. Če včasih s pomilovanjem gledajo na delavca, je veliko krivde na delavcu samem. Marsikdo misli, da sme kot delavec vse, da sme biti največja packa. Takšni delavci, ki se v sobotnih večerih, ko prejmejo plačo, zatečejo v prvo gostilno, zloglasni pajzelj, ter med kvanUmi in priduša-njern zapijejo zadnji dinar, in nadlegujejo poštena dekleta in poročene žene, takšni delavci največ škodujejo delavski stanovski časti. Kdor se nedostojno obnaša, ta naj si zapomni, da se bo z njim vedno postopalo kot s človekom druge vrste. Delavec se bo dvigal edino !e tedaj, če bo vedno gledal na delavsko stanovsko čast. Marsikak mlajši delavec se v družbi izven tovarne že sramuje svojega stanu in ga ob prvi priliki skuša zatajiti. Kakor hitro ima za seboj f a briška vrata, že pozabi, da je delavec. V vsem obnašanju, v imenitnosti obleke, govorjenju hcče iti vštric z bogatinom, včasih ga pa hoče še celo prehitevati s kakšnimi bedastimi posebnostmi. Marsikak s krvavimi žulji prislužee dinar gre za stvari, ki so za delavca nespametne. Seveda je razumljivo, da se mlad delavec in mlada delavka ne smeta zanema riti ne v obnašanju, ne v govorjenju, ne v modi. Saj pa tudi nihče ne zahteva, da bi se mlad fant-delavec in mlado delde-delavka oblačila kot kakšen star stric aLi stara teta. Saj na to vendar nihče ne misli. Da se pa sleherni dinar porabi samo za »nobek po meščanskem okusu, je pa.gotovo neumnost. Pretirano izenačevanje z drugimi stanovi je znaik nesamosloj-nosti. znak slabosti in nekakšno prikrito priznanje, da se sramujejo svojega stanu. Seveda s tem pa nikakor nočemo reči, da naj bi imel delavec ali delavka občutek, da sta manj vredna, kakor ljudje drugih stanov. Nikdar ne smejo zgubiti vere v vrednost in čast svojega dela. Neumno je vendar nazira-nje, da bi delavec sial na nižji stopinji družabnega reda, kakor kdo drug. Vsi poklici so od Boga in vsak naj služi namenu, za kalere-ga ie postavljen. In zato so tudi v božjih očeh vsi ljudje enaki. zahvala Podpisani se iskreno zahvalim za poslanih Din 1000, katere ste mi kot pogorelcu in dolgoletnemu naročniku Vašega cenj. lista blagovolili Izplačati. Soteska, p. Straža, 12. aprila 1934. Janez Kramar 1. r. posestnik. OSEBNE VESTI d 93 letnico rojstva je praznovala Helena Valušnik, roj. Suša; pač najstarejša Ljubljančanka. Živela! d Zlato poroko sta obhajala posestnik Jožef Rop in njegova žena Antonija v Bočni, Bog ju ohrani še mnogo let! d 80 let je dopolnila Ana Kralj, gostilnt-čarka v Višnji gori, Bog jo živil NOVI GROBOVI d Grenka pesem, V Št. Vidu pri Stični je umrlo vzorno dekle Metka Vencel. — Na zagrebškem pokopališču Mirogoju so položili v grob splavarja Bobka, ki je utonil v Savi, ko se je prevrni! splav. — V Slovenigradcu je zapustila solzno dolino 31 latna Matilda Se-kavčnik. — V Mengšu je mirno v Gospodu zaspala 77 letna Marijana Vrhovnik, roj, Jeras, 41 —V Gorenji vasi pri Ribnici je odšel v večnost gostilničar Franc Šile. — V Ljubljani so umrli: davčni upravitelj v pok. Franc Zuža, Sergej Nikolajevič Ljutov, Lucija Mekinda in dvorni svetnik Ivan Tekavčič. Naj počivajo v miru! domaČe novice d Poljski kardinal dr. Hlond, ki je vodil slavnosti v čast sv. Janezu Bosku na Rakovniku, je odpotoval v svojo domovino. Ob slovesu je še posebej blagoslovil katoliški tisk. d Do 40.000 kg krompirja so kmetje pripeljali na ljubljanski trg dne 14. aprila. d Nemška vlada je povabila 20 jugoslovanskih novinarjev na izlet po Nemčiji. Potovali bodo v velikem letalu »Hindenburg«, ki ima prostora za 36 potnikov. d Ob veliki udeležbi iz raznih jugoslovanskih krajev so praznovali dne 15. aprila v bkoplju dvajsetletnico vstopa prvih rekrutov U: južne Srbije v srbsko vojsko. Navzoči so bih tudi nekateri člani vlade z ministrskim predsednikom Uzunovičem. . J Sv' ~ ustanovni član hrvatskega društva. Dobrodelno društvo »Beda« v Mrko-njicgradu v Bosni je zaprosilo papeža za pod- Trdoglavost In lenoba sta Z slabi svojstvl. 5 Mnogo bi se dalo popraviti j ljudje ne bi bili leni ntrd J," Tudi Vi ste taki I Vi dob« veTJ1 je Radenska slatina Izvanredna pij,«! m zdravilna, da leči mnogo oolezni, dokler S zastarele, pa vendar še do danes niste poslati Vi šega naslova, da bi Vam mogli poslali cenik « dobavo slatine, obširno brošuro o njej in kopaK? prospekt. Vse to dobite brezplačno. No bodil apatični in še danes pišite na naslov: Kopalii!« in zdravilišče Slatina Radenci, Slovenija. poro. Dne 9. aprila so iz Vatikana odgovorili da jc sv, oče pristopil k društvu kot ustanovni član in je obenem poslal denarno podporo, d Naša jadranska pristanišča obišče tu<|j letos angleško bojno brodovje. d V poslopju sprave policije v Zagreb« se je razletel peklenski stroj. Ranjen ni nihče, tudi gmotna škoda ni velika. Preiskava je dognala, da je peklenski stroj položil v stranišče za stranke neki 26 letni dijak iz Osijeka, Stroj je prinesel iz inozemstva. d 116 radionaročnikov je odpovedalo v Kuli v Vojvodini prejem radi uvedbe nove tozadevne banovinske takse. d Kdo bo plačal sovo takso na račanili, Trgovci v Novem Sadu so sklenili, da bodo novo takso na računih, ki znaša pri zneskih od 20 Din navzgor 50 par, od 100 Din navzgor pa 1 Din, zaračunali odjemalcem in to od 21. aprila dalje. Slične sklepe so napravila tudi druga trgovska društva. d Vinski trgovci ne smejo proizvajati sodov v lastnem delokrogu. Tako je odločilo trgovinsko ministrstvo. d Železnice in avtomobilski promet. V tem pogledu piše »Trgovski list« tudi sledeče: Razvoj avtomobilizma je tako velik, njegove prednosti zlasti v krajevnem prometu tako očitne, da je vsak boj proti avtomobilizmu obsojen na neuspeh. Vzrok več, da se ne zapravlja denar z nepotrebno konkurenco, razlog več, da pride tudi pri nas do sodelovanja med železnicami in avtobusnim ter avtomobilskim prometom. -- Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Jose!« vodo kot važno pomožno sredstv« proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice originalni bi radi. Dobite ga v Esntralni Binarni s Ljubljani. d Neumestna odredba. Pod tem naslovom piše glasilo slovenskih trgovcev kot sledi: Uprava monopolov je izdala odlok, da morajo vsi trafikanti v mestih z nad 5000 prebivalci imeti v zalogi vse vrste tobaka, cigaret >" smotk, ali pa izgube pravico prodaje. Jasno je. da pomeni ta odlok veliko obremenitev posebno malih trafikantov, ki pač niso v tem srečnem gmotnem položaju, da bi mogli imeti tako veliko zalogo tobačnih izdelkov. Zbornica v Velikem Bečkereku je zato poslala spomenico monopolski upravi s prošnjo, da navedeni odlok razveljavi. Zahtevi zbornice v Velikem Bečkereku se pridružujemo tudi mi. d Pod predsedstvom bivšega predsednika vlade dr. Srskica so zborovali te dni v Sarajevu senatorji in poslanci Drinske banovine. d Za vseučiliščnike. Prosvetni minister jc odredil: Rektor univerze sme odkloniti vsakemu slušatelju vpis in overovljenje vpisnine \\ dekanatu, izvršitev izpita, izdajo diplome in drugih dokumentov in izpričeval, če je slušatelj protipravno oškodoval imetje univerze ali katerega priznanega študentovskega društva J vse dotlej, dokler ne da potrebne odškodnine. Ta določba velja za vse redne, izredne i„ absolvirane slušatelje, pa tudi za one slušatelje, ki ne vpisujejo več semestrov. Rektor univerze odloča po tem členu neodvisno od