Jzhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki Jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-SiSka — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
Za nadaljni razvoj samoupravnega sistema v naši komuni
Občinska samouprava in občani
•	Javnost dela ne velja samo za višje organizacijske forurhe ZK, temveč tudi za osnovne organizacije. Več o tem berite na 2. strani!
0 Urbanistični in zazidalni načrt Ljubljane, zlasti naše občine, bo v javni razpravi še 3 mesece. Več o tem na 3. in 4. strani.
9Kako smo gradili doslej in kako bomo v prihodnje boste zvedeli na 5. in 6. strani.
9 Kako smo gospodarili
lani in letos boste lahko izvedeli na 6., 7. in 8. strani.
•	Na vprašanja naših naročnikov odgovarjamo še posebej na 7. strani.
•	Iz naših delovnih skupnosti (Lek, Litostroj, Planica šport) preberite na 8. strani!
9 Kako je z našim kmetijstvom, zlasti z Agrokombinatom, vprašujejo bralci
na 8. strani.
•	Več za naš turizem velja tudi za delovne skupnosti, gostince in trgovino. Preberite 9. stran!
•	Doba dopustov in šolskih počitnic je pred nami, kje in kako jih bomo preživeli? Glejte 9. stran!
•	Naši kraji in ljudje (KS Hinko Smrekar, Dravlje, Medvode, Litostroj, Pirniče, Šentvid, Vodice in Tr-novo-Topol). Preberite 10. stran!
•	O kulturno prosvetni
dejavnosti pri nas Vas seznanjamo na 10. strani.
•	Oko in uho naših občanov Vas seznanja s problemi šol, tabornikov, gasilcev in ... Stran 11.
•	Kaj je pri nas odveč zveste na 11. strani.
Tribuna mladih je vsebinsko zelo bogata, kar preberite 12. stran!
Preteklo dveletno obdobje naše prve občinske skupščine spada med najpomembnejše faze razvoja našega komunalnega sistema. V tem času so bile opravljene številne naloge *n ustvarjeni pozitivni rezultati na področju organizacije in metod dela v novi samoupravni praksi. S smernicami VIII. kongresa ZKJ, z raznimi ukrepi zvezne in republiške skupščine ter njunih izvršnih svetov, zlasti pa z ukinitvijo okrajne skupščine, okrajne gospodarske zbornice in drugih okrajnih institucij so pred našo na pol obnovljeno in poglajeno občinsko skupščino postavljene še nove, širše in zahtevnejše naloge. Prepričani smo, da jih bo naša občinska skupščina ob potrebnem razumevanju in sodelovanju svojih odbornikov in najširšega kroga občanov v prihodnje še uspešneje izvrševala.
V preteklem obdobju smo v našem občinskem glasilu večkrat (od lanske 26. številke pa vse doslej) objavljali tudi določene pripombe o delu naših občinskih odbornikov, celotne občinske skupščine in njenih orga-n°v. Čeprav so bile le te Pripombe pretežno kritične, so vendarle bile dobrona-merne. Nikakor pa niso pocenile tega, da je bilo delo aše prve občinske skupšči-,e v kakršnem koli pogledu od dela prejšnjega cinskega ljudskega odbora. Nikakor ne! V teh pri-pornbah in sugestijah je bi-vc ,u.želia. da bi se metode, rini na’ kvalitete in načini a naše občinske skupšči-_	.m. njenih organov čim-
,'n čimbolj prilagodili r,nKn?m naše zvezne in re-Pbbhške ustave ter občin-skega statuta.
samo-
dvnw sedanjem pregledu Dr etneSa obdobja naše laht občinske skupščine
0bd0hinrdimO- da 81)3(13 t0 Dorini0’ navzlic nekaterim
zel« d0Vanim slabostim, v ga pomembno fazo močne-
sistemaV°va samouPravnega tem x v naik komuni. V števil r,aSU 80 dde izvršene ei zelo pomembne na-
loge ter doseženi lepi uspehi na področju organizacije in metod dela tako same skupščine kot tudi posameznih njenih organov in članov.
Naša občinska skupščina je v preteklem obdobju med drugim prav preko našega občinskega glasila najuspešneje na široko odprla vrata javnim razpravam o najpomembnejših in najbolj perečih problemih naše komune. Občani so bili tako vedno bolj seznanjeni z raznimi aktualnimi vprašanji naše komune ter z načinom njihovega reševanja. Ne samo to! Oni so bili neopazno vedno bolj pritegnjeni v aktivno in neposredno razpravljanje o najpomembnejših gospodarskih, komunalnih, urbanističnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih problemih na območju naše komune.
KAKŠEN
NAJ BO OBČINSKI ODBORNIK
Doseženi uspehi pa nas nikakor ne smejo uspavati ter nam zamegliti pogleda na številne slabosti. Te se še vedno pojavljajo. Se vedno je obveščanje občanov pre-
SAMO kdor je že b,ačal letno Pravico:
*ednega dobivanja našega lista po pošti oz. v^ebm dostavi,
naročnino 200 din za naš list, ima
9
»vi
Pravnih in strokovnih nasvetov v naši rubriki:
• brasujete, MI odgovarjamo«, za 21 a*1 C*ovan,*e na javnem nagradnem žrebanju ki hn enarn'h nagrad za olepšan je letnega dopusta, Pal i.-.^ VlS0,>o^0, julija ob 18. uri, na trgu pred aco občinske skupščine.
no'K°i Daises
ven**1!?1!' *e.ino naročnino 200 din, da boš enakopra-scmi drugimi rednimi naročniki našega lista!
slabo. Ne upošteva se dovolj njihovo mnenje in argumenti. V vsakodnevni konkretni praksi dela občinske uprave se še vedno pojavljajo določene slabosti, ki so predmet več ali manj ostre kritike prizadetih občanov.
V današnjem položaju, v borbi proti nadaljnemu razvrednotevanju dinarja, v borbi za hitrejši dvig produktivnosti in standarda, v borbi za dosledno izvajanje smernic VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa ZKS in VI. občinske konference ZK, kakor tudi zveznih in republiških oblastvenih smernic in ukrepov je naša nova, tj. napol pomlajena in obnovljena občinska skupščina postavljena še pred mnogo odgovornejše in zahtevnejše naloge. Te naloge so tem težje, ker so bili pred kratkim ukinjene okrajna skupščina, okrajna gospodarska zbornica in razne druge okrajne institucije, ki so v določeni meri le uspešno vršile razne inštruktaž-ne in inšpekcijske naloge v pomoč občinski skupščini.
Popolnoma razumljivo je, da v zvezi s tem volivci upravičeno želijo in zahtevajo, da se občinski odborniki in drugi člani svetov, komisij in odborov skupščine, kakor tudi uslužbenci občinske uprave zavedajo velike pomembnosti vseh teh nalog, ki so postavljene pred nje. Se bolj temeljito in vsestransko se naj po-globe v probleme, o katerih razpravljajo in v zadeve, ki jih rešujejo. Še bolj temeljito in vsestransko naj preverjajo razna mnenja in stališča volivcev in tudi sami naj temeljito kontrolirajo razna stališča, mnenja in argumente v samih organih občinske skupščine. Le po taki metodi dela bodo lahko končno sprejete v danih in možnih okoliščinah najustreznejše odločitve in rešitve.
JAVNOST DELA SVETOV, KOMISIJ IN ODBOROV
Želeli bi poudariti zlasti vse večjo pomembnost dela občinskih svetov, komisij in odborov. Občinski sveti so po-litično-izvršilni organi občinske skupščine in obenem zlasti vedno bolj organi družbenega samoupravljanja za določeno področje.
Razumljivo je, da občanom ni in ne more biti vseeno, kaj in kako delajo posamezni sveti, komisije in odbori skupščine, kaj in kako delajo v njih občinski odborniki in drugi izvoljeni občani. Zaradi tega žele občani, da so bolje seznanjeni tudi z delom teh svetov, komisij in odborov, torej da je njihovo delo javno in čimbolj odprto, saj se prav ta obravnavajo razne bolj konkretne zadeve, za katere se občani zanimajo.
Nedvomno bi bilo napačno, če bi pod javnostjo dela občinske skupščine, njenih svetov, komisij in odborov razumeli samo obveznosti občinske skupščine in njenih organov, da obveščajo občane o svojem delu. Bolj pomembno je, da občinska skupščina in njeni organi dosledno tudi zbirajo mnenja, želje in argumente občanov o raznih problemih in načinih rešitve in sicer ne le na doslej zelo redko sklicevanih zborih volivcev oz. zborov delovnih skupnosti, temveč na vseh sestankih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, na razgovorih in
ne nazadnje tudi v našem občinskem glasilu. Šele to bo zagotovilo dejansko vplivanje občanov na oblikovanje konkretne občinske politike.
Zelja nas občanov je, da postanejo občinski odborniki in izvoljeni člani občinskih svetov, komisij in odborov dejansko »oko in uho naših občanov«, saj bo le tako njihovo delo temeljilo na poznavanju konkretnih potreb in želja volivcev ter na ustreznem iskanju najboljših rešitev v danih možnostih.
Vsem mora biti jasno, da je vsako podcenjevanje teh obveznosti in dolžnosti od kogar koli in kjerkoli v bistvu odpor proti novemu samoupravnemu sistemu, ki je uzakonjen v naši ustavi.
Zelja nas občanov je, da bi naša pomlajena občinska skupščina v prihodnje krepko nadaljevala svoj razvoj v tej smeri, medtem ko bomo odslej še z večjo pozornostjo in v še večjem obsegu spremljali v našem listu tako delo same občinske skupščine kakor tudi njenih organov ter njihovih članov. Pavle ŠEGULA
Ko odrasli razpravljate in odločate o urbanističnem in zazidalnem razvoju območja naše občine, ne pozabite tudi na nas — najmlajše! Naj Vaše urbanistične in zazidalne zamisli in izvedbe ustrezajo tudi nam in sicer — tako danes kakor tudi jutri, ko odrastemo! Več o tem berite od 2. do 6. strani!
Odpravljajmo družbena protislovja
fauto&si dela bstiovtiiU oefranvzadi Zlč
Tovariš urednik,
z zadovoljstvom smo spremljali potek odprtega VIII. kongresa ZKJ. Z zadovoljstvom smo poslušali tudi Aleksandra Rankoviča in Lazarja Koliševskega, ko sta v svojih referatih na tem kongresu pojasnjevala načela javnosti dela ZKJ, odprtih sestankov, javnega obveščanja o sklepih itd., da lahko tudi »širša javnost aktivno sodeluje v oblikovanju politike ZKJ« in da predstavlja prav to »eno izmed bistvenih vprašanj vloge ZKJ«.
Tudi v uvodu novega statuta smo z zadovoljstvom prebrali:
»Delo Zveze komunistov je javno, kar omogoča in spodbuja aktivno sodelovanje njenih članov in vseh delovnih ljudi, organiziranih v SZDL in drugih družbeno-političnih in društvenih organizacijah, v izgrajevanju in uresničevanju politike, ki ustreza interesom In potrebam delovnih ljudi.«
Široka javna urbanistična razprava
Tovariš urednik,
občani vemo zelo malo o urbanizmu, čeprav bi naj soodločali pri sprejemanju urbanističnih načrtov. Zelo bi želeli ponovno uvedbo ustrezne rubrike v našem listu, zlasti ker bomo v nekaj mesecih sprejeli generalni urbanistični načrt mesta Ljubljane.
V zvezi s tem želimo:
—	da organizirate ustrezno urbanistično razstavo za območje naše občine,
—	da priredite tudi več ustnih javnih tribun o zazidavi območja naše občine,
—	da zlasti več pišete o vseh pomembnejših urbanističnih problemih.
Samo , če bomo dovolj razgledani, bomo lahko zavestno in preudarno soodločali, sicer pa je tako javno razpravljanje in soodločanje občanov le gola formalnost.
I. B.
URBANIZEM IN OBČANI
Takšne so torej smernice in sklepi VIII. kongresa ZKJ.
KAKŠNA PA JE SE VEDNO PRAKSA, VSAJ PONEKOD?
Letna delovna konferenca osnovne organizacije ZKJ na območju naše krajevne skupnosti ni bila odprta. Zanjo niso vedeli niti vsi predsedniki krajevnih družbenih organizacij. Slučajno pa smo zvedeli, da je bila na tej konferenci iznesena kritika dela nekaterih krajevnih družbenih aktivistov, ki niso bili navzoči.
Pomembno je dejstvo:
—	da se pred tem ni nihče informiral o stvarnem stanju cele zadeve,
—	da tudi pozneje ni nihče prizadetih točno informiral o celotnem poteku te kritike niti o sprejetih sklepih v zvezi s tem, še manj, da bi kdor koli naknadno preveril resničnost in upravičenost take kritike itd.
Ce ima vsak član ZKJ po statutu pravico, »da osebno sodeluje, kadar se obravnava in sklepa o njegovem delu in ravnanju in kadar se sprejemajo drugi sklepi, ki se neposredno nanj nanašajo«, potem menim, da ima vsak družbeni aktivist pravico, da vsaj naknadno izve za vso vsebino kritike o njegovem delu ter za sprejete sklepe in stališča v zvezi s tem in da se mu dd tudi kakršna koli možnost, da popravi morebitne netočne in neresnične kritične izjave o njegovem delu na sestanku osnovne organizaci-
Vaše stališče je pravilno, saj že sami navajate dokazno gradivo za nujnost javnosti dela tudi in zlasti osnovnih organizacij ZKJ. Tovariš Koliševski je v svojem referatu na VIII. kongresu ZKJ med drugim tudi dejal:
»Če se sklepi organizacij ZKJ izoblikujejo tako, da jih poznajo vsi delovni ljudje, potem bi lahko vsa družba nadzorovala dosledno izvajanje politike Zveze. Če je ZKJ odprta nasproti
Ko je tovariš Koliševski na VIII. kogresu ZKJ govoril o javnosti in odgovornosti v delu ZKJ, je jasno poudaril:
»V razpravi je bilo poudarjeno, da načelo in praksa odgovornosti nista objektivizirana z vsem sistemom notranjih odnosov v
je ZKJ, kajti sicer take metode dela te osnovne organizacije ZKJ lahko skrivajo v sebi nezdrava žarišča namernih dezinformacij in zlonamernega ustvarjanja ne-razpoloženja proti določenim aktivistom, ki žrtvujejo precej svojega prostega časa za brezplačno družbeno delo prav tam, kjer bi bilo nujno potrebno in zaželeno neposredno aktivno sodelovanje tudi članov ZKJ.
Prosim, da mi vsaj v zasebnem pismu jasno odgovorite :
•	ali je moje mnenje in stališče v tej zadevi pravilno? ® ali lahko tudi tisti, ki smo samo člani SZDL, javno kritiziramo napake in nepravilnosti posameznih komunistov in organizacij ZKJ?
•	ali je bil odprt le VIII.
kongres ZKJ, ki je lahko obravnaval vse probleme bolj ali manj le načelno, medtem ko so dejansko konference osnovnih organizacij, ki bi morale v skladu s smernicami VIII. kongresa vse pereče probleme obravnavati čimbolj konkretno — zaprte, tako da ne moremo spreminjati njihovega dela in sklepov občani, ki smo samo člani SZDL?	J. Z.
ODGOVOR: Vaše pismo je (kolikor je navedeni primer res tak, kot ga navajate) prav dober in zanimiv primer soočenja in primerjanja (konfrontiranja) smernic VIII. kongresa ZKJ s konkretno prakso v določeni osnovni organizaciji. Prav zaradi tega objavljamo Vaše pismo, kakor tudi naš odgovor:
JAVNOST DELA NAJ VELJA ZA VSE
Tovariš urednik,
z zadovoljstvom smo prebrali kritično analizo o neinformiranosti občanov pod naslovom: »Več več o Čom-beju, kakor o dogajanju na območju naše krajevne skupnosti«, ki ste jo objavili v aprilski številki skupno s smernicami za zboljšanje tega stanja in vendar ...? Imam občutek, da se ni nič premaknilo oz. zboljšalo ne pri nas in ne na območju drugih krajevnih skupnosti.
Dovolite mi, da v zvezi s tem postavim še eno vprašanje:
• ali naj tudi osnovne organizacije ZK obveščajo ostalo javnost o svojem delu in sklepih?
Z. Ž.
sodnimi organi, se je primerilo, da so družbeno in zakonsko odgovornost zamenjavali z odgovornostjo v organizaciji ZKJ. Komunisti so sicer odgovorni pred svojo organizacijo, toda odgovorni so predvsem tam, kjer vsak dan družbeno delujejo.«
Menimo, da je v skladu s smernicami VIII. kongresa ZKJ, če stojimo tudi mi na stališču, da noben posameznik in nobena organizacija nista tako zvišena in sveta, da bi morala ostati nedotakljiva pred objektivno kritiko delovnih ljudi. Zaradi tega bo naš list prinašal tudi kritična -mnenja in pripombe k delu članov organizacij in vodstev ZKJ, če bi dejansko delali velike in bistvene napake in s tem škodovali uveljavljanju smernic VIII. kongresa ZKJ ter naših ustavnih načel, kajti za uveljavljanje teh smernic in načel v naši vsakodnevni praksi se moramo aktivno boriti prav vsi — občani!
Letna naročnina 200 din
Postani naš naročnik dopisnik In svetovalec!
Vsakomur mora biti jasno, da morajo občani, ne le prek svojih izvoljenih predstavnikov, temveč tudi sami neposredno vplivati na najpomembnejše odločitve na območju občine. Med te odločitve nedvomno spadajo predvsem obvezna javna razpravljanja o osnutkih letnih (in perspektivnih) družbenih planov in proračunov ter o osnutkih urbanističnih in zazidalnih načrtov mesta in obrobnih naselij.
Izkušnje so pokazale, da so takšna javna razpravljanja nujno potrebna in koristna, saj omogočajo, da se ob bogastvu mnenj in stališč končno izberejo najboljše rešitve ter s tem čim širša skupna odgovornost in skrb za najustreznejši nadaljnji razvoj mestnega območja in obrobnih naselij.
ODLOČEN BOJ FORMALIZMU IN BIROKRATIZMU
Prav zaradi tega moramo odločno obsoditi eventualni pojav kakršnih koli birokratskih, nedemokratičnih in protiustavnih stališč, češ da so po načelu »le čevlje sodi naj kopitar« taka javna razpravljanja z laiki odveč in nekoristno tratenje časa, kajti občani ne pozna-
Ne moremo tudi mimo dejstva, da prav tako naša občinska skupščina, kakor ljubljanski mestni svet želita dobiti čimveč raznih mnenj, predlogov in ocen občanov o osnutku generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane in njenega zaledja. Zaradi tega je prav, da storimo vse, da bomo mi občani postali res aktivni ustvarjalci dokončnega urbanističnega plana in v čimvečjem številu vedno bolj aktivni sodelavci v življenju in razvoju Ljubljane in njene bližnje okoli-
jo teh zadev in zaradi tega ne morejo nič bistvenega in družbenokoristnega dodati k strokovno poglobljenim študijam strokovnjakov-urba-nistov. .
Prav tako se moramo takoj v začetku odlično postaviti proti kakršni koli zgolj formalni zadostitvi določil statutov občine in mestnega sveta o obvezni javni razpravi s tem, da le razstavimo urbanistične in zazidalne načrte in potem samo čakamo na eyent. pripombe občanov, ki jih nato niti resno ne pretehtamo, niti ne upoštevamo pri končnem odločanju.
Takšne zgolj formalistične javne razprave ne morejo biti bogata izmenjava raznih mnenj in stališč ter predstavljajo v bistvu res neplodno trošenje drogoce-nega časa, saj le birokratsko zadovoljujejo določila statuta o obvezni javni razpravi.
Takšen zgolj birokratski in formalistični pristop k obvezni javni razpravi je tudi v družbeno-političnem smislu škodljiv, ker budi v občanih nevero in nezaupanje do naše socialistične demokracije ter jih vodi v slepo ulico pesimizma, pasivnosti in apatičnosti do vseh javnih vprašanj.
KAKO VKLJUČITI OBČANE V AKTIVNO JAVNO RAZPRAVLJANJE?
O teh problemih je razpravljal uredniški odbor našega lista ter sklenil, da bo razen objavljanja te problematike v samem listu, organiziral o osnutku urbanističnega in zazidalnega načrta vrsto ustnih časopisov — javnih tribun med občani, da bodo tako dobili občani res zadosten vpogled v temeljne smernice in namene našega urbanističnega načrtovanja in da bodo na podlagi tega lahko polnopravno in s potrebnim čutom odgovornosti aktivno in koristno sodelovali pr* tej javni razpravi.
JAVNOST DELA KOMUNISTOV JE BISTVEN ELEMENT
DRUŽBENA ODGOVORNOST KOMUNISTOV
družbi in deluje znotraj njenih organov m organizacij, če javnost pozna njene sklepe, potem bodo dobili ti sklepi v procesu uresničevanja najširšo podporo. In to še zlasti zato, ker javno sprejemanje sklepov ob široki udeležbi članstva zagotavlja, da bodo ustrezni in stvarni. Ob takem načinu dela se bo težje dogajalo, da bi se omejevala samostojnost družbenih organov in kršile samoupravne pravice delovnega človeka.«
ZKJ ter v odnosih med ZKJ in širšo javnostjo ... Bili so celo primeri, da so se posamezni člani ZKJ izmikali družbeni, politični in celo tudi zakonski odgovornosti. Torej — namesto da bi za slabo delo in nezakonito ravnanje odgovarjali pred delovnimi ljudmi in pravo-
ce.
Za dvajsetletnico osvoboditve je mestni svet Ljubljana dal v javno razpravo in oceno osnutek generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane. (Ta osnutek z vsemi načrti lahko dobite brezplačno v uredništvu našega lista.)
VELIKO ZANIMANJE OBČANOV ZA URBANISTIČNE IN ZAZIDALNE NAČRTE
Iz dosedanje prakse in izkušenj lahko izluščimo neizpodbitno dejstvo, da so občani živo zainteresirani prav na urabanističnih načrtih in da sc prav radi množično udeležujejo zborov volivcev in drugih sestankov, na katerih razpravljajo o teh vprašanjih.
OSNUTEK GENERALNEGA PLANA URBANISTIČNEGA RAZVOJA LJUBLJANE IN ZALEDJA
Urbanistični in zazidalni načrt
Temeljna naloga osnutka generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane in obrobnih naselij je našemu sedanjemu in bodočemu prebivalstvu načrtno zagotoviti takšna stanovanja in celotne stanovanjske soseske z vse-mi potrebnimi napravami družbenega standarda, da bo v njih bivanje lepo, zdravo in praktično. Pri tem je seveda Potrebno aktivno sodelovanje občanov samih.
PREBERITE IN POVEJTE SVOJE MNENJE!
Občinski list delovnega ljudstva naše občine razširja svojo dejavnost na vrsto ustnih časopisov o problemih urbanizma na mestnem in nemestnem območju naše občine. Vabimo občane, da se udeležujejo teh javnih razprav. V naslednji številki bomo objavili sistematično urejeno poročilo o tej problematiki in mnenju občanov.
Urbanizem pomaga ustvarjati prostornin-ske pogoje za racionalno graditev in ure ditev mest in naselij v skladu z estetskimi, higienskimi in praktičnimi potrebami prebivalstva. Prav zaradi tega hočemo občani, da smo temeljito seznanjeni z osnutki urbanističnih in zazidalnih načrtov in da tudi sami povemo, kako naj bo urejeno naše mestno območje in nemestna obrobna naselja, da bo bivanje v njih lepo, zdravo, praktično in prijetno.
dejstvi in se pojavljajo
na tem področju. Zal pa nam tukaj primanjkuje prostora, da bi obdelali podrobneje tudi druga zanimiva vprašanja, vendar bomo o njih razpravljali na naših ustnih časopisih — javnih tribunah po posameznih interesnih območjih občine.
riSn hočem° stvarno in ko-nisti*° razPravljati o urba-in	razvoju Ljubljane
sPevatfSia zaled-ia ter pri-boli 1 H načrtom za čim-Poterr,r;!.C10nalno izgradnjo,
znaniti ?, moramo Prei se' nek“‘'rim‘
eznJami, ki
^LUonA PREBIVAl I:J,lJBLJANA NAU POL
histl kratkim so urba-Lh'blian!dyidevali. da bo
tis0ČDrpk/rn?la naiveč 300 sveži ^ G^1VaU‘ev ter so v Ustreznp , tum Pripravljali zidalne swamfične in za*
26 PaV»e- Vse Progno-ijana s Sv«u°’ da bo Liub-zaledip^ • Jim neposrednim 4° let miHlrneJa že čez 3» do
kivalcev milijona pre-« <*£
vse urbani-
stične načrte in zazidalne študije in osnutke vsklaje-vati s to prognozo.
Ob tej ugotovitvi se nam takoj porodi vprašanje:
Ali imamo na območju Ljubljane še dovolj prostora za stanovanjsko gradnjo?
Odgovor je žal bolj negativen, kajti prostora za graditev novih stanovanj in celotnih stanovanjskih so-
sek in naselij je na območju mesta Ljubljana razmeroma zelo malo. Prav zaradi tega je nujno racionalno izkoriščanje razpoložljivih možnosti na mestnem območju izključno za visoko stanovanjsko gradnjo, medtem ko bo gradnjo vrstnih in celo individualnih hišic nujno prenesti v bolj oddaljena obmestna naselja.
Precejšnje nezazidljive površine
Marsikdo bo temu oporekal ter se skliceval na razmeroma res še precejšnje nezazidane površine, ki jih kaže objavljen načrt. Takoj moramo pojasniti, da bodo tudi v prihodnje ostale te površine več ali manj nezazidane saj gre v večini primerov npr. za zaščiteno zemljišče mestnega vodovoda z viri pitne vode sever-
no od Litostroja, za zavarovane zelene rekreacijske površine kot npr. Tivoli in drugi parki, Šišenski hrib, športna in otroška igrišča, zelenice in druga rekreacijska mesta, nadalje poplavna območja ob Savi, zemljišča za kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo,
Nezazidljive površine mestnega območja Ljubljane zajemajo med drugim tudi zelene površine Rožnika, Šišenskih hribov, Utika, Šmarne gore, Rašice itd., nadalje širši rekreacijski pas ob Savi, zaščitene kmetijsko ob-delovne površine, rezervat mestnega vodovoda, rezervate za električne daljnovode, naftovode in plinovode z vsemi pripadajočimi napajalnimi in razdelilnimi napravami, rezervate za bodoče potrebe avtomobilskega in železniškega prometa in za vse ustrezne naprave kakor tudi rezervate za razne komunalne naprave.
črpališča gline, gramoza, peska itd., velike strmine-rušilna območja, rezervati za industrijo, servisne in druge stavbe družbenega standarda, za bodoče avto ceste, električne daljnovode, plinovode, naftovode, toplovode, železniške naprave itd.
KJE IN KAKO SE BO RAZŠIRJALA LJUBLJANA?
Ob pogledu na načrt ur- doščalo za okrog
banističnega razvoja Ljubljane vidimo, da se po osnutku generalnega urbanističnega plana razvija Ljubljana od mestnega središča z izrazito visoko gradnjo ob vseh poglavitnih cestah — vpadnicah (Celovška, Titova, Tržaška, Dolenjska itd.), torej v obliki zvezde.
Ob smotrni urbanistični ureditvi bo to območje za-
za okrog 360.000 prebivalcev. Za ostalo prebivalstvo so predvidena stanovanja v novih naseljih, ki bodo pa bolj oddaljena od mestnega središča.
Čimbolj smotrna izraba mestnih zazidljivih površin
Iz vsega povedanega je jasno, da je nujna čimbolj Nadaljevanje na 4. strani
Nič brez mnenja občanov
Sodelujte \ javni razpravi
Kakor je iz tega načrta razvidno predvideva generalni plan urbanističnega razvoja mestnega območja Ljubljane:
•	že zazidane površine, ki se ne bodo rušile,
•	proste površine za gradnjo stanovanj,
O nove zazidalne površine, ki bodo dobljene z rušenjem dotrajanih zgradb,
© obstoječi stanovanjski zaselki, ki ostanejo in
•	rezervne površine za poznejšo stanovanjsko izgradnjo
mmmgi SEDANJE PROSTE POVRŽINE -trtm PERSPEKTIVNE STANO\*NJSKE POVRŠINE
PERSPEKTIVNE POVRŠINE, KI SE lili PRIDOBIJO Z REKONSTRUKCIJO SEDANJIH STANOVANJSKIH OBMOČIJ
OBSTOJEČI STANOVANJSKI ZASELKI KI OSTANEJO
I I REZERVNE NASELITVENE POVRŠINE
Xi_	p - ,
Obširno navodilo o lokacijah, pogojih in postopku za cenejšo gradnjo vrstnih ali celo individualnih montažnih hišic bomo objaviii v julijski številki našega lista, ki izide v 3 tednih!
O komunalnem prispevku za odobritev novogradenj in adaptacij smo pisali obširneje v lanski oktobrski številki našega lista, ki je vsem interesentom brezplačno na razpolago v našem uredništvu.
iTIVbE POGINE SrAN^NtBKIH' OBN^IJ
j L JU0L-. \NSK1 URBANISTIČNI ZAVOD 1966
(Nadaljevanje s 3. strani) smotrna izraba razpoložljivih mestnih površin. Za prvo sedemletno obdobje je že pripravljena osnovna urbanistična dokumentacija za kakih 20.000 novih stanovanj v večjih stanovanjskih objektih na celotnem območju Ljubljane ter deloma tudi v individualnih in vrstnih hišicah na periferiji mesta.
Razumljivo je, da to ne zadostuje in da nam občutno pomanjkanje lokacij za graditev stanovanj povzroča neštete resne težave.
Nujna je čim cenejša in hitrejša gradnja stanovanj
Zaradi hitrega razvoja industrije je na območju naše občine izredno močno doseljevanje novih občanov, kar stopnjuje perečo stanovanjsko stisko. Prav to nas sili, da čimprej začnemo s cenejšo, hitrejšo in učinkovitejšo stanovanjsko gradnjo.
Gradbena operativa se v zvezi s tem zavzema za velika, dobro organizirana gradbišča na večjih površinah (npr. soseska 6 in 7 od Šišenske do Sojerjeve ceste), ki omogočajo istočasno gra-
dnjo tisoč in več stanovanj na enem, komunalno urejenem zemljišču. Razumljivo je, da bi taka velika stanovanjska gradnja na industrijski način bila lahko mnogo hitrejša, uspešnejša in cenejša. Tako veliko gradbišče s tisoč nli več stanovanji bi lahko ob smotrni organizaciji in drugih pogojih bilo kompletno dozidano in vseljeno v 3 do 4 letih, toda ...?!
Čeprav je to najbolj idealno veliko gradbišče med Celovško in Vodnikovo ter Šišensko in Sojerjevo cesto dokumentacijsko pripravljeno in privlačnejše od vseh drugih za res hitro, smotrno in intenzivno stanovanjsko gradnjo, bo verjetno to najidealnejše ogromno gradbišče grajeno počasi, postopoma in tako dograjeno šele v kakih 10 letih. Kje so vzroki?
Kje in kako bomo gradili cenene male stanovanjske hiše?
Delovni ljudje, mlade družine z malimi otroki in mnogi drugi, ki so še vedno brez stanovanj, težijo za lastno ceneno gradnjo in-
dividualne ali vrstne hišice. Za te so določene lokacije v Pržanu, Podgori, Pod Klancem, v Stanežičah, Preski, Svetju itd.
Ponekod bo možna celo gradnja cenenih montažnih enodružinskih hišic.
Komunalni prispevek je previsok
Velika negodovanja vseh, ki žele graditi ali kupiti stanovanje, povzroča razmeroma visok komunalni prispevek, ki ga mora interesent plačati pred začetkom gradnje. Zaradi tega se je na območju naše občine v precejšnjem obsegu razvila tk. i. črna ali divja gradnja na zemljiščih, ki niso gradbeno obdelana in marsikje niso predvidena za stanovanjsko- gradnjo ter bo zato tu vse porušeno.
Višina komunalnega prispevka je zelo različna, vendar zaradi pomanjkanja prostora ne moremo tukaj to obširneje tolmačiti.
Razumljivo je, da mora sredstva za ureditev električnih in drugih napeljav, vodovoda, kanalizacije, cest itd. nekdo plačati, vendar menimo, da je neprimerno,
da se s tem obremenjuje le tisti, ki žele graditi in sicer tik pred samim začetkom gradnje, ko jim že itak primanjkuje denarnih sredstev. To breme je treba enakomerneje razdeliti, zaradi tega bi bilo prav, ko bi občani na zborih volivcev predlagali — temeljito revizijo sistema plačevanja komunalnega prispevka za ureditev gradbenih zemljišč.
Pavie Šegula
PRVA USTNA JAVNA TRIBUNA V PIRNICAH
Prvi ustni časopis o urbanizmu ter stanovanjski in komunalni politiki v širšem zaledju Ljubljane je uredništvo našega lista organiziralo v Pirničah. Številni strokovnjaki so 228 navzočim občanom temeljito raztolmačili potrebo urbanističnega načrtovanja ter odgovarjali na razna vprašanja občanov. Prav ta tribuna je pokazala koristnost te zamisli.
• Naš list dobivajo le naročniki, ki so že plačali letno naročnino 200 din. Storite to čimprej!
Šentvid
O Turistični delavci, kje
ste? Skrajni čas je, da naše turistično društvo poživi svojo dejavnost in si izdela program svojih bodočih nalog, saj se nahaja ob najpomembnejši vpadnici tujega turizma. TD naj bi skrbelo zlasti za urejanje samega Šentvida z bližnjo okolico, kakor tudi za pomembnejša izletišča kot so Šmarna gora, Toško čelo, Katarina, Rašica itd. TD naj bi prevzelo tudi turistični biro bivškega »Izletnika«, kjer bi lahko opravljalo tudi usluge za vse zainteresirane organizacije (Ljubljana-transport itd.). Tu bi naj bil res pravi informacijski biro. in turistični center.
Opomba uredništva: TD
Šentvid je že imelo svoj občni zbor in začelo z široko zasnovanim programi* ranim delom. Več o tem berite na strani 10.
©Javno nagradno žrebanje za naročnike s plačano naročnino 200 din bo v soboto 4. julija ob 18. uri na
trgu pred palačo občinske skupščine, združeno z zabavnim programom.

Kako smo gradila doslej in...
KAJ JE
S STANOVANJSKIM SKLADOM?
Tovariš urednik,
, Prav vsi zaposleni plačujemo redno vsak mesec določen prispevek za stanovanjski sklad. Res se pri nas mnogo gradi, toda prav aič ne vemo, kam gredo ta Paša sredstva in kako se uporabljajo?	O. Ž.
OB DESETLETNICI OBČINSKEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ
Taka smer delovanja sklada je dala naslednje rezultate:
© V zbiranju sredstev interesentov in njihovih delodajalcev
• Začetek gradnje novih stanovanj:
Leta:
Leta:
1960
1961
1962
1963
1964
Izvirni
priliv:
din
323.641
508.826
650.461
749.086
920.648
Dodatni
priliv:
din
385.559
620.437
1,289.300
1,909.323
2,641.431
1960
1961
1962
1963
1964
Število
stanovanj:
15
403
207
569
596
Tolikšen obseg gradnje smo dosegli, ker smo s ši-
SISTEM DOSEDANJE STANOVANJSKE GRADNJE Ob desetletnici obstoja našega občinskega stanovanjskega sklada bom osvetlila politiko financiranja in gradnje stanovanj, ki jo je vodil upravni odbor našega sklada v zadnjih letih, kakor tudi rezultate te politike.
Po predpisih, ki sb veljali do leta 1960, je občinski sklad le kreditiral investitorje, ki so imeli sedež ali bivališče na področju občine. Kreditirana stanovanjska izgradnja pri nas se je ?dvijala na raznih mestih jn obmestnih območjih. Tako smo npr. v teh letih delno kreditirali izgradnjo li-tostrojskih blokov, posa-niezna stanovanja v Savskem naselju ter v blokih ds nekaterih drugih območ-Ph naše občine in izven nje.
Predvsem pa smo kreditira-11 vrstno in individualno gradnjo, tudi v oddaljenih obmestnih naseljih.
. . uzakonitvi danes veljavnih predpisov so občin-ski stanovanjski skladi do-. 'h pravico, da organizirajo 'n Knancirajo stanovanjske gradnje, če so investitorji elovne organizacije, zadru-delavci ali osebe, ki so L njimi izenačene.
Po uveljavitvi teh pred-nnša občinska sku-Pscina dala upravnemu od-sklada nalogo, da pre-v gradnjo »dolge vasi ^iski« in zgradi predvsem auben občinski center, stlo avn‘ odbor sklada je po-organizator te zamisli
roko propagandno akcijo vključevali vedno več stanovanjskih interesentov.
© V zbiranju sredstev je bilo vključenih:
Leta:
1960
1961
1962
1963
1964
interesnitov:
73
489
698
972
1232
Z nakupom stanovanj na natečajih je 928 varčevalcev spremenilo svoje varčevalne pogodbe v kupoprodajne pogodbe. Pred zad-
njim natečajem je bilo 1100 aktivnih varčevalcev. Ko bo na letošnjem natečaju lahko dobilo stanovanja le 615 varčevalcev, bo ostalo še vedno okrog 500 varčevalcev brez stanovanj. Med njimi je mnogo takih, ki do vselitve ne bi mogli vplačati lastnega 50% deleža.
Kljub dokaj intenzivni gradnji, stanovanjsko vprašanje (niti v naši občini niti drugje) še zdaleč ni rešeno, saj se pojavljajo iz dneva v dan nove družine, ki potrebujejo družinska stanovanja. Zato se o teh problemih tudi mnogo razpravlja v javnosti.
Na 100 din lastnih sredstev smo torej leta 1962 zbrali 198 din tujih sredstev, leta 1963 255 din in leta 1964 287 din, medtem ko .je npr. sklad občine Center zbral leta 1964 na 100 din lastnih sredstev 53 din tujih sredstev, sklad občine Vič 58 din, občine Kranj 21 din in občine Radovljica 27 din.
© V vlaganju skladovnih sredstev v lastne in tuje gradnje s krediti:
KAKO BOMO V PRIHODNJE?
SPREMEMBE V SISTEMU STANOVANJSKE GRADNJE
Zvezni in gospodarski odbor zvezne skupščine sta letos sprejela resolucijo o razvoju stanovanjskega gospodarstva, ki postavlja organizacijo in financiranje stanovanjske graditve na nove osnove. S predpisi, ki naj bi bili na osnovi te resolucije sprejeti še letos, bo prihodnje leto ukinjen stanovanjski prispevek kot redni in glavni dohodek občinskih in republiških skladov za zidanje stanovanjskih hiš. Ukinjeni bodo stanovanjski skladi kot nosilci in organizatorji gradnje stanovanj na občinskih območjih.
stal in
Prodajo stanovanj. Pričeli Tra?ti prvi skladovi bloki: sm bloki ob Leku- Gradili polmontažni PBM, B-l, ?'4> B"5- devetnad-c °Pm bloki ob Celovški ce » ’ *tan°vanjske stolpni-,a . bloki, petnadstropni vi • * '2 sbUphM ob Cerneto-‘ ‘P Stefanovi ulici, bloki
* SM1
J^Kiranje, organizacija, je^Ja °2- dajanje v našo uf^nih stanovanj so natp*!^0 izvaiali le preko tisti L^ev' črednost so imeli jo la * 80 labko nudili več-Rvoja u,dcležb0' ki so
in nUdn^uVa prej vložili rok : dlb krajši odplačilni Večjo obrestno
	Lastna	Krediti-
Leta:	gradnja:	ranje:
	din	din
1961	231.994	598.688
1962	1,260.188	528.283
1963	1,661.841	286.042
1964	2,318.047	162.162
© Po 4 razpisih so bila prodana naslednja stanovanja:
Leta:
Število stanovanj:
1960
1962
1963
1964
230
224
342
332
KerjeprT
mero.
gotavlja^11’ ^ je za'
n°st zn iu- naJb°ljšo mož-stev in upxranj,e tu-iih srcd-Stanovan1C? • obseS gradnje, njihovi' 2iJS,kl 'ote resen ti in gali j,., delodajalci so vla-50% i-^tP^dPi0 stanovanj , “»sin. sredstmr uno/..
Z letošnjim razpisom je danih v prodajo 615 stanovanj, razen tega bomo za 56 stanovanj borcev sklepali pogodbe izven natečaja.
• Dograjena oziroma vseljenih je bilo:
Leta:
Število stanovanj:
rsal
v ta namen je bil
sklad. Vrbu, stan°vanjski sredRt„,. . oletni program
sredstev °dobren na 8kuPščine/
sejah občinske
1962	174
1963	299
1964	320 Letos bo vseljivih predvidoma 816 stanovanj.
Iniciativa za gradnjo naj bi prešla na delovne organizacije (odslej obračunani stanovanjski prispevek jim bo ostal kot strogo namensko sredstvo), nadalje na specializirane banke (ki bodo zbirale sredstva stanovanjskih interesentov in združevale namenska sredstva, ki se bodo zbirala za stanovanja v delovnih organizacijah), kakor tudi na gradbena podjetja (proizvajalci stanovanj za tržišče).
Resolucija uvaja avtomatizem v financiranje stanovanjske izgradnje. Vsak, ki bo zbral določena (svoja in delodajalčeva) sredstva v potrebni višini (60 %) bi dobil pravico do bančnega kredita za ostala potrebna sredstva (seveda v mejah sredstev, s katerimi bodo banke razpolagale).
Inciatorjev gradnje bo v
novem sistemu več. S tem naj bi se razvila široka fronta stanovanjskih gradenj in zagotovil tak obseg, da bo sedemletni plan razvoja realiziran.
Ekonomske najemnine
naj zagotove sredstva za redno vzdrževanje obstoječih stanovanj, kakor tudi za njihovo graditev. Materialno šibkim, zaposlenim in nezaposlenim občanom naj bi se omogočilo plačevanje ekonomske najemnine s subvencijami iz skladov skupne porabe delovnih organizacij in občinske skupščine.
Olga GROŠELJ
ZAKAJ SO USTAVLJENE INDUSTRIJSKE GRADNJE?
Tovariš urednik,
nekateri se ne strinjajo z ustavitvijo dela na določenih gradbiščih, zaradi tega Vas prosimo, da napišete nekaj besed tudi o tem.
F. R.
ODGOVOR: Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo tega problema tokrat obdelati v celoti. Začnimo pri projektantskih organizacijah. Dejstvo je, da večina gradbenih načrtov naših projektantov ni bila popolnoma Obdelana. Ker so bili pretežno izdelani le grobi idejni načrti, ne pa tudi vsi potrebni detajli, so se ti določali šele med samo gradnjo. Seveda je bilo potrebno zaradi tega tudi rušenje že prej sezidanega, ker se je pokazalo, da ne ustreza zamislim in potrebam investitorjev. Tako so rušili tudi kompletno na novo zgrajene hale in jih nato ponovno gradili. Tako so se nekoristno razmetavali težki milijoni družbenih sredstev.
Za racionalno gradnjo so med drugim potrebni torej dokončno urejeni projekti z vsemi nadrobnostmi. Razen tega moramo podčrtati še dejstvo, da smo projektantskim organizacijam dajali preveč svobode, zato so posamezni projektanti brez potrebne družbene odgovornosti projektirali in fantazirali po svoje. Ob najvišjih povprečnih dohodkih v Sloveniji so se izživljali v raznih, zelo dragih, nefunkcionalnih in nemogočih
gradbenih rešitvah ter tako porabljali težke milijone in milijarde naših družbenih sredstev, ko nam je hkrati na drugi strani primanjkovalo nujno potrebnih investicijskih sredstev za gradnjo šol, vzgojnovarstvenih ustanov, servisov, zdravstvenih ustanov, stanovanj, prostorov za rekreacijo in zabavo.
Iz navedenih razlogov so morale biti ustavljene gradnje, za katere niso bili izdelani kompletni projekti in ne zagotovljena investicijska sredstva.
—	Mica, Javna tribuna je tudi za nas upokojence zelo zanimiv list, saj ravno prek njega zvemo največ zanimivosti iz domačih krajev.
—	Res je, stari. Zaradi tega bom še danes naročila in plačala Javno tribuno, saj je letna naročnina samo — 200 din.
—	Ce bova imela srečo, bova pa kot naročnika s plačano naročnino dobila še 10.000 din nagrade.
NOVA ŠIŠKA V ANKARANU
ZGRADIMO LASTNO OBMORSKO NASELJE ZA UPOKOJENCE
Tovariš urednik,
v julijski številki ste objavili članek, da ljubljanski »Gradis« gradi stanovanja — najhitreje in najceneje v Kopru in da bi taka stanovanja lahko bila še cenejša, če bi jih bilo letno zgrajeno vsaj 200. Tako bi ta stanovanja bila res dostopna tudi malim ljudem z nižjimi dohodki.
Imam dodatni predlog
Znano je, da delavec, ki dobi stanovanje, le-to zadrži, če ostane pri tej de-
ZGRADIMO NOVO ŠIŠKO
lovni organizaciji zaposlen vsaj 10 let. Z drugimi besedami; delovne organizacije morajo za nove delavce nenehno graditi nova stanovanja, kajti prejšnja stanovanja bodo postopoma zasedali njihovi upokojenci.
Vemo pa, da ljubljanska klima ni najprimernejša za upokojence in da bi se večina od njih izselila iz Ljubljane in njene okolice, če bi dobila primerno stanovanje in okolje starih znancev tudi v novem kraju., zato predlagam:
V ANKARANU!
PREDPROSIOP	XOtM«OI
JOm' , ■	- 9 Im*
Ljubljanski »Gradis« je pri Kopru zgradil celo naselje takih ličnih montažnih hišic. Medtem ko stane v Ljubljani 1 kv. meter zazidane površine kar 140 tisoč din, je stal v tem naselju 1 kv. meter zazidane površine samo 41 tisoč din, torej skoraj 100 tisoč din prihranka pri vsakem kvadratnem metru zazidane površine. Možna je gradnja teh hišic s samo enim ali dvema prostoroma, kar bi gradnjo še bolj pocenilo.
Če bi za naše upokojence zgradili v Ankaranu pri Kopru cenene vrstne hišice z majhnimi vrtički, bi s tem sprostili tukaj vrsto po njih zasedenih stanovanj, ki bi jih lahko zasedli novi delavci.
Tako naselje naših upokojencev naj bi imelo tudi svojo trgovino, skupen družbeni prostor ter lastno samoupravo, postopoma celo lastno krajevno skupnost. Tako bo bivanje v takem naselju starih znancev za vsakega upokojenca prijetno. V Ankaranu sta tudi dve bolnici, tako da je po-
trebna zdravniška pomoč in nega zagotovljena.
Upokojence bi redno obiskovali stari znanci iz podjetij ter sorodniki, saj bi bili taki obiski povezani z razvedrilom in oddihom.
Predlagam, da delovne organizacije na ta način mnogo bolj učinkovito, ceneje in hitreje pridejo do potrebnih stanovanj, saj bodo njihovi upokojenci imeli pod ugodnejšim obmorskim podnebjem prijetnejše domovanje. Zaradi tega predlagam:	začnimo čimprej
graditi novo Šiško v Ankaranu.
DA, GARAŽE, TODA KJE IN KAKO?
Tovariš urednik,
zahvaljujem se vam v imenu vseh interesentov za objavo navodil o postopku za gradnjo garaž ,toda menim, da to še ni vse. (Glej lansko novembrsko številko!)
Prav tako bi se morali javno pogovoriti tudi o tem, kje in kako naj bodo v posameznih naseljih urejeni parkirni prostori in garaže, da bo to v skladu z naraščajočimi potrebami po lastnih vozilih, nič manj pa tudi s potrebami prebivalstva, zlasti otrok, ki bivajo v teh naseljih.
Že pred leti so projektanti, ne vem po čigavi ideji in naročilu, pokrili zlasti območje Zgornje Šiške z neštetimi garažami, ki so bile razporejene v skoraj neprekinjenih vrstah ob vseh ulicah in dovoznih poteh. K sreči je pravočasna kritična pripomba z vrha takrat preprečila realizacijo tega nesmisla.
Ne želimo skrajnosti
in neumestnih enostranskih
rešitev
Menim, da smo sedaj pred podobnim, če ne še pred mnogo bolj zamotanim prcN blemom, kajti zlasti za mestno območje naše občine je značilna hitra stanovanjska izgradnja in vedno bolj številna zasebna motorna vozila.
V zvezi s tem postaja vedno bolj pereče tudi vprašanje potrebnih parkirnih prostorov in garaž. Kakšen bo tozadevni razvoj v naslednjih letih, ne moremo niti približno predvidevati, pač
Naše gospodarstvo 1964
LANSKOLETNO POSLOVANJE V NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
•	Lanskoletno gospodarjenje in poslovanje gospodarskih organizacij na območju naše občine daje v primerjavi s predlanskim letom naslednjo sliko:
—	27,3 "/o dvig celotnega dohodka,
—	32,4'1/(i dvig narodnega dohodka,
—	36,5% dvig dohodka,
—	58,5 % dvig čistega dohodka za razdelitev.
•	Izvoz se je lani povečal za 42,9 % v primerjavi z izvozom v letu 1963, vendar predstavlja še vedno komaj eno desetino celotne industrijske proizvodnje.
•	Udeležba na delitvi narodnega dohodka se je
lani v primerjavi s predlani v gospodarskih organizacijah povečala za več kot 10 % (od 39,9% v 1963. letu na 49 % lani).
Osnovne slabosti v lanskem gospodarjenju
•	Nenehno naraščanje cen na domačem trgu (zlasti na področju osebne, posebej pa še investicijske potrošnje) je bil lani nezaželen spremljevalec visokega porasta gospodarske aktivnosti na območju naše občine.
•	Nesmotrno zaposlevanje nove delovne sile je
(namesto nujnega povečanja produktivnosti dela) lani prispevalo k povečanju proizvodnje in zadovoljevanju povečanega povpraševanja na domačem tržišču.
•	Pretežno ekstenzivni način gospodarjenja je še
torej vedno temeljna značilnost našega gospodarstva ter mu je treba napovedati odločen boj.
•	Nerazviti sistemi delitve osebnih dohodkov niso v pogojih visoke konjukture vplivali v zaželenem obsegu na boljšo organizacijo dela, boljše izkoriščanje delovnega časa, surovin, strojev in delovne sile.
•	Zanemarjanje strok, izpopolnjevanja kadrov je
prav tako značilno za naše gospodarske delovne skupnosti, saj so v te namene porabile lani komaj polovico (53 %) predvidenih sredstev.
•	Vsakoletne izgube v Agrokombinatu povzročajo posebno zaskrbljenost, saj znaša lanska izguba skupno skoraj 1 milijardo din.
Letošnje temeljne naloge gospodarskih organizacij
•	Povečanje materialne osnove gospodarskih delovnih organizacij naj bo namenjeno predvsem nadaljnjemu razvoju gospodarstva, torej:
—	zagotavljanju stalnih obratnih sredstev,
—	izboljšanju izvoza,
—	ustanavljanju potrebnih rezerv,
—	povečanju strokovnega izpopolnjevanja kadrov itd.
•	Stalno medsebojno primerjanje in proučevanje
doseženih rezultatov v podjetjih posameznih panog je v novih pogojih izredno pomombno.
•	Posebno stroškovno obračunavanje naj razen dosedanjega finančnega obračuna med drugim omogoči v bodoče zanesljivejšo in pravilnejšo analizo gospodarskih rezultatov in rentabilnosti posameznih gospodarskih organizacij.
Šgl
V ISKRO PRŽAN PO LEPŠI CESTI Občani iz Pržana so predlagali, naj bi namesto predvidenega asfaltiranja sedanje ceste Podgora—Iskra Pržan zgradili novo cesto od tovarne Iskra v Pržanu do Vodnikove ceste v Dravljah. Ljudje tega območja seveda želijo čimkrajšo povezavo z mestoom.
pa lahko pouk glede tega dobimo v ekonomsko razvitejših deželah. Tam pri ustvarjanju novih sosesk izločajo avtomobilski promet in v naselju niso možne — razen izjemoma, zaradi selitev in podobno — vožnje z motornimi vozili.
Gre za interese vseh prebivalcev, zlasti pa otrok
Dnevni, zlasti pa nočni hrup avtomobilov, hlapi goriva, ki onečiščajo ozračje, motnje pešcev v prometu, izgube dragocenih zemljišč, ki bi sicer rabila vsem kot zelenice, parki, prostori za oddih in — ne na zadnjem mestu — za brezskrbno igro otrok, in še neštete druge okoliščine govore izrazito za to, da je najbolj smotrno, če avtomobilski promet, parkiranje in garaže izločimo iz ožjega stanovanjskega območja naselij.
Do takih rešitev bomo prej ali slej morali priti, saj bo kmalu zmanjkalo prostora za parkiranje, zlasti pa še za garaže in je prav zaradi tega edino umestno, da že zdaj dokončno načelno uredimo to vprašanje, kakor so ga uredili v ekonomsko in standardno razvitejših deželah na severu.
Predlagam: v razdelitvi prostora v naselju po njegovi pomembnosti naj bo avtomobilizmu jasno odka-zan poseben in ločen prostor. Garaže naj bodo koncentrirane na ustreznem prostoru, kjer naj bo tudi manjša servisna delavnica, bencinska črpalka, pralnica avtomobilov itd. Tako bo vse to skoncentrirano na najustreznejšem prostoru ter bodo vsa manjša popravila možna na najprimernejšem mestu. Tu bo omogočena tudi določena zaščita avtomobilov pred soncem, tatvinami itd. Sam stanovanjski del naselja bo pa tako mirnejši, lepši in prijetnejši.
Kdor je nasprotnega mnenja, naj ga prav tako v listu objasni in podpre z dokazili.
Ing. D. O.
CEL PRAGOZD RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH ANTEN
Tovariš urednik,
zlasti pri večjih stanovanjskih stavbah je pogled nanje skaien zaradi raznih televizijskih in radijskih anten in napeljav, ki so razmetane po strehi in zunanjih zidovih brez vsakega sistema. Isto velja tudi za telefonske instalacije, kar vse kazi zunanji videz naših naselij.	I. P.
ODGOVOR: Ze leta 1962 je bil sprejet občinski odlok o obveznih notranjih telefonskih instalacijah v novih stanovanjskih in poslovnih stavbah. Lani 16. junija pa je občinska skupščina sprejela tudi odlok o obvezni notranji instalaciji radijskih in televizijskih anten v novih stavbah, tako da bo vsako stanovanje oz. poslovni prostor imel notranjo lokalno napeljavo radijskih in televizijskih anten. Vsaka nova stavba ima lahko največ toliko anten, kolikor je v stavbi stopnišč. Namestitev zunanjih antenskih napeljav pa pri novih stavbah ni več dovoljena.
Občinski sklad za urejanje zemljišč odgovarja:
Projekt Vodnikove ceste je že izdelan do Draveljske ceste. Cesto proti Pržanu s križanjem predvidene obvozne železniške proge in ceste bo treba rešiti z drugim projektom, ki pa še ni naročen. Letos se že rekonstruira Vodnikova cesta od Šišenske do Kamnogoriške ceste (880 m), Rekonstrukcija do Zapuške ceste še ni predvidena, ker za to območje še ni izdelan urbani-
stični zazidalni načrt. Zato v krajši dobi ne moremo računati na zvezo Vodnikove ceste s Pržanom.
Zaradi pospešene gradnje individualnih stanovanjskih hiš v Podgori in Pržanu je torej potrebno in možno že letos začeti z rekonstrukcijo ceste Podgora—Iskra Pržan. V Iskri so že pripravili načrte. V ta namen je predvidenih tudi 40 milijonov din. Za to cestišče bodo porabljene tudi odvečne kocke iz Celovške ceste.
J. Posavec
Kako je lefos z našim gospodarstvom?
9 V kemični industriji je
položaj isti in se tako lahko proizvaja le v okviru razpoložljivih surovin. Povpraševanje po proizvodih kemične industrije pa je vedno večje kot so proizvodne zmogljivosti.
•	Proizvodnja zamaškov, zaporkov in izolacijskih plošč je v celoti odvisna od oskrbe z uvoženo osnovno surovino (pluta in bela pločevina). V letošnjih zaostrenih pogojih in možnostih uvoza bo realizacija plana problematična.
•	Tekstilna industrija ima enake težave ter zaradi tega tudi ni planirala povečane proizvodnje. Kljub dosedaj sorazmerno dobro dosega-nem planu (32—36 %>) je opaziti desortiranje zaloge reprodukcijskega materiala, tako v pogledu kakovostnih vrst kot preje.
•	Industrija predelave usnja dosega predvidene dinamike izpolnjevanja plana. Prodaja je v stagnaciji delno zaradi zamrznjenih cen. Visoke cene domačega

vprašujte
KDAJ LAHKO DIREKTOR SAM UKREPA
GIBANJE GOSPODARSTVA NA OBMOČJU NAŠE OBČINE V PRVIH MESECIH LETOS Dajemo začasen pregled izpolnjevanja družbenega plana v prvih treh oz. štirih letošnjih mesecih.
® Vnovčena realizacija v
letošnjem razdobju januar “7; april je bila za 30.6 milijarde dinarjev ali 16.8 0/o večja kot v prvih štirih mesecih lani.
. ® Dinamika letnega plana
Je dosežena s 27.5 °/o, torej Precej pod letnim planom (oSVo), vendar je običajno, da gospodarstvo šele v dru-gem polletju doseže ali celo preseže dinamiko plana.
• Slabše izpolnjevanje le tosnjega plana, od lanskega v prvih štirih mesecih opazimo v kmetijstvu (planirano 93.9 °/o, doseženo 91.7 °/o), gradbeništvu (110.2 : 102.3 odstotka) in obrti (102.5 °/o :
99.9 %>).
® Boljše izpolnjevanje Plana letos ugotavljamo v vseh drugih panogah: industrija (112.4% : 113.1%),
Promet (111.8% : 125.2%), trgovina (101.9% : 137.3%) in gostinstvo (107.0% : 129.2 pdstotka). Medtem ko je v industriji dinamika vnovčene realizacije nekoliko bolj-sa, pa fizični obseg industrijske proizvodnje narašča nekoliko počasneje. Tako je Predviden 15 % porast fizičnega obsega po letošnjem u’ Y Prvih štirih meseni pa je bil realiziran komaj za 10.9 %.
VEC V IZVOZ
® Izvoženo je bilo v pr-
em tromesečju skupno v ^fdnosti 1,670.333 ameri-,,51 dolarjev, oziroma za več kot v istem 00-bju lani. Ker pa predvi-.va družbeni plan poveča-i‘J® izvoza za 17,2%, de-letrf- , zaostajamo, saj je ni pian jzvoza dosežen v 1 r. ,w,m četrtletju kosaj s (namesto vsaj 25%).
j7 Regionalna usmeritev
»?ase je Sjcer izboljšala (i- v^čih s čvrsto valuto no oz-?n° 92,6 %), vendar še dosegamo planiranih Proporcev (36,6%).
or^> ^.al°Se v gospodarskih leacijah so se poveča-lizao - no s Povečano rea-VonaJO Prvega tromesečja. zal^nr pa hitreje naraščajo dov 86 ^dovršenih proizvo-zalno končnih izdelkov od ciki?,, surovin in reproduk-loEok ga, materiala. Te za-in\nC;f 0 relativno padajo ne občutno desortira-ratniv?rac*' nezadostnih ob-nja 7niSre^stev in narašča-skih s.° se v gospodar-mernn ^aaizncijah nesoraz-do rj„K tiovečole obveznosti 64.1 o?baviteljev in sicer za do ir,!! medtem ko terjatve ja jo oh CV nekoliko zaosta-realizacijeP<)raSta vnovčene
OSEB>aH0n«ARASCANJE Nin DOHODKOV
tromesečju je Vv prvom
253 ženaj H1?25 oseb- od teh Pa je L’,rovno razmerje (2l3 ženP,fk^nil° tt96 oseb marca letLP-° ®tanju konec darstvu / Je bil° v gospo-°seb (so^aPosienih 17.543 Znafa torni povečanje na) ali 0/7 o/J29 oseb (40 že-
•	Fluktuacija delovne sile v prvem tromesečju znaša 6,9 % in je bila največja v marcu (623 oseb) ,medtem ko je v januarju in februarju odšlo skupaj 573 oseb.
•	Največji porast števila zaposlenih je bil v trgovini in sicer 6,2 % (družbeni plan predvideva le 1,1 %), nadalje v obrti 5,6 % (planirano le 3,9 %) ter v gostinstvu 5,2 % (plan 8,5 %).
•	Povprečni mesečni neto osebni dohodki so se v primerjalnem obdobju dvignili za 36,7 %, v primerjavi z lanskim povprečjem pa za 15,5 %. Povprečni neto osebni dohodki v gospodarstvu so se povečali za 15.302 din, torej so bili letos osebni dohodki za 7619 din višji kot v lanskem letnem povprečju. Letošnji indeks porasta v primerjalnem obdobju je 136,7%, lanski pa 134,2%. Ugotovitev: Osebni dohodki letos naraščajo celo hitreje kot so naraščali v prvem tromesečju lani.
•	Zmanjšalo se je število zaposlenih, ki prejemajo osebne dohodke do 25.000 din. V lanskem prvem tromesečju je prejemalo take osebne dohodke 1269 zaposlenih, letos pa le 148 zaposlenih .
•	Strukturni pregled razponov osebnih dohodkov kaže, da večina zaposlenih (44 %) prejema od 40 do 60 tisoč din, 24,1% prejema manj kot 40000 din, 31,8% pa prejema več kot 60.000 din.
© Strukturna primerjava osebnih dohodkov med industrijo in obrtjo kaže da je v obrti (ki ima manj visoko strokovnega kadra, tj. kadra s fakultetno izobrazbo) večji odstotek (16,1 %) izplačanih osebnih dohodkov nad 80.000 din kot pa v industriji (12,1 %).
INVESTICIJSKA
POLITIKA
® Večjih investicij v industriji v tem razdobju ni bilo, razen v tovarni Tesnilka (rekonstrukcija obrata fe-noplastov), Tovarni dekorativnih tkanin (gradnje tkalnice) in v Pivovarni Union (rekonstrukcija po predvidenem programu.
KJE SO VZROKI ZA SLABŠE IZPOLNJEVANJE PLANA?
•	V kovinski industriji je
glavni vzrok za slabše izpolnjevanje plana predvsem v slabši oskrbljenosti z reprodukcijskim materialom, zlasti s proizvodi črne metalurgije in v težavah z obratnimi sredstvi. Posledice: v večini podjetij povzročajo zaloge nedovršene proizvodnje obveznosti do dobaviteljev in terjatev do kupcev, torej likvidnost podjetij se je pretežno poslabšala.
•	V elektroindustriji imajo podjetja izredne težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, kar onemogoča proizvodnjo v planiranem obsegu in asor-tirr.anu.
reprodukcijskega materiala povzročajo vedno težji plasma izdelkov na zelo zahtevnih zapadnih tržiščih.
•	V gradbeništvu moramo upoštevati negativni vpliv zimske sezone, vendar se letos tudi sicer že čuti upadanje gradbene dejavnosti, kar je posledica re-strikcijskih ukrepov v gradnji investicijskih objektov. Zaostruje se konkurenca in na licitacijah se je močno povečalo število ponudnikov.
•	V cestnem prometu je
dosežena realizacija in sicer v mestnem prometu boljša kot v drugih prometnih dejavnostih, kar je v zimskem razdobju zaradi snežnih in drugih ovir medkrajevni in tovorni promet manjši, mestni potniški pa je nasprotno večji.
KAJ PA BLAGOVNI PROMET?
® V trgovini je dinamika izpolnjevanja letošnjega plana mnogo boljša od lan-
skega, saj je bilo v prvih štirih mesecih doseženo že 31,5% letnega plana. Lani je bila v istem času dosežena realizacija s komaj 23,6 odstotka.
•	Letošnje zaostritve v kreditiranju obratnih sredstev in močno povečanje zalog (58,1 %) so imele za posledico, da so nenormalno porasle obveznosti do dobaviteljev (390,6).
•	Po teritorialnem principu so trgovinska podjetja
(Nadaljevanje na 8. strani)
POMNI! Javna tribuna je najcenejši slovenski lisi
Ml odgovarjamo
Tovariš urednik,
v statutu naše delovne organizacije je tudi določilo, da lahko direktor v nujnih primerih ukrepa sam mimo upravnega odbora oz. delavskega sveta. Ker bomo v zvezi z novim zakonom o podjetjih in novim temeljnjim zakonom o delovnih razmerjih v kratkem dopolnjevali oz. spreminjali statut naše delovne organizacije, me zanima:
© ali ni to nezakonito in v nasprotju z načeli delavskega samoupravljanja?
B. O.
ODGOVOR: Takšno določilo v statutu delovne organizacije ni nezakonito, ven-
dar je potrebno, da je hkrati navedeno
kateri so ti nujni ukrepi?
Razumljivo je, da v primeru požara, poplave, potresa ali kakšnih drugih elementarnih nezgod direktor ne bo skliceval najprej upravnega odbora ali celo delavskega sveta in šele na podlagi njihovih sklepov in pooblastil začel ukrepati. Prekoračenje direktorjevih pristojnosti in kršenje delavskega samoupravljanja bi pa vsekakor bilo, če bi direktor samovoljno sklepal in podpisoval razne materialne obveznosti (npr. o najetju investicijskega kredita ali podobno) z izgovorom, da je bilo tako »samostojno« ukrepanje nujno za radi kratkega roka, izredne priložnosti ali podobno.
KAKO DOBIM PRIVATNO OBRT?
Vprašanje: 2elim odpreti kleparsko delavnico v svoji garaži. Moral bi jo povečati, nimam pa zato dovolj denarja.
Prosim, kje in pod kakšnimi pogoji ter po kakšnem postopku bi lahko dobil manjše posojilo v ta namen.
J. P. Poljc-Vodice
Obrtno delavnico lahko ustanovi vsak,
—	če je opravilno sposoben,
—	če ima strokovno izobrazbo ali če je strokovno usposobljen za opravljanje določene obrti,
—	če mu ni s pravomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje obrti oziroma poklica,
—	če ima poslovni prostor, ki ustreza higienskim in tehničnim predpisom.
Poslovni prostor za opravljanje obrti predstavlja posebno vprašanje, ki ga morajo občinski organi obravnavati individualno od primera do primera. Zakon (14. člen) sam določa, da poslovni prostor v nekaterih primerih sploh ni potreben. Dovoljeno je, ob upoštevanju predpisov o stanovanjskih prostorih (40. člen zakona o stanovanjskih razmerjih) uporabljati kot poslovni prostor tudi stanovanje (26. člen zakona).
Samostojni obrtnik sme imeti razen poslovnega prostora še poseben prostor za prodajo svojih proizvodov, sprejemanje naročil ipd. (27. člen zakona). Splošni predpisi o higiensko-tehnični zaščiti dela, sanitarni predpisi in predpisi o uporabi poslovnih prostorov, ki veljajo za poslovne prostore družbenih obrtnih delavnic, naj se primerno uporabljajo tudi za poslovne prostore samostojnih obrtnikov (28. člen zakona).
Obrtne in obrti podobne dejavnosti, za katerih opravljanje ni potreben poslovni prostor, so navedene pod točko V. odredbe o obrtnih gospodarskih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 10/64).
Zakonodajalec je torej hotel olajšati ustanavljanje obrtnih delavnic samostojnih obrtnikov tudi v pogledu vprašanja poslovnih prostorov. Da ne bi vprašanje poslovnega prostora bilo vzrok pregledov nadzornih organov v poslovanju obrtne delavnice, je postavljen pogoj (21. člen zakona), da mora imeti samostojni obrtnik pred ustanovitvijo delavnice primeren poslovni prostor, če je le-ta seveda sploh potreben.
Občinski organ, ki bo ocenjeval poslovni prostor, pa mora upoštevati okolnosti, v katerih namerava samostojni obrtnik opravljati svojo obrt: obrtno dejavnost, obseg dela, število zaposlenih, vzgojo vajencev ipd.
Glede kredita pa se morate obrniti na komunalno banko in tam lahko, če ste kreditno sposobni, dobite potrošniško posojilo kakor vzak drug občan.
Branko ZAJEC
Iz naših delovnih kolektivov
LITOSTROJ SKLENIL V INDIJI POGODBO ZA 8 MILIJONOV DOLARJEV
(Nadaljevanje s 7. strani) na drobno in njihove poslovalnice na območju občine dosegle v prvem tromesečju skupni promet 2,2 milijarde din. Močno se je povečal virmanski promet in prodaja na potrošniška posojila.
•	Visoko povečanje blagovnega prometa je bilo tudi zaradi tega, ker je bilo odprtih več novih trgovin in so bile v nekaterih trgovskih lokalih z adaptacijami razširjene dosedanje prodajne kapacitete.
•	Trgovska mreža je zlasti v mestnem delu dokaj dobro razširjena in bo treba v bodoče poskrbeti, da se urede in povečajo lokali tudi v nemestnih predelih naše občine.
IN GOSTINSTVO?
•	Gostinstvo je vprvih štirih mesecih doseglo po vnovčeni realizaciji že 31,5 odstotkov letnega plana, ker pa se bo prava sezona šele pričela, bo družbeni plan, ki je letos predvideval komaj 7 %> povečanje, visoko prekoračen.
® Večji finančni obseg prometa v gostinstvu je tudi posledica višjih cen. Prodaja vina se je povečala ko-
Zaradi uvedbe teh ukrepov so gospodarske organizacije zašle v določene težave:
— Kritična oskrba z domačim reprodukcijskim materialom. Zaloge so relativno manjšajo, poleg tega pa postajajo vse bolj desorti-rane.
— Nezadovoljiva oskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom, zlasti v tekstilni, kemični, uknjarski, kovinski, elektro in lesni (plu-ta) industriji (poleg nezadovoljivih deviznih sredstev, so tudi dobave uvoženih materialov v precejšnji zakasnitvi zaradi nepravočasno nakazanih deviz s strani
Gospodarske organizacije bodo morale predvsem:
•	Usmeriti sredstva lani ustvarjenih skladov za vlaganja v obratna sredstva. Do sedaj je bila namreč praksa, da so gospodarske organizacije za povečan obseg proizvodnje in prometa najemale bančne kredite.
•	Kritično preceniti letošnje investicijske programe in investirati le v tista osnovna sredstva, ki bodo
ličinsko le za 10,6%, vrednostno pa za 23,4 °/o, torej se je vino podražilo za 11 %. Podobno je tudi pri drugih gostinskih proizvodih.
© Vrednost prodane hrane, prenočišč, napitkov, cigaret, spominkov itd. narašča v gostinstvu nekoliko hitreje in prodaje. Prodaja hrane relativno manj narašča, verjetno zaradi močno povečanih cen.
© Nočnine tujih turistov so se povečale za 19 %, domačih pa za 10,8 %. Izboljšal se je tudi povprečni čas bivanja na območju naše občine.
PA OBRT?
•	V obrti se zaostrujejo razmere zaradi pomanjkljive oskrbe z reprodukcijskim materialom. To povzroča nerealno kopičenje zalog istega materiala, ki je trenutno na razpolago čeprav ostane daljši čas neizkoriščen. Pri obrtnih podjetjih, ki proizvajajo za trgovino, deloma upadajo naročila zaradi zaostrenega kreditiranje trgovine in zmrznjenih cen.
•	Nova obrtna podjetja so
letos nastala iz bivših servisov krajevnih skupnosti.
Jugo-banke).
— Zamujanje dobav kooperantov predvsem v podjetjih kovinske industrije.
— Spremenjeni pogoji kreditiranja obratnih sredstev v trgovini (50 % omejitev kreditov za nakup blaga, zaostreni kriteriji za odobravanje kreditov za izredne zaloge itd.).
— Večanje zalog gotovih proizvodov v industriji in proizvodni obrti zaradi oklevanja trgovine pri naročilih, ker pri zamrznjenih cenah trgovina ne sme spremeniti prodajnih cen tudi tam, kjer so bila že odobrena povišanja.
povečala izvoz brez dodatne večje obremenitve devizne bilance.
• Pospešiti izvajanje planiranih izvoznih nalog: Realizacija izvoza v prvem tromesečju ni zadovoljiva. Zaradi povezovanja izvoza z uvozom, bodo podjetja, ki ne bodo močneje vključena v mednarodno delitev dela, zašla še v večje težave, ker jim Jugo-banka ne bo poskrbela deviz brez konkret-
nih izvoznih uspehov.
® Skrbeti za večjo ustaljenost zaposlenih, kajti letošnja sorazmerno visoka fluktuacija delovne sile, zlasti v marcu, negativno vpliva na storilnost dela. Nove delavce naj sprejemajo le tam, kjer je to ekonomsko utemeljeno (večja intenzivnost dela).
© Tesneje povezovati osebne dohodke z rezultati dela, uspehi delovne enote in podjetja kot celote. Letošnji rezultati gospodarstva ne opravičujejo hitrejšega dviga osebnih dohodkov (15,5%) od lanskega primerjalnega obdobja (13,3 odstotka). Ali so upravičeni visoki osebni dohodki vodilnih delavcev v nekaterih delovnih organizacijah?
•	Posvečati večjo skrb strokovnemu usposabljanju kadrov, posebno ker imamo v gospodarstvu na območju naše občine še vedno nezadovoljiv kvalifikacijski sestav zaposlenih. Poleg strokovnega izobraževanja na delu, bodo morale gospodarske organizacije v večji meri skrbeti za razvoj strokovnega šolstva, ki je glavni vir nove kvalificirane delovne sile.
•	Doseči hitrejše obrača-
nje obratnih sredstev z boljšimi organizacijskimi ukrepi: Visok dvig terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev je treba čimprej zmanjšati.	J. B.
Pojavljajo se prvi ugodni znaki zadnjih ukrepov za zboljšanje na gospodarskem področju. Tako je bilo lani decembra v obtoku 460 milijard din, letos januarja pa samo 439 milijard din, torej kar za 21 milijard din manj. Z zaostritvijo pogojev za najemanje potrošniških kre-
Tovariš urednik,
v februarski številki lista ste uvedli zelo zanimivo novo rubriko: Vsi moramo jesti, zato nas zanima, kako je z našim kmetijstvom. Ponovno ste jo napovedali v majski številki, vendar ste na omenjeni strani objavili le manjši članek o Agrokombinatu. Res nas zanimajo ta vprašanja, saj se prav na področju kmetijstva dogajajo največje anomalije.
Naš živilski trg je razmeroma slabo založen in drag. Kmetijska zadruga ne odkupuje zelenjave, živina iz ljubljanske okolice je bila npr. odkupljena za potrošnike v Čakovcu.
Kmetijske gospodarske organizacije so imele lani v Sloveniji milijardo in pol din izgub, med njimi največ ljubljanski Agrokombinat. Zdaj je v Sloveniji že 17
Litostroj je sklenil z indijskim investitorjem Ka-mani Industrial Corporation Ltd v Bombayu izvozno pogodbo za dobavo strojne in elektro opreme za kompletno železarno s kapaciteto 150.000 ton surovega železa letno. Vrednost zaključenega posla je približno 8 milijonov dolarjev, dobavni rok pa 2 leti.
tisoč praznih stojišč v hlevih. Razen tega je občutno zlasti pomanjkanje kmetijske mehanizacije.
Brez potrebnih finančnih sredstev, zlasti nujnih obratnih in investicijskih kreditov, ne bo možno uresničiti družbeni plan v kmetijstvu. Tudi pomladanske poplave bodo povečale kritičnost preskrbe.
Menim, da bi zlasti kooperaciji z zasebnimi kmetovalci morali posvetiti več pozornosti ter jo razviti do največjih možnosti. O. F.
KAJ JE Z AGROKOMBINATOM?
Tovariš urednik,
marsikaj se šušlja o našem Agrokombinatu. Zakaj in čemu si ne natočimo Čistega vina? Kaj skrivamo in zakaj? Ce treba, priznajmo, da naša kmetijska poli-
Ta pogodba, ki je uspešna afirmacija naše industrijske proizvodnje je dokaz, da imajo naša podjetja še ogromne skrite rezerve in možnosti uspešnega nastopanja na mednarodnih tržiščih, če pri tem sodeluje več naših podjetij po načelu specializacije. To je tudi prvi večji mednarodni poslovni uspeh poslovnega združenja »Smelt«.
varni Lek, kakor tudi postavljati vprašanja ali pa oddajati dopise za interno glasilo »Kolektiv«, so namestili v tovarni posebno rdečo skrinjico za mnenja, pripombe in kritiko.
Želimo, da bi podobne ukrepe osvojile vse delovne skupnosti, družbene organizacije in sveti krajevnih skupnosti, kajti tudi to je sestavni del ustavnega načela javnosti.
Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem kolektivu?
O vsakem nastalem problemu razpravljajmo toliko časa, da najdemo času in našim možnostim najustreznejšo rešitev ter nato z enotnimi predlogi in zahtevami na vseh zborih volivcev prepričajmo pristojne, da se bodo taki enotni sklepi vseh interesentov začeli tudi izvajati takoj, brez vsakega zavlačevanja.
tika ni pravilna, da so zlasti kratkoročni krediti za kmetijstvo preveliko in nesmi' selno breme. Marx je v svojem »Kapitalu« jasno napisal, da je kmetijstvo najmanj akumulativno in da kapitalisti investirajo vanji ko so vsa industrijska področja že zasičena z investicijami. Mi pa dajemo Agrokombinatu kratkoročne kredite, čeprav vemo, da jih najmanj 8 let ne bo sposoben likvidirati.
Povejte nam kratko in jasno:
—	kakšni so dosedanji uspehi Agrokombinata,
—	kje so njegove osnovne slabosti,
—	kakšno je njegovo sedanje resnično stanje,
—	kašne možnosti obstajajo za prihodnje in
—	kaj namerava v zvezi z vsem tem ukreniti naša občinska skupščina.
NUJNA JE USTALITEV GOSPODARSTVA
Da bi se odpravila nestabilnost in uspešneje uresničevale predvidene pozitivne spremembe v našem gospodarstvu (glej resolucijo zvezne skupščine o izgradnji gospodarskega sistema!), so bili sprejeti razni dodatni začasni ukrepi in sicer določene omejitve: na področju investicij, kreditiranja obratnih sredstev, omejitve dviganja cen tid. Pričakujemo, da bodo tako ustvarjeni pogoji za boljše ekonomske kriterije v menjavi z inozemstvom, spremembe v delitvi narodnega dohodka v korist splošne in osebne potrošnje, pa tudi spremembe v delitvi dohodka med delovnimi organizacijami in družbo, ker brez stabilnosti v gospodarskih gibanjih, ni mogoče izvrševati takih premikov.
TEŽAVE REŠUJMO TAKOJ Z LASTNIMI SILAMI!
Navedene težave bodo morale gospodarske organizacije reševati predvsem same. Ne smejo čakati in pričakovati, da bodo te probleme reševale višje družbeno-politične skupnosti, gospodarske zbornice in banke.
Občinska skupščina je z jamstvom za kratkoročni kredit v višini 20 milijonov din omogočila, da v Plani-ca-športu dokončajo že začeto proizvodnjo, izpolnijo svoje izvozne pogodbene obveznosti ter zmanjšajo odvišne zaloge. Razumljivo je, da bo nujno predvsem zboljšanje organizacije proizvodnje in poslovanja. Zlasti bo potrebno skrbeti za boljše obveščanje in zainteresiranost ter aktivno sodelovanje vseh članov te delovne skupnosti.
MNENJA, PRIPOMBE IN KRITIKA
Da bi vsak član delovne skupnosti dobil možnost dajanja svojega mnenja, pripomb in predlogov k raznim aktualnim problemom v to-
NARASCANJE vrednosti dinarja
Vsi moramo jesti, zato nas vse zanima
kako je z našim kmetijstvom
NUJNI SO USTREZNI OBRATNI IN INVESTICIJSKI KREDITI
PLANICA ŠPORT CISTI PRED SVOJIM PRAGOM ...
Podjetje Planica-Sport je zašlo v nevzdržen položaj ter v težavne finančne razmere predvsem zaradi neurejenih notranjih razmer in slabega vodenja. Razumljivo je. da je vzdušje v taki delovni skupnosti vse prej kot prijetno in vzpodbudno. Največ krivde za vse to je bilo nedvomno na direktorju, komercialnem vodju in računovodju, ki so jih zaradi tega razrešili teh dolžnosti.
ditov sc prav tako zmanjšuje pritisk potrošnikov na domačem tržišču, kar bo nujno vodilo k iskanju skritih rezerv v proizvodnji, zniževanju proizvodnih stroškov ter v zvezi s tem prodajnih cen ter k borbi za boljšo kvaliteto proizvodov.
Več za naš turizem!
nujni ukrepi za ZBOLJŠANJE NAŠEGA turizma
__ Naša občina ima vse pogoje zlasti za razvoj turističnega gospodarstva, saj leži na križi seu poti proti morju, v gore in na jug naše dežele. Na našem območju so tudi izredno lepi tereni za izlete kot Katarina, Toško čelo, Mostec, Šmarna gora. Zbiljsko jezero itd. Najlepši predeli so nedvomno v Medvoški kotlini in okolici. Čeprav so zelo obiskani, niso dovolj negovani.
Za turistična območja nase občine moramo bolj skrbeti in preprečevati zlasti nered, ki vlada pri raznih gradnjah. Zelo slabo je, ker turistični delavci in turistična društva ne sodelujejo Pri izdelavi načrtov za bodoče rekreacijske centre, saj bi lahko dajali prav korist-ne pobude. Premalo skrbijo za lepši izgled turističnih krajev. Zlasti obrobni Predeli naše občine so v celoti prepuščeni le svetom krajevnih skupnosti. Tudi ni predvidenih skoro nič sredstev za turistične olepševalne namene.
DELOVNE skupnosti »o PREVEC PASIVNE
Poseben problem je izgled tovarn in drugih jav-nih zgradb ter njihove okolice. Energično moramo zahtevati, da upravljalci posvetijo več skrbi temu vprašanju, saj bo to prispevalo k higienskemu in kulturnemu razvoju delovne skupnosti, kakor tudi k večji produktivnosti dela in ugledu kolektiva.
GOSTINSKI DELAVCI — VEC GIBČNOSTI
Tudi z gostinstvom, z odnosom do gostov, s hitrostjo uslug in drugimi ukrepi za pridobivanje gostov nismo zadovoljni. Na najlepših predelih občine ni razvito ne gostinstvo ne trgovina. Cestno omrežje je izredno slabo. Pokrajino kvarijo divje gradnje. Vse to ne prispeva k privlačnosti pokrajine niti za domače niti za tuje turiste. Tudi turistična vzgoja občanov je prešibka.
TURIZEM IN TRGOVINA
V turizmu ima precejšnjo vlogo tudi trgovina, ki je v času največjega navala zelo slabo organizirana. Zahtevati je treba, da trgovsko podjetje »LOKA« modernizira trgovino v Medvodah in se posveti tudi Smledniku, ki postaja važen turističen kraj. Če bo potrebno, je treba zainteresirati za to tudi trgovska podjetja v Ljubljani.
OBMEJNO SREČANJE PIONIRJEV
Tudi.letos je bilo obmejno srečanje pionirjev iz občine Kranj in Šiška s pionirji avstrijske demokratične organizacije »Kinderland — Junge Garde« iz Celovca, ki so jo naši pionirji sprejeli na jeseniški železniški postaji. Nato so priredili kratek kulturni program pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ter si ogledali kraj grozotnega trpljenja naših borcev za svobodo v Begunjah. Položili so vence na grobove padlih žrtev v Begunjah in v Dragi. Na tej komemoraciji je med drugim govoril tudi koroški deželni sekretar Komunistične partije Avstrije ter poslanec Hans Kalb, ki je zaželel našim pionirjem vse najboljše tudi v slovenskem jeziku.
S takimi prijateljskimi srečanji se krepi v najmlajšem rodu tovarištvo, ki je temelj miru in sožitja med sosednimi narodi.	Š.
TURISTIČNA DRUŠTVA nje ste, kaj delate?
Po ustanovitvi Turistič-ega društva Šiška imamo v, naši občini skupno 5 turističnih društev. Njihova snovna naloga je, da se lraijo in usposobijo za re-■cvanje družbenih proble-ov na področju turistične sp]uVnosti- Uveljavijo naj c k°t najpomembnejša gi-aina moč turistične druž-bene dejavnosti.
ali si že Član
turističnega
društva?
TEMELJNE NALOGE
O Vključiti je treba čimveč občanov v turistična društva in tako vplivati na turistično vzgojo občanov, zlasti mladine.
® Pritegniti moramo čimveč gospodarskih organizacij oziroma delovnih skupnosti v turistična društva zaradi sodelovanja na področju turizma in aktivne rekreacije članov njihovih delovnih skupnosti.
® Povezati moramo turistična društva s sveti krajevnih skupnosti, političnimi in družbenimi organizacijami in začeti skupne turistične akcije.
© Občinski politični forumi in organi občinske skupščine naj posvetijo večjo pozornost turističnim organizacijam, jim moralno in materialno pomagajo, hitreje proučujejo in rešujejo njihove predloge.
• Vsa turistična društva naj se povežejo tudi z drugimi družbenimi organizacijami in društvi (SZDL, ZMS, taborniki, vrtičkarji itd.) ter skupno razvijajo razne turistične akcije.
Pred šestimi leti je bila ustanovljena počitniška skupnosti pri našem občinskem sindikalnem svetu z namenom, da omogoči delovnim ljudem in njihovim družinam cenen, udoben in prijeten letni oddih.
V tem času smo odprli vrsto lastnih počitniških domov na obalah našega morja ih pod snežnimi alpskimi vrhovi (Kje so ti počitniški domovi in koliko je v njih prostora smo navedli v maj-
REKREACIJA
ski številki našega lista. Podrobne informacije dobite po telef. 31-20-11, interna 285 ali pa ustno v palači občinske skupščine, Celovška 121/IV, soba št. 418).
V šestih letih poslovanja smo že uspešno preboleli razne »otroške« bolezni kot pomanjkljivo poslovanje uprave in posameznih domov, zamude v finančnih obračunih in razni drugi spodrsljaji, ki so povzročali slabo kri takratnim dopustnikom.
Tudi s sedanjim načinom dela še vedno nismo zadovoljni ter se še naprej vztrajno borimo za boljšo organizacijo poslovanja, preskrbe in sploh skrbi za dopustnike. Zadovoljstvo naših gostov v letošnji dopustniški sezoni nam bo poglavitna vzpodbuda za naše nadaljnje delo.
Delovnim ljudem, ki žele preživeti svoj dopust v naših počitniških domovih, ne nameravamo nuditi le oddih v lepem turističnem kraju in ob dobri prehrani, temveč jim želimo dati v prihodnje še več, tako da si bodo dopustniki pri nas ob udobnem cenenem in prijetnem letovanju, oddihu in počitku ohranili naše usluge v trajnem, prijetnem spominu.
TABORNIKI PROSLAVILI DAN MLADOSTI
Šišenski taborniki razvijajo vse večjo aktivnost in iniciativnost. Tudi mladinski praznik so proslavili z drugimi ljubljanskimi taborniki tako, da so na tivolskih travnikih postavili svoje šotore ter prikazali vrsto taborniških iger in tekmovanj.
•	Število tabornikov na območju naše občine narašča. Pri nas je bilo že lani okrog 300 aktivnih tabornikov, sedaj pa jih bo kmalu 500. Pripravljajo pa ustanovitev nove enote, ki bo še povečala število članov. Funkcionarji naših taborniških enot so mlajši mladinci, saj je najmlajši načelnik enote star komaj 13 let, kar predstavlja svojevrsten »rekord«, posebno še, če vemo, da kljub temu delo v redu poteka. Tako 15, 16 in 17-letni taborniški funkcionarji vzgajajo mlajše in seveda obenem tudi sebe.
•	Odred ROŽNIK, trenutno najboljša enota v občini je bil že dvakrat med najboljšimi v Sloveniji — prejel je najvišji naziv za odlično delo »Partizanski« zato se bo letos udeležil
Tabora bratstva in enotnosti v Makedoniji kot predstavnik republiške zveze tabornikov. Tega tabora se bo udeležilo nekaj funkcionarjev iz vsake osnovne enote v Šiški. Tako bo ta delegacija v bistvu delegacija občine Šiška. Člani naše Ljudske tehnike bodo poskušali vzpostaviti radijsko zvezo Ohrid :	Ljubljana,
kar bi bilo posebno doživet-roma za članstvo.
Krajevna skupnost
O VLOGI IN POMENU KRAJEVNE SKUPNOSTI
Na zadnjem zboru občanov KS Hinko Smrekar je bilo precej živo. Dejavnost uslužnostnih servisov, kar bi morala biti le ena od mnogih nalog KS, je bila doslej poglavitna skrb KS, kar je bilo nujno zaradi ustvarjanja ekonomske baze. Delo s servisi je odvzelo organom KS tri četrtine časa. Tako jim je za bistveno namensko delo ostalo le četrtina v^ega časa.
Sveti KS morajo skrbeti za samoupravo in samopomoč občanov, za socialno dejavnost, za vzgojo in varstvo otrok in mladine, za ostarele, za družbeno prehrano, razvedrilo, splošno rekreacijo, komunalno ureditev. Zbirati morajo želje in predloge občanov in skrbeti za njihovo realizacijo. Skrbeti morajo za povezavo dela vseh množičnih organizacij, poravnavo sporov, skratka za oživljanje nekakšne »razširjene družine« na vseh področjih.
Poslovanje hišnih svetov, komisij za varstvo otrok, za zdravstvo in socialno var-
stvo, za telesno vzgojo, za komunalno dejavnost, za požarno varstvo, za civilno zaščito, za organizacijo civilnih pogrebov, poravnalnih in potrošniških svetov bo treba še bolj razviti.
Naša KS, ki ima skoro 7000 prebivalcev in 567 hiš (od tega 83 SLP), bo še naprej skrbela za zadostne uslužnostne storitve tako za hišne svete kot tudi za posamezne občane. Ukinitev olajšav za drobna, nerentabilna uslužnostna dela je bila preuranjena, saj bomo še precej časa vezani na popravila.
Občani se pritožujejo nad
visokimi cenami uslug. Prej je režijska ura stala 450 din, zdaj več kot 800 din, razen tega pa se obrtna podjetja izmikajo drobnim, toda potrebnim uslugam. Občani tudi niso zadovoljni z neurejenim načinom gradnje skupinskih garaž. Sprašujejo tudi, kdaj se bo začel graditi prepotrebni dom družbenih organizacij v Spodnji Šiški.	M. M.
Naši kraji in ljudje
DRAVLJE
•	Ureditev Vodnikove ceste, posebno na nepreglednem ovinku ob gostilni »Pri Gusteljnu«, je za to območje zelo pomembno in nujno. Zaradi tega bi bilo zelo umestno, da bi se letos že začeta dela na rekonstrukciji Vodnikove ceste pri osnovni šoli nadaljevala tudi v Dravljah.
•	Gasilsko društvo je konec maja proslavilo 60. obletnico svojega uspešnega delovanja in vedne pripravljenosti priskočiti požrtvovalno na pomoč povsod, kjer je to potrebno.
C Zbor občanov je konec maja razpravljal o delu sveta Krajevne skupnosti ter obenem pomladil in obnovil svoje vrste, kar navdaja občane (zlasti mlajše), z zaupanjem, da se bodo končno začela učinkoviteje reševati razna pereča vprašanja.
MEDVODE
•	Proslava dvajsete obletnice osvoboditve v Medvodah je bila res lepa. Skoro vse množične organizacije in delavski sveti so pod vodstvom krajevnega odbora SZDL sodelovali pri proslavi. Na zborovanju v kinodvorani DPD Svoboda Medvode je sodelovalo 11 delavskih svetov. Okoli 100 članom delavskih svetov in častnim gostom je govoril Tone Plešec o delavskem samoupravljanju.
•	V partizanskem pohodu ob dvajsetletnici osvoboditve je sodelovalo preko 130 aktivnih borcev. Partizanske patrole so podale ra-port predsedniku krajevnega odbora ZB, ki jih je pozdravil s krajšim nagovorom. V partizanskem mitin-
gu so sodelovali tudi pevci kulturno-prosvetnega društva iz Sore in kulturno-prosvetno društvo Tine Rožanc s svojo folklorno skupino. Mitingu je prisostvovalo preko tisoč občanov.
•	Medvodski turizem ne ustreza dejanskim potrebam, saj postajajo Medvode pomemben turistični center in bi bilo prav, če bi predvideli tukaj tudi zgraditev bencinske črpalke ter drugih turističnih objektov.
€> »Kodrinov mlin« v Dra-gočajni še vedno stoji neizkoriščen. Primeren pa je zlasti za turizem in bi zaradi tega bilo umestno, če bi ga ponudili kakšnim interesentom izven republike za ureditev počitniškega doma.
•	Pester program turistične dejavnosti je sestavil novi odbor turističnega društva, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru.
•	Mladinska sekcija turističnega društva Medvode, ki je bila pred kratkim ustanovljena, je vnesla v društveno dejavnost novo razgibanost. Mladi turistični delavci so si ogledali razne turistične zanimivosti po Sloveniji ter si pridobili novih izkušenj za svoje nadaljnje delo. Kaj pa mladinska sekcija pri drugih turističnih društvih na območju naše občine?
•	Goričanski grad je urejen v muzej orientalskih kultur. Ima pa tudi poseben oddelek za narodnoosvobodilno gibanje, ki je vezan na znano pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo, ki je bila 1934. leta v tem gradu. Nujno bi bilo, da se v prostorih nekdanje pristave čimprej uredi ustrezno gostišče za številne obiskovalce.
LITOSTROJ
•	Pionirski odred osnovne šole Hinka Smrekarja si je na dan mladosti v športnem tekmovanju ljubljanskih pionirjev priboril prvo mesto in prvo nagrado.
PIRNICE
•	Ustna javna tribuna o
urbanizaciji, stanovanjski in komunalni politiki je vzbudila veliko zanimanje, sa je bilo navzočih 282 prebivalcev, ki so z zanimanjem poslušali ing. Cerarja, ing. Bohinca ter tovariše Kranjca, Jelenca, Joviča in druge, ki so nato odgovarjali tudi na postavljena vprašanja.
Šentvid
•	Mladinski aktiv šentviške gimnazije si je na športnem tekmovanju ljubljanske mladine na dan mladosti priboril prvo mesto in prvo nagrado.
• Turistično društvo Šentvid je imelo po dveh letih mirovanja ponovno občni zbor ter je že poživilo svoje delo. Novi odbor s podpred-nikom tovarišem Merjascem si je že sestavil obsežen program dela in akcij ter upamo, da bo začeto delo vztrajno nadaljeval, razvijal in izpopolnjeval.
•	Tekmovanje v akciji za lepšo ureditev hiš, ocvet-ličenje oken, ureditev zelenic, predvsem pa vzdrževanje čistoče in prikupne zunanjosti, ki ga organizira naše Turistično društvo, bo nedvomno mnogo prispevalo k večji privlačnosti naših krajev, kar bo pozitivno vplivalo tudi na razvoj tu-
<D Turistični filmi in predavanja, ki jih predvideva TD, bodo prispevali k razvoju smisla za razvoj in pospeševanje turizma. Pri tem bo TD posvetilo posebno pozornost zlasti mladini.
•	Koordinirane turistične akcije Turističnega in Planinskega društva, Počitniške skupnosti, Počitniške zveze, tabornikov, Društva prijateljev mladine, krajevnih skupnosti in drugih, kakor tudi ožje tozadevno sodelovanje z organi občinske skupščine, gospodarskimi in sindikalnimi organizacijami bodo nedvomno precej prispevale k temu, da se bodo zlasti tuji turisti, ki sedaj le' zdrve skozi naš kraj, dalj časa zadržali tudi pri nas, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na večji dotok tujih deviz.
•	Zasebne turistične sobe
predstavljajo ugoden vir dodatnih dohodkov za vsakega domačina ,ki razpolaga z ustreznimi možnostmi. Več o tem lahko zveste v pisarni našega Turističnega društva.
•	Gaudeamus igitur ...
Četrtošolci naše gimnazije so po stari tradiciji tudi letos zaključili šolski pouk s povorko po Šentvidu in Šiški. Žarečih lic in z rdečimi nageljčki in svečami v rokah so prepevali svojo »O venereabilis ...« in »Gaudeamus igitur ...« Marsikdo pa se je ob tem spomnil na svoja mlada leta, ki so potekala pod precej drugačnimi in težjimi pogoji življenja.
•	113 absolventov šentviške gimnazije se te dni znoji ob opravljanju zaključne-
ga izpita. Želimo jim vso srečo!
TRNOVEC-TOPOL
• Gradnja občinske ceste IV. reda z okrog 30 prepusti je že v teku. Cevi so nabavljene, težave so le z nabavo potrebnih količin cementa in betonskega železa. Prav tako popravljajo vaške poti, tako da bi postopoma imelo vsako naselje vse svoje ceste usposobljene za avtomobilski promet, kar bo nedvomno prispevalo k povečanju tujskega prometa.
•	V turistično komisijo so
izvoljeni Anton Dobnikar, Marija Dobnikar in Pavle Kozjek. Upajmo, da bo ta komisija razvila vso potrebno iniciativo ter s tem prispevala k nadaljnjemu razvoju domačega turizma v teh prelepih predelih.
zgornja Šiška
•	Ureditev Vodnikove ceste do osnovne šole Valentina Vodnika je že v teku ter je bila povsod, zlasti pa pri šolski mladini toplo pozdravljena.
KULTURA IN PROSVETA
OBČINSKA PROSLAVA
DVAJSETLETNICE
OSVOBODITVE
V	soboto, 22. maja, je bila v nabito polnem manjšem delu nove športne dvorane v Tivoliju občinska proslava dvajsetletnice svobode. Proslave se je udeležila tudi sovjetska delegacija. Program, v katerem so sodelovali Akademski pevski zbor, folklorna skupina »Tine Rožanc«, zabavni ansambel »Veseli Šentvidčani« in glasbena šola »Franca Sturma«, je bil kvaliteten, čeprav je bil zaradi premajhne dinamične razgibanosti tu in tam predmet določenih kritičnih pripomb.
Prireditev je izvedel pripravljalni odbor občinskih družbenih organizacij pod predsedstvom Mire Isako-vičeve.
PESTER IZOBRAŽEVALNI PROGRAM DELAVSKE
Univerze
Naša delavska univerza je razvila izredno pester in bogat izobraževalni program, zlasti na družbenoekonomskem, strokovnem in splošnem področju.
Posebno pozornost je posvetila strokovnemu izobraževanju kadrov v gospodarstvu z raznimi tečaji, posvetovanji, seminarji, večernimi šolami in predavanji. Vsak mesec prireja tudi posebne seminarje za direktorje, na katerih obravnavajo razne aktualne probleme kot fluktuacija delovne sile, boljše izkoriščanje notranjih rezerv, poslovnih intervjujev itd.
Tudi politične šole v okviru delavske univerze so dosegle lep razvoj in napredek. Kmalu bodo razvili tudi politično šolo III. stopnje, kjer bodo obravnavali samo gospodarska vprašanja.
V	letošnji izobraževalni
sezoni naše delavske univerze je sodelovalo nad 4000 občanov. Zal pa izredno pester in bogat program, obsežnost in vloga delavske univerze niso dovolj znani in popularni.	S.
• Pri načrtovanju kulturnih potreb sodeluje preozek krog občanov. Načrti so preskromni. Vsi družbeni činitelji in vsi občani so odgovorni za razvoj kulture v komuni, ki mora biti tesno
povezan z gospodarskim razvojem komune, kajti potreben je enoten in celovit razvoj kulture v komuni (»Informacije Zveze kultur-noprosvetnih organizacij Slovenije«, 1964/3).
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA
Naša občinska knjižnica je v svojem neposrednem okolju razvila živahno aktivnost, saj je npr. letos v prvih petih mesecih izposodila 14.525 bralcem kar 39.454 knjig. Tako je 7799 odraslih in 6726 mladincev v tem času prebralo skupaj 1173 poljudnoznanstvenih, 19.110 leposlovnih, 16.184 mladinskih in 2987 knjig v tujih jezikih.
Prav bi bilo, če bi naša občinska matična knjižnica razvila podobno aktivnost na celotnem območju naše občine s tem, da bi že sedaj organizirala vse potrebno za potujoče knjižnice po raznih krajih zlasti nemestne-ga območja naše občine.
Občinska knjižnica se pa — podobno kot vse kultur-no-prosvetne dejavnosti na območju naše občine — bori z neštetimi materialnimi ovirami in težavami. Med temi so predvsem dosedanji neustrezni prostori na Celovški cesti 99. To poslopje bodo ob urejanju tega območja porušili, zaradi tega je knjižnici dodeljen nov »življenjski prostor« v novo zgrajeni stanovanjski zgradbi Na jami, vendar se tudi že predvideva izgradnja občinskega kulturnega centra, ki bo šele omogočil polno dejavnost knjižnice. Vse te težave pa ne morejo biti opravičljiva ovira, da se ne razvije dobro organiziran sistem potujočih knjižnic v kovčkih ali kakšne druge ustrezne oblike.
VODICE
• Kulturno - prosvetno društvo je imelo svojo delovno konferenco, na kateri so pregledali svoje dosedanje delo in z dopolnilnima1 volitvami spopolnilni svojo organe upravljanja. Raz' prava je pokazala potrebo po koordinaciji in enotnem programiranju vsega drto' benga dela ter po oživitv' krajevnega družbenega centra in iskanju novih in privlačnejših oblik in na' činov dela.



Preveč ali premalo šol?
Medtem ko ima osnovna šola Valentina Vodnika v Zgor-dji Šiški nad 1400 šolskih otrok ter zaradi pomanjkanja ocdnic deloma poučujejo v 3 dnevnih izmenah, ostaja osnovna šola Angele Ocepkove v Centru takorekoč brez »cencev, saj je že v lanskem šolskem letu zaprla svoj Pevi razred, ker je bilo vpisanih le 16 novincev. Prihod-nJe leto pa bi v 9 oddelkih imela le nekaj nad 200 otrok.
Zaradi tega je predvidena ukinitev te osnovne šole. V zvezi s tem smo prejeli naslednji dopis:
Tovariš urednik,
°°. raznih razpravah o šol-mladini se pojavljajo izjave, da število šolskih otrok Pada, da so na območju občine Center že zaprli neka-rare osnovne šole in da ob-ja podobna nevarnost tu-p* Pri nas. Z drugimi besedami, potrebna je določena Previdnost pri gradnji novih °1, da ne bodo ostale brez adostnega števila učencev, rosim za pojasnilo, kako je dejansko s tem na območju naše občine.	I. O.
ODGOVOR:	Primerjava
Podatkov o gibanju števila cencev osnovnih šol na ob-■aočju mesta Ljubljane prepričevalno dokazuje, da ra-en v občini Center število oloobveznih otrok še vedno , ro narašča, kar je pač poledica hitre stanovanjske gradnje ter stalnega prili-a novih prebivalcev na ob-‘dočja gospodarsko razvija-Joeih se obrobnih mestnih dbčin.
: Primerjava podatkov tudi Jasno pove, da je med vse-d?1 ljubljanskimi mestnimi deinami največ šoloobvez-
nih otrok prav na območju naše občine, in sicer 6417, medtem ko jih imata npr. takoj za njo največ občina Moste-Polje (4795) in občina Bežigrad (4493).
Na območju naše občine je zlasti mnogo učencev prvih štirih razredov osnovne šole, kar je dokaz, da se k nam doseljujejo zlasti mlajše delovne družine. Ker se na območju naše občine zelo naglo razvijajo razne gospodarske in druge delovne organizacije in predvidevamo cele soseske za novo visoko stanovanjsko gradnjo, je jasno, da se bo v naslednjih 15 letih še vedno izredno hitro povečevalo število prebivalcev in šolskih otrok. Zaradi tega je vprašanje potrebnih prostorov za učilnice osnovnih šol, gimnazije in raznih srednjih strokovnih šol trajno pereče navzlic predvideni pospešeni gradnji šolskih objektov. Prav je, da se vsega tega jasno zavedamo ter povsod pravilno osvetljujemo izredno pomembnost gradnje novih šol.
Kaj pa taborniki?
V®C POMOČI TABORNIŠKI ORGANIZACIJI
.Statistika dokazuje, da tudi pri nas narašča mladinski P^al. Pri tem je zanimivo to, da ta ne narašča med žinu0 šibkirni sl°ii> temveč prav v dobro situiranih dru-Prom' Tore;' tu ne gre Preclvsem za reševanje socialnih oblemov, temveč bolj za vprašanje otrok in mladine iz emožnejših družin, ki so pa — zaradi prevelike zapo-vhosti staršev — prepuščeni samemu sebi oz. negativnim Plivorn ulice.
...družbena skrb za večino in mlajšo mladino v Jihovem prostem času mo-p0 zaostaja za potrebami. - ?v zaradi tega bi bilo j Jb° in koristno, če bi bolj KoriJčaii razne že obsto-V].e oblike zanimivih in pri-te, nih interesnih zaposli-otrok v njihovem pro-eih času.
tj''10'! temi ima taborniška Siinizacija zelo ustrezen
^°8ram sistematičnega 'Bojnega deia. