XXVI—9 in 10______________________________________________ZVONČEK Dr. IVAN LAH: V deveti deželi. Gledališki prizor. Kraljevska dvorana. Vrata na levi in desni. pcslanstva v svet pošiljal boš bogata, V sredi prestol. A'a prestolu sedi kralj, na in vsi se bodo klanjali pred tabo. levi strani kraljična. Strežaji na obeh stra^ V državi vsej ne bilo bi berača, neh. Pred kraljevimi nogami leži dvorski zlato, srebro ležalo bi na cesti norec z muhalnikom v roki, Pred kraljem in vsi podaniki bi b li zvesti, stoje trije svetovalci, vsi globoko zamih ker tu bi vsem najbolje se godilo. Ijeni. loglej, o kralj, po svetu naokolo in mi povej, če kdaj je siromaštvo kaj dobrega, velikega rodilo? Povejte torej, svetovald moji, Pomisli sam in rekel boš: nikoli! kaj našle so vam vaše glave modre; Uboštvo uničuje siromaka, odgovor dajte na vprašanje moje: rodi zavist, ubija naše sile, Kje sreča kaže se deželi naši? budi odpor in vodi do zločinov. fvdo na prestolu bodi mi naslednik V uboštvu padajo na tla države, in kdo naj ženin bo kraljevi hčeri? zdrobe se v prah kakor peščene stavbe, _ . , sosedom so bogatim za zabavo. Prvi svetovalec, ,,, . , .. .. . ., . Ubozen kralj nikjer ne najde slave, kraljevski ključar in blagajnik, se globokb v posmeh je svetu novec brez veljave pnkloni: -n vsa brez vrednosti je moč njegova. Kralj! Ko razmišljal sem o tem vprašanju Zato, o kralj, besede preudari, in hotel nanje prav odgovoriti, poslušaj moje pametne nasvete, odšel .po mestu sem premišljevaje: državi svoji temelj trd ustvari! kaj pravzaprav nesreča je na svetu? Po »vetu vsem razglasi voljo svojo. In videl sem podanike ti zveste da ta t; bo naslednik na prestolu, in videl sem bogastvo in uboštvo kdor z zlatom čistim jamo ti zasuje, in videl sem, da sreča vse države ki daš jo izkopati sredi dvora. zavisna je od zemeljskih zakladov. °d vseh strani ti pridejo snubači, Kdo zvest najbolj je kralju in državi, nastalo bo veliko tekmovanje, kdo polni z zlatom kraljeve blagajne, kdo bo odnesel časten dar za zmago: kdo daje zemlji naši blesk zunanji? * odmeval šum zlata bo po palači, To bogatini so in njih bogastvo! saJn radoatne imel boš, jasne dnove Bogastvo zadovoljnost le ustvarja, in' s tabo mi se bomo veselili, bogastvo je bodočnosti podlaga, ki nam kot tebi to leži na srcu, bogastvo širi po vsem svetu slavo. kai čaka domovino našo drago ... Zato, o kralj, če mar ti je države, (Globoko se prikioni in napravi pred krai če mar ti je bodočnosti velike, Ijem prostor drugemu govorniku. Norec če mar ti je nesmrtne, večne slave, odkimava.) privedi nam bogatega junaka, ki v dediščino ti prinese zemlje ^" in novih z njo neslutenih zakladov, Besede tvoje so dokaz modrosti, da narod črpal bo iz njih blaginjo. po trdih skušnjah časov pridobljene, Država tvoja širom bo narasla, ker v službi moji težki si osivel. — dežele se ti bodo pomnožile, Minila je presrečna doba zlata, v njih vstale bodo narodove sile ko brez skrbi človeški rod je živel, in strah, trepet postaneš vsem sosedom. brez borb za zlate zemeljske zaklade. Meč od zlata se svetil bo in krona, Res je, da vse se je izpremenilo, kraljevski dvor se svetil od zlata bo, da vse se danes meri po bogastvu, : 205 ZVONČEK XXVI—9 in 10 da prednost ima ta, kdor više plača. da bi doživel lepe dni bodoče, A naj še druge slišimo nasvete: da videl bi, kaj zmore ta, kdor hoče, kaj našli vi ste, modri svetovalci? in kaj kraljestva pravi je zaklad. _. , In če ie narod beden in ubog Drugi svetovalec, . . . .. , ,1 ln ne odrece svoji se kreposti, velik junak v orožju, zastopnik sile in ju-. takrat pokaže v pravi se lastnosti, naštva: začutil boš, da v njem prebiva Bog. Bogastvo je mogočna sila, kralj, Zato, o kralj, nasvet ta slušaj moj: pred zlatom se vesoljni svet prikloni. naslednika iz onih si poišči, Kako lepo blešči se demant v kroni, ki slave našli so si na bojišči, kako vabljiv je dragocen kristal! kjer bili so za zmago težki boj! Toda ta blesk pogosto je alepilo, Po svetu pošlji slavnostne glasnike, ki mami nam oči in našo silo, da ti na boj povabijo junake, kar da s pregovorom se razodeti, kar svet pozna jih, da so slave take, da ni zlato vse to, kar se nam sveti. da vredni so te milosti velike. In kolikrat je kriva zlata past, In kdor premaga druge v težkem boji, da v njej ujame se ponos in čast! ta bodi zet ti — ženin hčeri tvoji. In če izrek je starodavni res, Junaške boje tukaj bomo bili, da ni dovolj visok bil zid noben, s teboj se bomo drugi veselili, da ne bi osel z zlatom obložen ki natn si ti in domovina draga, bil mogel priti čez — ker v tem bodočnost je in naša zmaga. potem pomislimo, da zlati most {Prikloni se in odstopi..Norec se smeje.) nevarnost je največja za krepost. • Bogastvo za državo je zaklad — Kralj: a v njem junaški oslabe rodovi, Junaštvo lepa je lastnost — krasi zlata, srebra postanejo robovi v njej se junak in očetnjava, in pot razkošja vodi jih v propad. a vendar, če je tvoja misel prava, Zato poslušaj, kaj nasvet je moj premisliti se mi potrebno zdi. in po pravici težki spor razsodi: Zato še tretjte čujmo svetovanje! Države glavna sila — to je boj, Hej, moj prijatelj, svetovalec zvest, in boj kraljestvu trden temelj bodi. izpregovori. kaj ti pravi vest Od bogatina višji je junak, na moje nerazrešeno vprašanje? ki z roko hrabro brani domovino, _ ... , . . , ,. , . . Tretji svetovalec, varuje kralja, bratov lmovino, kadar po njej posega drzni vrag. * modrec v filozofski obleki, ki dela vtisk Junaštro pravo naroda je kras, državnega modrijana: v njem raste domovina in država, O kralj, bogastvo je nesreča za naš svet, po njem se širi v svet kraljestva slava, zakladi zemski so peklenske sanje, v njem naroda ponosnega je spas. in kdor oblast je svojo zidal nanje, Junaštvo kralju sivo glavo diči, ta bil je že od tisočev proklet. junaštvo k slavi vodi mladi rod, Zlato slepi; kdor vanje se zagleda, v njem domovina se slavi povsod, v očeh omamljenih se mu zazdi, to je zaklad, ki čas ga ne uniči. da za Ijudi nesreče večje ni, V njem le krepi se vdanost in krepost, ko to, kar se nazivlja v svetu — beda, in kar odnese s sabo časov sila, in ne pomisli, kaj bi se zgodilo, bodočnost bo takoj nadomestila, ko bi zlato se valjalo po cesti, ker zdrava v njej poganja nam mladost. ker bi ljudje zlata ne mogli jesti. Za silo to ni treba bogatije, da svojo vrednost vso bi — izgubilo. zlata, srebra in dragih kamenov, In če bogastva bilo bi preveč, iz naroda poganja zarod nov, postalo vsem ob njem bi dolgočasno, ki slava bo in sila domačije. ¦ in kdor prišel do njega bi prekasno, 5 tem zarodom, o kralj, bi videl rad, nad druge dvignil bi morilni meč. 206 XXVI—9 in 10______________________________________________ZVONČEK Kar ima svet, to je rodilo delo, ki za dejanje pravi da ukaz! in delo je gibanje naših rok On je sodnik, ki vodi prava pota, in če ga spremlja trud in vik in jok, ustvarja, snuje, vlada in uči, v njem je življenje naše razcvetelo. in kdor moči mu svoje posveti. Kar misli naše v duhu so stvorile, ne bo zvabila ga usodna zmota. bi bilo prešlo kakor prazen sen, On je življenja našega spoznanje, če ne bi bile sredi sten in pen on vodi k luči skozi temno zmes, zidale rok telesnih naše sile. on razjasni vse tajnosti nebes Tako postavili smo svet si svoj, in globokosti večnosti brezdanje. ki v njem smo svoji lastni gospodarji, V njem vse pravice trdna je podlaga, in če ga nam razbijajo viharji, in kdor po njem življenja pot ravna, postavimo se proti njim na boj. skrivnosti nerazjasnjene spozna, Tako krepe se sile naše v boji, ki z njimi se vesoljni svet premaga. in če usodi stavimo se v bran, On nam pove, zakaj je v svetu beda, spoznamo, da nam delo ni zaman, zakaj nevarna je junaštva moč, v njem bližamo popolnosti se svoji. On v dvomih, stiskah pride na pomoč A če ne hvalim zlatih bogatinov, in sredstva nudi, ki jih daje veda. ki v njih bi slavi svetil se naš svet, Razum, o kralj, naj bo vladar državi, ni manj po volji drugi mi nasvet, on je središče, kjer se svet vrti, ki ti obeta zmagoslavnih činov. in kar se dobro in koristno zdi, Globoko klanjam sivolaso glavo ukrene kralj po svoji modri glavi. pred slavnimi junaki, ki za čast, Zato modrost naj zvezda bo vodnica, za svobodo in naroda oblast ta vodi naše sreče pravo pot, so dali domu mir in sebi slavo. varuje nas nevarnosti in zmot, Toda pomisli in povej: ali junaštvo, v njej kaže se resnica in pravica. ki išče slave preko svojih mej - Nag kralj naj bo največji modrijan, in v zemlji tuji zbira si trofej, najmodrejši naj mož bo v vsej državi, ni krivo, da na svetu je sovraštvo? pod njim kraljestvo v sreči bo in slavi, Kaj prva v boju je dolžnost junaka? ;n narod naš povsod bo spoštovan. Da zmaga! Slava je mamljiv napoj, Povabi skupaj kralje in kraljiče, ki zmagovalca vabi za seboj, postavi jim vprašanja in uganke, da zemljo z bratovsko krvjo namaka. jn kdor odgovor da na vse neznanke, Največji dar človeku je svoboda, ta naslednika naj se razkliče. in kdor svobodo svojo ljubi sam, To moj je SVet, o kralj! kako bi ga ne bilo v duši sram, (Odstopi počasi s pokloni. Norec se smeje.) ko gleda robstvo tujega naroda? Zato junaštvo čast je le tedaj, Kralj: kadar se z njim svoboda lartna brani, y stareCi modrosti kadar oblasten se sovrazmk ranl< ^ ^ ^^ ^ ^ kadar ubije se naulen zmaj. ^ ^ ^ ^.^ teiU nam razkrivaj A sila se v nasilje izpremmja - kraljevska prava kaže se krepost. | in ko v ponosu ziblje se junak ^^ ^. ^^ ^ ^ in k zmagam svojim 1Sce nov.h zmag, ^ ^.^ ^ nemjrna ^. ^ vsa čast in Slava v prazen nic jzgmja. kje ^ prav& ^. ^ .^ Zato je treba vedno mere prave, tQ bom mišljal danes zadnji.krat. in kadar kliče nas na boj pogum, odloči misel naša in razum, (KralJ skloni glavo in se zamisli. Vsi so v J kje pot junaštva je, časti in slave. globokem premišljevanju. Notec se pri tem 1 In tu prišel mi pravi je izraz, ogleduje lahkomiselno po muhah, gleda za: m ; ki prej so ga prikrivale besede: mišljene obraze in se nazadnje zasmeje na ¦ razum sodnik je one zlate srede, ves glas.) ¦ I ¦¦¦ — ----------- ----- - =«¦¦ f l 207 INI 4= .----. § ® ®