disciplinarnega postopka. d Pokvarjene tovorne liste, kolke itd. zamenjuje samo uprava monopolov v teku 30 dni, ko so se pokvarili. Prošnje za zamenjavo je treba predložiti na pristojno davčno upravo. d Jugoslovanske parnike in ne več italijanskih najemajo švicarske turistične družbe za izlete po jadranskem in Sredozemskem morju, d »The Native'« Retnrn«. Pod tem naslonom v angleščini je napisal ameriški Slovenec in pisatelj Alojz Adamič, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo, knjigo. Senator gosp. Hribar je poslal kot odgovor Adamiču daljše pismo, v katerem zavrača Adamiča. To pismo je priobčil tudi »Pohod« d Ljubljanico bodo te dni začeli regulirati med frančiškanskim in čevljarskim mostom. d Orla je ubil s palico. Med Lučanami in našo mejo leži na avstrijski strani posestvo Ivana Gozdnika, Nad domačijo je te dni krožil mogočen planinski orel, ki je v teh krajih velika redkost. Nedavno se je spustil proti tlom ter se zaletel na dvorišču v psa. Ko se je z živaljo v krempljih nerodno dvigal, je priskočil posestnik ter s palico začel mahati po nevarni ptici. Z nekaj udarci po glavi je orla ubil. Ptica meri z razpetimi kreljutmi 1.80 m. Morda jc priletela v kozjaike hribe iz solnograških ali gornještajerskih planin, kjer ie stalno živi. d Noto veliko tovarno gumija gradi vele-tvrdka Bata v Borovem. d Ko sta spala. V Zagrebu sta spala v eni sobi brata Cigrovski. Sobe nista zaklenila in tako se je ponoči priplazil tat in jima ukradel vso obleko, ki sta jo imela na stoleh in v omari, poleg tega pa še tri suknje. Ko sta brata zjutraj vstala, nista imela kaj obleči in sta morala ostati doma. d Framazoni ne morejo biti državni uradniki. »Narodna Svest« v Novem Sadu priob-čuje besedilo framasonske prisege in dodaja dobro opazko, da je ta prisega v nasprotju s prisego, ki jo polagajo državni uradniki. Zato eno ali — drugo. Oboje se ne sklada, — Nam pa je znano, da so člani framazonske lože še imenitnejši gospodje od državnikov. d Pojdimo k Srbom v šolol Belgrajska gospa Lackovič je podarila srbski pravoslavni cerkvi 2 milijona dinarjev, da bodo mogli že to leto s tem denarjem zgraditi ženski samostan. — Tudi v marsikateri drugi lastnosti bi nam lahko bil srbski narod dober zgled. d Bankovci po i000 Din, kakor tudi oni po 100 Din dinarsko-kronske izdaje izgube veljavo 25. maja t, L Nosijo podpis ministra Ninčiča in nimajo datuma izuaje. d Okrog 10.000 izletnikov je obiskalo za Veliko noč naše Primorje. d Hranilne vloge v Poštni hranilnici naraščajo še naprej. V marcu so narasle hranilne vloge za 17 milijonov Din na 628.7 milijonov; število vlagateljev pa za 4,894 na 280.655. Za srce, ledvice, kamne, želodec, jetra, no-t ran je žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša "asa prirodna Radenska slatina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro o zdravljenju in prospekte. — Kopališče in zdravilišče Slatina-uadeaci, Slovenija. nesreče d Požari. Vse je do tal zgorelo posestniku ; Martinu Gojkoviču v Podložu pri Ptujski gori. i — Požar je uničil hleve posestnika Bračka na Ličenski gori pri Ločah, svinjake in hišo Bra-! čkovemu sosedu po dom. Pintarju, Olivovo 1 viničarijo in kočo Hriberška Franca v Z,gornjih | Lazah, — Ogenj je uničil hišo in gospodarsko i poslopje posetniku Cukiatiju, po dom. Križ-j niku v Št. Jurju nad Izlakami. — Stilinovičevo žago v Tržci pri Vranskem so popolnoma ugonobili ognjeni zublji. — Oslrešje je zgorelo j posestnici Frančiški Laznik v Guštanju. d Prepozno je odskočil. Na Pohorju pri , tako zvani Attemsovi riži so delavci spravljali hlode v rižo. Hlodi so bili zloženi v visoke kupe. 62 letni delavec Jernej Mužič je sprožil tak kup, pa je prepozno odskočil, ko so se začeti hlodi premikati. Debla so Mužiča pokopala pod seboj ter je zgrmel nanj ves kup, vsega skupaj nad 200 hlodov. Njegovi tovariši so začuli med hruščem valečih se hlodov samo presunljiv vzklik »Jezusi«, nato pa je nesrečnež utihnil, Tri ure so rabili delavci, da so ponesrečenca rešili iz smrtonosnega objema. Telo so mu težki osemmetciski hlodi popolnoma zmečkali ter je bil pri priči mrtev. d Ne igraj se s karbidom! Nekaj mladih fantov je šlo v gozdič pri vodovodu v Klečah, da uprizore tam nevarno igro s karbidom. Med temi je bil tudi 15 letni Stane' Čamernik s Sto-žic. Dečki so napolnili steklenico s karbidom ter dolili vode. Ena steklenica pa je prehitro eksplodirala. Pri eksploziji je bil Čamernik ranjen po brazu in očeh. d Tilnik si je zlomil pri padcu z voza in nato preminul v bolnišnici 28 letni delavec Anton Per, zaposlen pri Mergenthalerju v Mostah pri Ljubljani. d Pri lovu na divjega petelina v Kamniških planinah je bil po nesreči ustreljen v nogo lovski čuvaj 30 letni Anton Plevelj iz Olšev-j ka pri Kamniku. Spremljevalec krvi ni mogel j ustaviti, ker je bila prebita glavna žila odvodnica. Plevelj je kmalu izdihnil. d Gorelo je v spalnici pravoslavnega bogoslovja v Sarajevu. Zaradi gostega dima je ! padlo v nezavest izmed 40 bogoslovcev kar 20. Gasilci so omejili požar. razno d Duhovne vaje za dekleta bodo na Mali Loki to pomlad samo še od 5. do 9. maja. Marijin mesec vas vabi, da se prenovite v ljubezni do božje Matere in do njenega Sina. Priglase naslovite na: Dom Brezmadežne, Mala Loka prt Ihanu, pošta Domžale. d K Mariji na Trsat boste tudi vi romali s posebnim vlakom o Binkoštih in z ladjo se boste brezplačno peljali po morju na otok Krk, če se boste prijavili in plačali voznino do 25. aprila. Pozneje se bodo oddajala le še rezervirana mesta, dokler bo kaj prostora. Podrobna pojasnila v romarskem listu »Preporod« in položnico pošlje vsakomur zastonj »Sveta vojska«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17, d Oprostilni izrek. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je vršila kazenska razprava proti gosp. kaplanu Kirarju iz Cerknice. Državno tožiteljstvo ga je obtožilo, da je pri neki pridigi zlorabljal svojo duhovno oblast v strankarske namene. Sodnik gosp. Lederhas je razglasil oprostilno razsodbo. d Komunistična razprava, ki se je vršila te dni v Celju proti 22 Slovencem, se je kon- čala s sledečo razsodbo: 1. Kocmur Emil 20 let, slušatelj tehnike v Ljubljani, oproščen — 2, Diehl Branko, 28 let, diplomirani filozol iz Celja, 3 leta robije. — 3. Šlander Slavko, 24 let, zobotehnik iz Celja, 3 leta robije. — 4. Koželj Kazimir, 27 let, trgovski nameščenec v Celju, 2 in pol leta robije. — 5. Pečov-nik Alfonz, 23 let, uradnik v Celju, oproščen — 6. Rader Anton, 19 let, bivši občinski tajnik iz Legena pri Slovenjgradcu, 3 leta robije. — 7. Rader Josip, 25 let, delavec iz Legena pri Slovenjgradcu, 10 mesecev strogega zapora. — 8. Tucovič Veselin, 28 let, kožarski pomočnik v Slovenjgradcu, 1 leto in 2 meseca robije. — 9. Schrimpf Ivan, 20 let, medičar iz Celja, 4 mesece in 20 dni strogega zapora. — 10. Šlander Viljem, 23 let, ključavničarski pomočnik iz Št, Pavla, 2 leti in 3 mesece robije. — 11, Hribar Franc, 20 let, tkalski mojster iz Št. Pavla, 2 in pol leta robije. — 12. Hribar Rudolf, 25 let, krojač iz Št. Pavla, 2 leti in 3 mesece robije. — 13. Jurhar Filip, 24 let, krojač iz Št. Pavla, 10 mesecev strogega zapora. — 14. Turk Josip, II, 22 let, ključavničarski pomočnik iz Št. Pavla, 2 leti in 3 mesece robije. — 15. Kotnik Anton, 19 let, posestnikov sin iz St. Pavla, 1 leto in 2 meseca strogega zapora, — 16. Završnik Stanko, 18 let, kovaški vajenec iz Št, Pavla, 4 mesece strogega zapora. — 17. Piki Franc, 20 iet, strugar-ski pomočnik v Št. Pavlu, 1 leto strogega zapora. — 18. Strgar Andrej, 19 let, ključavničarski vajenec iz Št. Pavla, 6 mesecev strogega zapora. — 19. Turk Josip, I, 29 let, mlinarski pomočnik, iz Grajske vasi, 6 mesecev strogega zapora. — 20. Malgaj Fric, 31 let, trgovski pomočnik iz Gotovelj, 10 mesecev strogega zapora. — 21. Rozman Anton, 28 let, posestnik i iz Artič, oproščen. — 22, Radšel Slavko, 22 let, učiteljski abiturijent iz Šmartna pri Slovenjgradcu, oproščen. — Vsem obsojenim se šteje v kazen preiskovalni zapor, Olajševalne okol-nosti niso bile priznane. d Po zakonu o zaščiti države pridejo pred sodišče v Sremski Mitrovici državni tožilci iz Rume dr. Andrej Karčič, dr. Marko Lamešič in dr. Živan Spasojevič. Vsi trije se nahajajo v preiskovalnem zaporu. d Te dni so obesili v Novem mestu na smrt obsojenega Andreja Malija. Pred smrtjo se je spravil z Bogom, ki naj mu bo milostljiv sodnik. d Cerkvena slavnost v čast Marije Matere Dobrega Sveta, nebeške varuhinje misijonske družbe sv. Petra Klaverja, se bo vršila v nedeljo 22. aprila v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Ob pol 4 popoldne govor: stol. vikar Jože Košiček. Nato slovesne pete litanije z ljudskim petjem in blagoslov. Po govoru bo darovanje za uboge afriške misijone. Prisrčno vabimo k številni udeležbi. n Vsem prosilcem za podelitev službe cer-kvenika pri podružnici sv. Štefana v Toiriažji vasi sporoča župni urad Bela cerkev, da je bila razpisana služba podeljena domačinu. k Domači vrt. Praktičen liavod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Ilumek — 2. predelana in pomnožena izdaja s 102 slikami med besedilom in 2 barvanima podobama. Cena nevezani knjigi 42 Din, vezani 54 Din. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. — Danes, ko ima že skoro vsaka hiša vrtiček za najpotrebnejšo zelenjad in cvetlice, je prav, da opozorimo na knjigo, ki bo vsakemu posestniku domačih vrtov dobrodošla, da si bo znal svoj vrt praktično urediti in obdelovati. Tu najde navodilo, kako vit uredi, obdeluje, krasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj. orodje, katera so glavna vrtnarska dela itd. Dalje opisuje vse vrste zeleujadi. ki naj jih goji, fcapusuice, listnato zelenjad, korenasto zelenjad, stročnice, čebulnice, dišeča zelišča, paradižnike, papriko itd. Posebno poglavje tvorijo cvetlice, vrtne in sobne. Knjigo vsakomur toplo priporočamo. Ji4 Nekdanji predsednik AIcIilKl- Culle», tnaii do. sebno (Kj svojem preganjanju katoličanov nevarno zbolel. Splošno domnevajo, da ne' ^ prestal bolezni Patriotizem in verska šok Pred nekaj dnevi se je v belgijskem senatu o priliki proračunske razprave razvil razgovor o patriotični vzgoji v verskih šolah. Poročevalec Van den Nest je ostro napadel versko šolo v Belgiji, ki jih imenujejo navadno svobodne šole. Njegove napade je katoliški senator Verbist zelo učinkovito zavrnil. Popolnoma se mu je posrečilo dokazati, da v verskih šolah vzgoja k patriotizmu in narodnemu mišljenju prav nič ne zaostaja za tozadevno vzgojo v državnih šolah, česar prav za prav ne bi bilo treba niti dokazova^, ker je spoštovanje pred oblastvi in zakoni važna dolžnost slehernega kristjana. Ako kralj kliče narod v pravično vojno, potem je njegovemu klicu ireba sledili. Prav tako je kristjan dolžan, da spolnuje svojo dolžnost, če gre za plačevanje pravično odmerjenih davkov. Kdor okrade državo, okrade svoje sodržavljane. Nadalje j« senator opozar jal na prisego katoliških učiteljev. Katoliški učitelj, ki poučuje v verski šoli, priseže zvestobo kral ju in ustavi in sicer z dostavkom: »Kakor mi je Bog priča«. Prisega kralju in ustavi je jamstvo, (1» bo takšen učitelj zvest tudi vsem državni® zakonom. ,Big Benc, velikanska ura na angleškem parlamentu, katere udarce prenaša tudi londonski radio, se je pokvarila. Drzni urarji jo popravljajo. Proslava sv. Janeza Boska na Rakovniku: Del ogromne procesije z narodnimi nošami. V vsako hišo Domoliuba! Framazonshti prisega Danes so mnogo govori o frnmazonih, tudi v naših jugoslovanskih, katerih načelnik je nedavno izjavil, da ima framazonska misel v neki zvezi društev zelo veliko oporo. Zato gotovo marsikoga zanima, kako framazoni prisegajo, da bodo čuvali društveno tajnost. Prisega se glasi: Zaklinjam se v imenu najvišjega zidarju svetov, da ne bom nikdar izdal tajnosti, znakov, pojmovanja, naukov in običajev frainnzonskih in da bom o vsem strogo molčal... Ako bi besedo prelomil, obljubujem, da se podrejam sledeči kazni: ustnice naj mi žgo z razbeljenim železom, roke naj mi odsečejo, a truplo naj obesijo v prostorih lože, ko bodo sprejemali drugega brata, in sicer na sramoto moje nezvestobe in v opomin drugim. Nato naj mi telo sežgo, pepel pa vržejo v veter, da ne ostane nobene sledi spomina ua moje izdnjalstvo.« Poleg tega zavežejo kandidatu oči, nosijo prižgane sveče, žveuketajo z meči, zažigajo strelni prah, stavijo različna vprašanja in uganjajo še druge »coprnije«. In ta cirkuška pujacadu je nekim današnjim modernim ljudem večje vrednosti, kot resni, vzvišeni nauk katoliške vere in Cerkve! I s 60 odstotkov grškega prebivalstva je spolno bolnih, poroča grško ministrstvo za socialno politiko. 4 milijone 700 tisoč družin sprejema v Ameriki državno pomoč. P O DOMOVINI Smrtna kos«. (Metlika.) V Metliki je umrla 7. april« Met« Dovgan, starosti 78 let. Bila ie na postelji 2 leti in 4 mesece. Veliko je trpel«, pa nikdar ni bil« ne-voljna; vse je voljno prenašala, vdana v božjo voljo. Bil« je nečakinj« umrlega g. prosta Dov-ciiii« v Metliki. Njemu je zvesto služila 44 let. Kako rud« je molila 1 /meraj je imel« rožni venec v rokah. Ljubezen do afriških misijonov je imela veliko; vedno je prišlo orož-niitvo na sled tudi požigulcu, ki je mip-r-pred leti v isti vasi velike škode. Na Trško goro! (Krško ob Savi.) V nedeljo, 22. aprila, n« praznik varstva sv. Jožefa, je v cerkvi na I rski gori običa jna služI)« božjo ob pol It dopoldne. Kako radi so svojčas prihajali tudi romarji iz bližnjih in daljnih krajev na t« grič, ni sicer zapisano s črko na papirju, pač pn je zapisano z neizbrisnimi znaki v kaineim, iz katerega je sestavljen« veličastna cerkev, ki priča o požrtvovalnosti naših predni- kov, pa tudi v kamenu, ki tvori cerkveni prag. Koliko tisoč in tisoč romarjev je pač moralo svojčas iti preko tega praga, ki nosi Bfc žetu in Nežici« «e je učila svoje otroke vi« jati. Tu njen trmi ni bil zastonj. Starejši sin jli vzorno gospoda ri na domačem posetvu, kjer ip rajna celih 26 let kot vdova delala, trpela s, mučila, da bi otrokom ohranila roefni dom-mlajši g. Lojze pa je izpolnil njeno tiho, srčni željo. Postal je duhovnik. V trpljenju, v ue-zgodah in nesrečah je iskala pomoči in tolažit edino le pri Bogu. Kdo ili poznal rajne Piišniee' Črnski študenti so jo imeli za svojo dobro nu. ter. Prvi obisk ob počitnicah je veljal njej. ft. znali so jo reveži, brezdomci in brezposelni, h vse je imela odprte roke in sočutno srce. Kij rada jc delila miloščino po rokah svojih otrok Ljubila jc nad vse svojo farno cerkev. Da li bila bliže cerkve, se je preselila v vas, kjer je imela hišico. Tukaj je živela s svojo 7-leitt vnukinjo in se pripravljala na pot v vcčuosl, kamor jo je na velikonočno jutro naš Zveličat poklical. Spavaj sladko, duša blaga! Iz zagrebške torbe. (Zagreb.) Prvič smo jo po slovensko rekli v ccrkti sv. Marije. Na Vel. noč smo začeli tam z na mašo, to nedeljo pa se je oglasilo prvič slovensko petje v tej cerkvi. Tako lepo so zapele naš družbene pevke, tako lepo je zaigrala aa orgle gospa dr. Klemenčeva, da mi je kar mehko postalo okoli srca in kar tako vem, da je to vse-kako tako važna novica v zagrebški torbi, da jt zanimiva in vesela za vso slovensko javnost Res, lepo veselje za trlletnico Slovencem! Taks upamo, da bomo zopet nekatere zdrmali izdie-mavice! - Pa še nekaj novic iz mestnega hrušfi: Morda ono o dveh »odličnih« damah, ki sla 9 rob se ji je zadri v meso, da ji je kri počasi tekla po beli koži. Njene roke so bile skoraj odprte in so ležale nepremično z dlanjo navzgor na tleh. Mnogo mož je priskočilo na pomoč zdaj, ko je vsa nevarnost minula; izvlekli so Bea-truiko izpod živali in skušali spraviti njenega konja zopet na noge. Eleanor je klečala poleg Gilberta in se trudila, da bi mu razklenila prste in oprostila roko brzde; vendar se ji ni posrečilo in je morala odpeti spone. Njene roke so mu nežno božale sence in sklonila se je ter mu pihala v obraz, da bi ga hladna sapa pripravila zopet do zavesti. Na njegovem čelu in bradi so bile videti kaplje krvi in jopič je bil na več mestih raztrgan, da se je spodaj videla bela srajca. ^Eleanor pa je videla samo njegov obraz, ki je bil celo v nezavesti jasen in resen. V tistem trenutku, ko je vedela, da je on i videl, ni mislila na lastni obraz, ko je zrla a njegovega; tudi ne na to, da bi prikrila, kar je čutila; tisto pa, kar je čutila, je bilo sslo, ln je bilo sladko. Iznenada pa se je prikazalo življenje v njegovih očeh; prsti so se mu odprli in preko ustnic mu je prišla beseda, ki je že dolgo ni bil spregovoril. »Mati!« Eleanor je počasi zmajala z lepo glavo, ffedaj je Gilbert vse razumel in obraz se mu jo pomračil; stare boli so mu na moč prešinile srce, celo prej nego so so vzbudile bolečine po njegovih ranjenih udih. Kot bi Jreml, se Je spolni! na vse, kar se je pri- godi lo, in zavedel se je, kako mu je srce hitro omahnilo, ker je pozabil na Beatriko in malone dal življenje, da bi rešil kraljico. Zganil se je, kakor bi ga bil kdo zbodel, in se vzdignil na eno rolto, dasi mu je bilo, kakor da bi mu telo ležalo na razbeljenih nožih. »Mrtva je!« je viknil. »Ne — rešili ste naju obe.« Besede so se glasile nežno in razločno in Eleanor mu je položila roko na ramo, da ga umiri; opazila je izpremembo na njegovem obrazu, ko je smrtni strah njegovih oči izginil in se umaknil miru. »Hvala Bogu!« Zrušil se je na njeno rolto; bil je res hudo ranjen. Toda tudi njen obraz se je iz-premenil in občutila je novo bolest; zakaj njena narava je bila dobra in slaba. Kakor ga je namreč zdaj bolj ljubila kakor prej, preden ji je rešil življenje, tako bi mu zdaj dala še več, ako bi mogla, tudi ako bi pozabila sama nase. Tako je klečala nekaj časa in ga opazovala, ne da bi se zmenila za ljudstvo okrog sebe; toliko da je videla temnega človeka, ki ga še nikdar poprej ni videla, ki se je tako globoko sklanjal nad ranjencem, da mu ni videla v obraz; mirno je odpel ovratnik svojega gospodarja ter tipal po rokah in nogah, da bi se prepričal, če mu ni zlomljena kaka kos!. »Kdo ste vi?« ga ie kraljica naposled | vprašala mehko, kakor človeka, ki pomagi ! njemu, katerega je ljubila. »Njegov oproda,« je odgovoril Dunsl« kratkobesedno, ne da bi se ozrl. »Skrbi zanj in me obvesti o njegove« stanju,« je odgovorila, vzela torbo in mu dali zlata, katerega je rad vzel 111 v zahvalo št globlje klonil z glavo. Tudi 011 jo je bil tisti dan rešil; dobri se je zavedal tega, dasi ni vedela za to. Naposled je vstala in si ovila plašč. Ni št preteklo deset minut izza tedaj, ko je bili zaklicala svojim junakinjam, naj ji sled« Neizrečeno veliko se je zgodilo izza tiste? trenutka, tako da ni imela časa misliti na k«j I drugega. Zopet so se množice umaknile ii ; prišel je kralj počasi in pozno, da bi izvedel, ali je ranjena; videl je bil namreč, kako i' bila jezdila. »Gospa,« je rekel, ko je razjahal, >1h» Jim nebo, ker je blagovolilo uslišati molit«« ki sem jih neprestano pošiljal do njih za Vaše življenje, ki ga je tista žival pripravila v liko nevarnost. Zahvalne daritve za Vaš« rešitev se bodo vršile deset dni ali sli«' najst dni, če želite; potem šele odrinem' dalje.« »Vaša milost,« je odgovorila kraljica 0«-anor hladno, »lahko ves mesec zahvaljuje* besa, ako se Vam zdi prav Ce bi no 1* tega Angleža, ki leži tukaj v nezavesti in \ je z nevarnostjo za svoie življenje zagrab« mojega konja za uzdo, bi zdaj naročali m«* kavarni X' kofetom oblivali nn tast nekemu p0ijakti, ki je imeniten pevec — Kiejntra mu ic inie? No, pa naj povem še zakaj: ena je tr-iiln V luči vere ljubimo svoj dom!« Fige in brinje za žsaniekuho oddaja po najnižji ceni tvrdka IVAN 3ELAČIN, Ljubljana, Emonska c. 2 V VSAKO HIŠO DOMOLJUBA! ki je tvoril streho nad prostorom, kateri je meril kake štiri korake v premeru. Suho zemljo so poškropili z vodo in potolkli s kladivom, da bi tla bila kolikor mogoče trda. Gilbert in njegova dva spremljevalca so spali ua posušenih kožah, Čez katere so razgrnili težke volnene odeje, ki so bile malone tako debele kot preproge; bile so sicer preprosto delo auverguskih ovčarjev, vendar pa zelo čislane. Ob drogu so bila nakopičena sedla drugo vrh drugega, Gilbertovo z zavitim sprednjim delom na vrhu; pod njim je bilo Dunstanovo z, mnogobrojnimi vrvicami, s katerimi so privezovali zvite odeje, vsakovrstne zavoje in sedelske torbe pred in za jezdečevim sedežem. Spodaj pa je bilo sedlo, na katerem je jezdil mali Alrik, kadar je bila cesla dobra. Večino pota je čvrsti Saksonec prehodil peš; prav tako tudi Dunstan; za plemiča pa se ni spodobilo, ako bi ga videli peš na potu, razen ako je bila velika sila. Nad sedli je visel Gilberlov oklep, obešen za vrat; močan drog je držal obe roki iztegnjeni, da ne bi zarjaveli od vlage; tudi njegov drugi oklep in njegov meč sta bila obešena kol. starodavne trofeje; enako uzde, usnjate steklenice in druga oprava. Poleg sedel na tleh je stal svetel bakren kotel, v katerem so ležale tri veliko medenaste skle--dice, lepo oznaženi leseni krožniki, dolga lesena zajemalka, železen raženj in tri medenaste žlice — preproste potrebščine za kuho in jed. Vilic v tistih časih še niso poznali RADIO Program Rudio Ljubljane od 19. npr. do 26. apr. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila. 13 Čas, plošče. — Četrtek, 19. aprila: 18 O človeku, 18.30 Srbohrvaščina, 19 Plošče po željah. 19.30 Pogovor s poslušalci, 20 Vokalni dueti, 20.30 Orgelski koncert, 21.15 Radijski orkester, 22 Čas, poročila, lahka glasba. — Petek, 20, aprila: lt šolska ura, 18 Plošče, 18.30 izleti za nedeljo, 19 Francoščina, 19.30 Predavanje, 20 Prenos iz Zagreba, 22 Čas, poročila, Lahka glasba. — Sobota, 21. aprila: 18 O gluhonemi deei, 18.30 Zabavno predavanje, 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu, 19.30 Zunanjepolitičen pregled, 20 Radijski orkester, 20.45 Dva mlada harmonikarja, 21.30 Flavta s spremljevanjem kitare, 22 Čas, poročila, lahka glasbo. — Nedslja, 22. aprila: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika, 9 Versko predavanje, 9.15 Prenos cerv. glasbe, 9.45 Plošče, 10 Zdravstvo, 10.30 Operetna ura, 11.15 Slovanska glasba, 12 čas, plošče, 16 O debeloprorlnem kostanju, in domačem orehu, 16.30 Fantovski kvintet, 20 Prenos »Libuše« iz ljubljanskega gledališča. V odmoru: čas iu poročila. — Ponedeljek, 23. aprila: 18 Gospodinjska ura, 18.30 Westfalija, 19 Plošče, 19.30 Zdravniška ura, 20 Prenos iz. Zagreba: »Pikova dama«. — Torek, 24. aprila: 11 šolska ura, 18 Otroški kotiček, 18.30 Plošče 19 Predavanje — 19.30 Narodnosti v evropskih državah, 20 Glasbeno predavanje, 20.45 Radijski orkester, 21.40 Vokalni koncert, 22.30 Angl. plošče. — Sreda, 25, aprila, 18 Komorna glasba, indijski kvintet, 18.30 O verstvih, 19 Radi jski orkester, 19.30 Iz jugoslovanske književnosti, 20 Prenos opere »Carmen« iz ljubljanske opere. V odmoru: Čas in poročila. »Odmev iz Afrike«, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 30, Blagoslovljen po papežih Piju X„ Benediktu XV. in Pijn XI. Stane za celo leto 10 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. »Zamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 21. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zaimorsikih dežel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga čč. gg. kalehetom in cenj, staršem toplo priporočamo. Cena na leto Din 7, Naroča se tam kot Odmev iz Afrike«, Ljubljana, Metelkova 1, Gilbert je ležal vznak in je imel glavo obrnjeno od oprode. Bil je ves obtolčen in opraskan in glava ga je močno bolela, pa je bil zadel z njo ob zemljo, ko ga je belec vlekel na tleh seboj. Vendar so mu bili udje zdravi in nepoškodovani; Dunstan je bil z jutrovsko spretnostjo izravnal ude in izpral in obvezal raue. Ležal je zavit v dolgo haljo iz preprostega belega platna, debelo kot volna — prav dobro grško oblačilo, ki ga je bil dobil v Carigradu. Popoldne je bilo toplo in dasi so bila vrata šotora privzdignjena in razprostrta kakor senčna streha, je bilo v šotoru le malo svežega zraka in dišalo je po usnjeni konjski opravi in razgreti žakljevini. Skozi ono stran, proti kateri je bil obrnjen Gilberlov obraz, je lahko videl majhne iskre žarkov, ker je solnce z vso močjo sijalo na zunanjo stran. Gilbert si je želel, da bi bil pri tem dogodku izgubil življenje in da se ne bi bil zavedel, da ue bi vedel, kaj je bil storil- Dasi namreč ni ljubil kraljice, mu je bilo, kakor da jo je vzljubil v onem trenutku, ko je skočil v njenega konja, da ji reši življenje; vedel je, da mu ni mogoče pozabiti pogleda njenih očij je bila v strahu zanj, in njenega krika, ko je ko je bila v strahu za njegovo življenje. Vse tisto, kar mu .je bila Beatrika povedala na vrtu v Carigradu, mu je prišlo zdaj v spomin. Vse do zdaj ni verjel tistega, ker se mu je zdelo abotno in nemogoče ,ker je bil preveč skromen in preveč nezaupljiv do samega sebe v takih zadevah. RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Skoraj istočasno je pa doživel reakcijonarni cari-stični režim luide poraze tudi v zunanji politiki. Nesrečna krimska vojna (1853—1856) je do dna razgalila vso njegovo nesposobnost in novemu carju Aleksandru II. (1855—1881) ni preostajalo drugega, kot da je izvedel nekaj najnujnejših reform. Najvažnejša je bila tako zvana osvoboditev kmetov (19. februarja 1, 1861.), a še ta je bila polovičarska, kajti bila je le osebna, ne pa tugi dospodarska. Kmet je bil odslej sicer svoboden, toda zemlja je ostala graščakova, kateremu je moral kmet tudi še naprej delati tlako In mu odrajtovati razne dajatve, če je hotel uživati. Osvoboditev«; je sicer predvidevala tudi odkup določene površine zemlje od graščakov, tako da je založila država odkupnino in kmet je vrnil državi v 49 letnih obresti po 6%, toda s takim odkupom si je naprtil kmet tolike dolgove, da jih nikakor ni zmagoval. V najrodovitnejšib pokrajinah je pa »osvoboditev« kmetom celo vzela 24% tiste zemlje, ki jo je že doslej vžival in tako tudi tu le še poslabšala njegov gmotni položaj. Da se kmet s tako agrarno reformo ui zadovoljil, je razumljivo. Odgovoril je nanjo g številnimi upori, ki so bili pa naperjeni le proti graščakom, ne pa proti carju in režimu. Upori so bili krvavo zadušeni, a car .'Osvoboditelj« je začel polagoma preklicevati in poslabševati še tiste reforme, ki jih je dovolil v prvih letih svojega vladanja. V takem ozračju so našli teroristični nazori kaj plodna tla med revolueijouaruim izobraženstvom, toda uiti atentati na samega carja (od 2. aprila 1879 do 1. marca 1881 so bili izvršeni štirje) niso prinesli nobenega izboljšanja, temveč le še hujši pritisk oblasti. Čeprav je bila skoraj vsa Rusija izpodrita s -podzemeljskimi«- terorističnimi krožki, široke plasti ljudstva terorističnih revolucionarjev spričo svoje zaostalosti vendarl niso razumele. To je končno izobraženstvo prepričalo, da je vendarle treba najprej ljudstvo z izobrazbo pripraviti do razumevanja njih stremljenj in s tem tudi tudi na revolucijo. Cele množice izobražencev iz meščanskih slojev so se zato razšle po kmetih, kjer so delovali kot učitelji, zdravniki itd., dokler se seveda niso lepega dne znašli kot — izgnanci v Sibiriji. Toda pravi stik kmetiškega ljudstva z revolucijonarnini izobraženstvom je ustvarilo šele vedno bolj pereče kmetiško socijalno vprašanje. Po spredaj omenjeni .osvoboditvi« je imel kmet v svoji lasti komaj 34% vse ruske poljedelske površine, dočim je pripadala druga carju, plemstvu, cerkvi in »miru«. To nevzdržno stanje se je po rusko-turški vojni 1. 1877/78 sicer nekoliko izboljšalo, država je bila prisiljena znižati zemljiško rento, plemstvo pa prepustiti v odkup vsaj še tisto zemljo, ki jo je kmet že obdeloval. Toda zaradi hitrega naraščanja prebivalstva in zaradi jako zaostalega načina obdelovanja zemlje so se vsa ta malenkostna izboljševanja hitro pokazovala vnovič za nezadostna. Želja in potreba po novi zemlji je bila od leta do leta večja, saj so ob slabih letinah milijoni kmetov naravnost stradali. Od 1. 1861-1900 se je namreč število kmetiškega prebivalstva podvojilo, površina njegove zemlje je pa narastla komaj za 20% (od 115 na 137 milij. desetin) in na koncu 19. stoletja so imele tri sedmine ruskih kmetov manj kot 10 desetin zemlje, dve sedmini pa le 10 do 50 desetin. Med lahkovernim ljudstvom je vladalo prepričanje, da bo car nekega dne dodelil sploh vso zemljo kmetom, za enkrat pa da ga odvračata od tega še grabežljivo plemstvo in korupno uradništvo. To je ustvarilo polagoma tudi pri kmetiškem ljudstvu neko revolucijo-narno razpoloženje, na katerega se je opirala zlasti ena izmed ruskih marksističnih strank, namreč tako zvani »s o c i j a 1 n i revolucijonarj i«. Njih glavm program je bil izročiti vso zemljo kmetom kot njih skupno last. — Prav tako polagoma je prodirala rovolucijonarna misel tudi med rusko delavstvo, ki ni imelo za seboj take zgodovine kot zapadno evropsko. Rusku industrija se je namreč začela ustvarjati s pomočjo zapad-nega kapitala šele zadnja leta 19. stoletja, od tedaj pa jako hitro. Njena najvažnejša značilnost je bila ta, da je bila skoraj vsa osredotočena le na par krajih (v Petro-gradu, v Moskvi, v Uralu itd.) in da je imela skoraj vsa značaj veleindustrije, dočim malih in srednjih tovaren Rusija skoraj sploh ni poznala. Od tod tudi osredotočenje ogromnih delavskih mas, ki so bile pa še prav vse kmetiškega izvora, še tesno zrasle s svojo kmetiško vasjo in navadno še tudi člani svojega srenjskega občestva, v katerega so se zopet in zopet vračale. Polagoma je pa hitro naraščajoča industrija ustvarila tudi v teh velikih delavskih središčih večje stalne delavske kadre z višjo izobrazbo, ki jo zahteva moderna tehnika. Ker inladi ruski kapitalizem še ni poznal nobenega delavskega pravnega in socijalnega varstva, se je tudi to delavstvo začelo kmalu zavedati, kako ga podjetnik izkorišča in kako mu državna uprava ne nudi nobenega varstva. Toda v svoji preprostosti je tudi delavec izprva še veroval v pomoč carja, dokler mu ni krvava januarska nedelja I. 1005 odprla oči, da je zasovražil ves režim. In to sovraštvo je iziabilo zase marksistično revolucijonamo izobraženstvo z b o I j š e v i k i na Čelu. Nagel gospodarski razvoj države v zadnjih predvojnih desetletjih je ustvaril v Rusiji polagoma tudi precej krepko meščanstvo v zapadno evropskem pomenu besede. Naraščalo je število evropsko izobraženega mestnega prebivalstva, ki je vedno bolj čutilo reakcijonarni in nasilni absolutizem kot poniževanje lastnega osebnega dostojanstva, na drugi struni je pa gledalo v njem tudi največjo oviro za hitrejši gospodarski in kulturni napredek Rusije. Glede na to jo razumljivo, da je tudi ined vsem meščanstvom vedno bolj naraščal odpor proti vladajočim razmeram in vse je z naslado prebiralo prepovedane spise, ki so smešili režim in širili prevratne misli. Čeprav samo ni bilo izrečno marksistično, je vendarle naklonjeno spremljalo marksistične revolucionarne poizkuse in celo krvave atentate. Pravih krivcev namreč niso gledali v morilcih, temveč v umorjenih. Mnogi bogataši so celo denarno podpirali komunistične revolucionarje (n. pr. veleindustrijec Morosov — boljševike). Končno je izpodkopavala moč vladajočega režima še množica tujih p o d j a r m 1 j e n i h narodov, ki so stremeli za osvobojenjem. Poljski rodoljubi (n. pr. tudi današnji diktator Pilsudski) so bili stalno v zvezi z ruskimi revolucionarji, enako tudi ukrajinski, armenski, baltski, finski, georgijski itd. Zlasti Zid je so uživali še prav posebne simpatije ruskega izobraženstva, saj so veljali za nekak simbol krivično preganjanega naroda. Zidje so zato igrali tudi važno vlogo v vsem ruskem revolucionarnem gibanju ter zavzemali vodilna mesta tudi po zmagi boljševikov (n, pr. Trocki, Zinovjev, Ka-menjev, Radek i. dr.). Tako je izgubil nazadnjaški carski režim v prvih letih tekočega stoletja oporo prav v vseh slojih Rusije, saj je vse na svoji koži čutilo, da pomenja največjo oviro za njen napredek. Toda spričo silne zaostalosti ogromne večine prebivalstva bi se bil nedvomno obdržal še jako dolgo, ako bi ne bila nesposobna uprava leto za letom tirala med revolucionarje novih množic in ako bi si ne bila z dvema izgubljenima vojnama sama pripravila svojega razsula. razno Pokojninski uvod „ nameščence v ilravjki h? novini ima 930« vancev. V letu 1® jj? lo prijavljenih 4113 > vih, odjavljenih pa «19 Število zavarovancev tedaj v letu 1932 noj valo za 306 oseb, »li II odstotka. w Plačila je ustavila w cialdemokriitska Delavsk, banka v Belgiji, Niti vlad. na podi>ora v obliki 150 milijonov frankov posoji. la je ni mogla rešili. Ri. di tega jc prišlo med bel-gijskimi socialnimi demo. krati do razkola. Nekdanji nemški noti. alno demokratski roditelj Severing je objavil knji-žico »Moja pol k Hitlerju«, v kateri pravi, da je tudi že bivši predsednik nem. škc-ga parlamenta, marksi. stični voditelj Lobe, prestopil k narodnim socii-listom. Severing si je t to knjižico ohranil — ministrsko pokojnino. 15 ravnateljev teiln idustrije so radi slal>e;t poslovanju in neupoštevanja vladnih odredb u-prli v Sovjetski Rusiji. V vseh velepodjetjih bodi nameščeni strokovni voditelji z osebno odgovornostjo. Dosedanji način industrijskih svetov » ukine. Lastniki ameriških rudnikov so ustavili delo v tvojih obratih v protest proti zahtevi ameriške > državnega predsedniki Roosevelta, ki hoče, 4« se zniža delo na dobo 7 ur, Ve!'k itrafk. Po sovjetskih poročilih je 200.000 kitajskih rudarjev n« severnem Kitajskem stopilo v stavko. Tudi o kovinskih delavcih trdijo, d« se bodo stavki kmalu pridružili. Baje organizira stavkarski pokret kitajska komunistična stranki. Prišlo je že do večjih nemirov, ob priliki kateri« je bilo ranlenih večje število delavcev iz redni kitajske vojske. Mnogo novih delavcev to nastavile nekatere angleške tvornice vsled velikih naročil iz sovjetske Rusije. Samo tovarna M»-tro - Vickers je nastoviU vsled teh naročil 1«» delavcev na novo. Eden gavnib pogoj«' za vstop Ru»ii« v Društvo narodov je, da se ne dovoli oboroževanje Nemčije. Tako je izjavil to-vjetski veleposlanik Dof galevski. , Velike demonstraciji brezposelnih so bile * madjarski Budimpešti. Iglavci «0 vdrli na mag1' strat in jih je polici)« » s težavo pregnala. . , f1-1 zdravnika. — Ali mislite, gospod doktor, da bi mogel doživeti sto lett — Koliko ste stari t — Petdeset. — Ali pijete? — Ne. - Kadite? - Ne. - Igrate karte? _ Ne. — .Potem pa ros ne razumem, čemu bi radi tako dolgo živeli. 8» Dobro je povedal. Na letoviški postaji nekje se je ono soboto vse trlo potnikov, ki n°Jin0S "p je bil° vse polno. Vozov premalo. Pntozujoče se občinstvo je sprevodnik takole potolažil: »Saj vozov je dovolj, ampak ljudi je preveč.« Nezanesljiva služkinja. — Novo služkinj« smo že odslovili. Saj niti prati ni zna'«. Bila je pa tako predrzna da nam je ukram celo pot brisač. - Tistih najlepših, toOk kajne, ki je bilo na njih napisano »uran« hotel Novara«. V. Nekaj o vojaški službi (Konec.) Pripomba: Vsak mladenič, oglasen za hranilen 6(. osvobodi službe v kndm samo v tem pri-nicru, ako član družine, katerega hranilec je rok rut. izjavi in pro6j, da se rekrut osvobodi kadrovske službe kot njegov hranilec, in ako občinski urad potrdi, da rekrut resnično izvršijo dolžnosti hranilca. Sicer nima pravice do osvoboditve. Ako se osvobodi kadrovske voja-jko služi)« kot hranilec, a sc pozneje izpremene okolnosti, da neha biti hranilec ali pa opusti svojo liranilsko dolžnost, sc pokliče na odslu-ženje pripadajočega mu vojaškega roko, ako Sc ni dovršil 25 let. 12. Družina: samo ženske, ugodnosti so sledeče: u) ako sc plača neposrednega davka 120 Din ali manj, jc rekrut hranilec; b) ako se plača neposrednega davka več kot 120 Din, služi skrajšani rok. 13. Družina: samo oče (ded, stric), ki je dur 59 let ali manj in nesposoben, en lirat, na primer 30 let stnr, nesposoben za delo, drugi Pomočite bolne _ noge v kopel SALTRAT RODELLA in Vaše bolečine bodo iakoj olajšane. brat 12 let star, neposrednega davka sc plača vec kot 120 Din. tedaj pripada rekrutu skrajšani rok. Ce znaša neposredni davek 120 Din ab manj, se rekrutu odloži služIm za 5 let, nakar se pokliče v kader na skrajšani rok — (ako je mlajši brat star 13 let, se odloži rekrutu služba za 4 lota itd.). 14. Družina: ako je omožcua žena ali otroci, so ugodnosti sledeče: a) ako se plača nevrednega davka več kot 120 Din, dobi rekrut skrajšani rok službe; b) ako se plača neposrednega davka manj kot 120 Din, je rekrut hranilec. — Pripomba. V primerili, ko bi se moral rekrut osvoboditi kot hranilce žene, sc ne bo smatral za hranilca oni, ki bi se po rekrutovanju ali uspcsobljcnju, toda pred vstopom v kader oženil in s tem postal edini hranilec svoje žene. t5. Aiko je rekrut samoliran ali samec brez podedovanega premoženja ali obrti, mora služiti polili rok; ako jc podedoval jioscstvo, katero mora sam osebno obdelovati ali mora voditi trgovino, služi skrajšani rok. 16. Družina: ded, 60 let in več, je. služil polni rok, oče, na primer 40 let, je služil polni rok, rekrut služi po redu družine skrajšani rok. Ako je v takem primeru oče nesposoben, so sledeče ugodnosti: a) ako jc nesposoben za delo in plačuje neposrednega davka več kot 120 Din, pripada rekrutu skrajšani rok; b) isti primer kot pod a), toda neposredni davek znaša 120 Din ali manj, in rekrut nima mlajšega druži-narja, ki je dovršil 1? let, je rekrut hranilec; ako ima mlajšega družinarja od 17 let, mil pripada skrajšani rok; nko ima mlajšega brata od 12 ali 13 let, .se mu služba odloži zn 5 ali 4 leta in potem služi skrajšani rok. 17. Družina: ded, oče, stric ali brut, star na primer 58 let in mlajši, je služil polni rok in drugi družinar (brat, stric ali brat od strica) je služil enaiko polni rok, rekrut služi po redu v družini skrajšaui rok. 18. .Skrajšani rok po redu (če sta dva pred-, nodna družinarja odslužila polni rok) .pripada rekrutu tudi tedaj, ako je eden od teli dveh družinarjev po odsluženju svojega polnega roka umrl ali pa je bil poklican, da odsluži polni rok, in se jc pri vojakih onesposobil ter jo bil odpuščen iz kadra kot nesposoben in jc patom doma umrl, preden so njegovi tovariši odslužili polni rok. Ako jo. taik tretji po redu družinar rekru-tovan ria skrajšani rok ter odsluži ta skrajšani' rok, a umre prod rekru-tovanjein sledečega družinarja (torej četrtega po redu) ali se osvobodi službe radi nesposobnosti, pa prav 1ako umre pred rekrutovnnjem sledečega družinarja, pripada četrtemu po redu skrajšani rok. Dijaki se v takih družinah ne računajo za družinarje, toda ako dijak dovrši šolo in odsluži svoj rok v kadru ali pa se po končani šoli osvobodi službe v kadru radi nesposobnosti, se računa od tega dne tudi on kot družinar. Prav tako se za družinarja ne računajo gojenci vojnih šol, dokler so v šoli, a ko dovrše šolo kot oficir, odnosno podoficir, sc računajo za družinarje samo, ako se od družine v zakonskem roku lil zakonito niso oddelili, in sicer za družinarje, ki so odslužili polni rok v kadru. NAZNANILA n Prosvetno društvo pri Sv. Heleni priredi v nedeljo 22. aprila ob 3 popoldne Fimžgarjevo dramo »Naša kri«. K predstavi vljudno Vabimo vse prijatelje iz bližnje i.n daljne okolice. n Sosfro. Prost, gasilska četa bo uprizorilo v nedeljo, dne 22. aprila ob pol 4 popoldne ljudsko dramo »Lovski tat«. — Prijatelji gasilcev pridite! n Vojne Invalide, vdove in sirote, člane in članice krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani obveščamo, da bo poslovala društvena pisarna od 16. aprila dalje samo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih- od 9—12. — Odbor. n Društvo Jugoslovanskih obrtnikov zn št. Vid in bližnjo okolico priredi v nedeljo, dne 22. aprila 1934 na šmarni gori »Obrtni tabor«, katerega se udeleže tudi druga društva. Ob 9 bo sv. mnšn nn šmarni gori, ob 10 »Obrtni tabor« na sedlu na šmarni gori, pri katerem bo govorilo več govornikov o tekočih obrtnih zadevali. Popoldne je prijateljski sestanek v gostilni Košir v Tacnu. Din 58-—, 86--, 75'— obleke Din 170--, 120-—, 240'- plašči Din 192'—, 25S"—, 280'— kostumi Din 65'—. IS'— krila Din 3J-—, 48'- bluze nudi tovarna konfekcije K-TMnvsm-oft« ruhicki 1VART1A • PEBtt. A ■ 81 • OBLEK Celje šE. Zahtevajte takoj voliti ilustrirani ecnik iil vzorec, kateri se Vam.pošlje-Jo brer.nlnCno. Vsa konfekcija se Izdela v lastni tovarni. Z ljubljanskega trga Ljubljana, 17. aprila Cene živini.so pp večini nespremenjene in sicer se plačujejo: voli 1 vrsfč 4.25—4.75 Din, 11. vrste 3.25—4 Din, III. vrste 2.25—2.75 Din; telice L vrste 4.25—4.75 Din, II. vrste 3.25-3.75 Din, III, vrste 2.25—2.75 Din; krave I. vrsle 3.25—3.75 Din, II, vrste 2.25—2.75 Din, III. vrsti: 1.75—2 Din; teleta I. vrste 6.50 Din, II. vtule 5.50 Din; prašiči hrvaški 9.75—10.50 Din, domači 8.50—9.50 Di-n, pr-Jutarji-7—8 Din, Napram cenam prejšnjega meseca se čuti splošno povišanje za 25 par pri kg. Cene mesa: goveje meso I. vrste, prednji del 8—9 Din, zadnji del 10—11 Din, II. vrate prednji del 7.—8 Din, zadnji del 8—9 Din, III. vrste prednji del 5—6 Din, zadnji del 7—8 Din; tele-čje meso I. vrste, prednji del 12 Din, zadnii del 14—16 Din, 11.' vrste prednji del 10—12 Din, zadnji del 12—14 Din; svinjina hrvaška 10—16 Din, domača 11—18 Din, prekajena svinjina 16—22 Din; svinjska mast 18 Din, hrvaška slanina 16—17 Din, domača slanina 15—16 Din; konjsko meso velja 4—6 Din, ovčje meso 6—10 Din. Živinske kože: volovske in kravje 9 Din, bikove 6 Din, telečje kože 14 Din, hrvaških prešičev 3 Din, domačih prcSičcv 7 Din. Žitne cene: v prosti prodaji: pšenica 150—165 Din, ječmen 130—155 Din, rž 125 Din, oves 110 do 130 Din, koruza 125—135 Din, fižol 260—300 Din; na borzi: pšenica banatska 147.50—150 Din, bačka 152.50—155 Din, koruza 120—130 Din. Krmila: seno 40—55 Din, slama 40—50 Din, Incerna 75 Din. Štefan še nikdar ni sedel na konjskem hrbtu, zato se je zelo plašno bližal konju na katerega mu je pomagal gospodar. »Kako pa bom doli prišel?« je vprašal v skrbeh. »Nič se ne boj, za to bo naš Miško že sam poskrbel.« Hčerka: »Njena obleka je kot lepe sanje.« Oče: »Da zato pa njen mož po noči ne more spati, ker premišlja, kje bo dobil denar, da bo plačal rajnn.« DROBTSNE Kaj S« kalorije? Kalorija je tista množina toplote, ki jo porabi liter vode, da se z 0 stopinj segreje na t stopinjo Celzija. Svoje telo kurimo s pomočjo živil, ki izgorevajo v nas. 1 g beljakovine ali ogljikovega hidrata daje 4 kalorije, 1 g maščobe pa 9 kalorij. Takšnih kalorij rabi odrasli človek v razmerju s svojim delom na dan 2500 do 8000, to se pravi, da mora zaužiti toliko hrane, da mu lahko sproducira te kalorije. Otrok rabi že z ozirom na manjšo telesno težo manj kalorij nego odrasel človek, a razmeroma le več nego ta. Otrok, ki je pol toliko težak kakor odrasel človek, rabi n. pr. več nego 1250 do 1500 kalorij na dan, dojenček. iti -telita komaj desetino odraslega človeka, pa rabi približno 800 kalorij na dan, ne pa 250 do 300. To je razumljivo, kajti otroci potrebujejo tudi energij za rast, ne samo za vzdrževanje lastnega telesa. Istotako potrebujejo več kalorij ljudje, ki težko delajo, in to 3500 do SOOO kalorij. Razen tega je treba vedeti, da potrebujejo takšni ljudje brezpogojno maščobe v svoji hrani, dočim se drugi ljudje za silo lahko zadovoljijo z beljakovino in ogljikovimi hidrati. Drage cvetice. Vsota 13.200 mark za cvetlico, ki jo je pred nedavnim izplačal neki denarni mogotec, je na videz zelo visoka in naravnost sramotna za ta čas, ko milijoni kruh« stradajo - vendar ni to najvišja cena za cvet-lico, če pomislimo na zgodovino. Tako sc je v 16. stoletju, ko so prispeli iz daljnega vzhoda prvi tulipani na Nizozemsko, razvnela pravcata tekma za teini cvetovi in ponujale so se jirav-ljične vsote zanje. Tako je bila čebula nekega tulipana (Semper Augustus) 1. 1637. prodana za 35.000 mark. Eno stoletje kasneje je plačal ncKl Londončan za orhidejo 30!X) mark. In baron Seli rod c r ni niti trenil, ter plačal zji dve drugi vrsti orhideje 60.000 in 72.000 mark. V združenih državah je kupil ljubitelj rož vrtnico, ki sc je imenovala M rs. Alice Roosevelt za 40.000 mark. Višek pa je dosegel nagelj iz vrta nekega Lavvsona v Bostonu, ki je bil prodan /.a 96.000 mark. V Mehiki je — gorljiva reka, ki ji gornja plast sestoji iz kamenega olja I Crox pa je tudi odkril, da vsebuje vodovje svete reke 9a."?e mnogo radioaktivne snovi, kur pojasnjujejo številna ozdravljenja v tej vodi. Za pomlad in polteffe iiu l mo veliko iibiro blaga po skrajno znižanih cenah, n. pr. za moSke obleke polvolneni blagovi in bombažasti kamgarni, široki 1311 cm . . . od Din 26.— do 40.— volneno sukno in kamgarni, najnovejši vzorci........od Din 50.— do 90.— angleški štofi in kamgarni v modnih deseti i h........od Din 110.— do 190.— štofi za pumparee in jankerje, krasni vzorci.........od Din 55.— do 110.— modri ševioti za birmanske in obhajilne oblekee......od Din 46.— do 70.— asa dnmske in otroške obleke 25,— do 30,— 35,— do 55.— 60,— do 120.— 12— do 24. 34,— do 12 — do 9.- do 48.-16,— 16.— gladki, kariraui ln melirarii volneni blagovi.........od Din najmodernejši volneni krepi in georgetti, široki 100 em ... od Din težji volneni ripsi In krepi za kostume, široki 140 cm .... od Din moderni polvolneni blagovi ln frotir!............od Din krepdešinl v vseh modnih barvah..............od Din pralna svila, gladka in vzorčasta..............od Din bombažasti krepi, ripsi, cefiri iu deleni...........od Din kambriki, domače blapo Dlti 7.50, najfinejši inozemski Din 11.-— Dalje nudimo kontenino, rujavo od 5.50, belo od 6.—, šifon od 7.—, oksford za srajce od 6.50, za rjuhe od 15.—, za kapne od 26.—, za nindrace od 24,— Din naprej, moške delovne srajce od 25.—, fine pražnje od 44.—, dežnike od 45.— Din naprej, dalje vse vrste nogavic, kravat, potrebščine za krojače in šivilje. — V posebnem oddelku nudimo tudi veliko izbiro izgotovljenih otroških in dainskih oblek, kril, bluz in pomladanskih pln-sčev po najnovejših fasoiinh. — Velika izbira belih volnenih blagov, krepov in svil za birmanske obleke. — Kadar boste kupovali Vaše oblačilne potrebščine, obrnite se na oboe znano trgovino F. A J. GORIČAR, tir; Ivanki. LfuMeana, Sv. Petra c.29 _Naše geslo: Majhen zaslužek, a tem večji promet! V šoli. Učitelj: »Zdaj vam pokažem primer s Kolumbovim jajcem. Janezek, pojdi hitro domov in prlnesi par jaje.« — Čez nekaj minut se Janezek vrne in pravi: »Gospod učitelj, danes, kokoši niso znesle nobenega in zato vam mamica pošilja košček domačega sira.« * izgovor. Učitelj: »Ti smrkavi poba, ti edini nisi napisal domače naloge: Moja pot v šolo.« — Janezek: »Oospod učitelj, je nisem mogel, ker je moj ata šolski sluga.« V šoli. Učitelj hoče naučiti učence, da bi se zatekali k zdravniku, če bi se jim kaj prijietilo ali če bi zboleli. Da se prepriča, kako so ga učenci razumeli, vpraša Mihca: »No, Mihec, kaj bi storil, če bi te bolela noga?« — »Šejial bi, gospod učitelj,« se odreže Mihec. n Podružnica Zr. *bs. kmet. Sol Ljubljana bo imela 4. redni sestanek v nedeljo 29. aprila ob 14.30 pri tov. J. Vodniku v Podutiku pri ŠiSki. Odkod ob 13.30 izpred Figovca. la stare za-1 poštene rane na nogah (ulcus eruris). Po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah je dokazano, da »FITONIN" zanesljivo In sigurno z a c« 11 tudi najstarejše kronICne rane. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Pouino knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. i. Zagreb 1-78. Reg.pod Sp. br. 1281 od 88. VII. »88 Oesnf Iti I P. n. občinstvo se opozorja, da pr de po dežnike, ki so bili dani v popravilo pok. g. Gregorcu. dežnikarju v Novem mestu, in to v dobi enega meseca; sicer se bodo dežniki prodali. Novo mesto, 15. aprila 1934. pfUŽina Gl^gOlt Dobro bi bilo. »Ce bi tvoj oče videl, kako se vedes, bi osivel.« — »Saj to bi bilo dobro.« — »Kako to!« — »Ker je plešast.« Prodajalno na obroke šsedsht posnemnlnlhe za mltno! Sprejmemo potnike I Vega Separator poštni predal 307 Ljubljana. Izdajatelj: Dr. tiiegorlj Pečjak Urednik: Jože Koiičeb Za Jugoslovansko tiskarnoi Kar«! CeS Mali ogtesntic Vsaka drobna vrstica aH nje prostor velja ta enkrat Din 6. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-trebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev 'In narobe. Frodam posestss v izmeri 17 hektarjev, lepa lega. nov vinograd, mive obsejane, gozd neizsekan i vsem inventarjem in orodjem v bližini Trebnjega Več se izve pri Nace Bukove, gostilna. Trebnje Kleparska gg§nsa iz dobre hiše sprejme Aenlč, Novomesto. Prodam » ^ft 20 novih še nerabljenih A. Z. nanjev. J. Suha-dole. Brezje 50 p. Dobrova pri Ljubljani. nit.lu patentne ob-„UiISR ročke za ko-sišSa, kose vseh vrst, osl§ in vile kupite najceneje pri tvrdki Fr STUPICA železnina. zaloga poljedelskih strojev in čebelarskih potrebščin, t.jubljana, Oos osvet-ska cesta 1. Vajenca ZZZJr Šmihel-Novo mesto, Malo posestne pri (travno za obrtnika ali trgovca blizu Šmarjeških toplic, Dotentsko napmdai tudi na hranilne kinižice. Informacije pri Andrej Si. mončič, Skofja Loka. mm sivine zbiraite vse najmanjše odrezke blaga. Pro daste jih na kg ugodno. 1'IA'te na »Lahek zaslužek« št. 4241. 38SBB08 Ie8la^0 It Si. kupim Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prvovrsten« št. 4352. IzdiiesalrarrTno opeko sprejme Ivan M i h p t i č. Stari trg ob Kolpi 5eSieIarji!sSagna, in vse druge čebelarske potrebščine dobile najceneje pri tvrdk* Fr. Stupiea, želetnina. zaloga poljede! strojev ia razjtreljiv Ljubljana. Goaposvetska e. 1. llfaisra ta kovaško UliCnH obrt, pridnega, poštenega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru Franc Kre mesec. Metlika MQii fceslji dobri*ter ne izdelujem manjvrednih vrst Jernej .lerej, Zapoge 10. Smlednik. Zelo poceni Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Pnerinin 10 lel 9lar-"8«- ra&nnfl i^u, k™. Dobrunje. ttrušica. filsmii 'n sladko seno aiORIO prodam v Zgor. Šiški št 11 Posredujem h™C Jos. Augu-iiin, agentu ra bančnih p* slov, Ljubljana. Aleksandrova 4. Sprejmem biapca za takoi, od 16 do 201et starega, za vse kmečko delo. Jakob Jcrnejčič, Begunje 4 pri Cirkniei. 7an>H mlinar, vešč 'OPr kolarskih, mizarskih del ter v-eh popravil išče službo. Naslov v upravi pod štev. 4351. Hro!aikeqa vajenca spre mem takoj. Oskrba v hiši Dolinšek Kari, krojač, Kamnik. Na prodaj krme v St. Jakobu ob Savi St. 7. Harmonike X3* harmonike čisto vglaai in popravlja Anton D orni6, izdel. orgel Radovljica. M starejši osebi vzamem v dosmrtno oskrbo proti dogovoru. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 4266. Ulju dva para kamnov milil in siope dam v najem za merico ali mesečno plačo. Anton Skubic, Dedni dol, p. Višnja gora. ji.jjij stara 33 let, UMI® snažna in pridna. vajena vseh del, išče službo. Ponudbe na upravo pod ..Pridna in poštena Zaščita kmeta pri ureditvi kmetskih dolgov jo mogoča samo potoM „Zaščite". Kmetjo, pristopajte polnoštevilno k Vaši zadrugi „Zaš«ita" rrg. z, z o. z., Ljubljana, Grafika, Masarykova cesta 14.'II. Dosedaj stotiue članstva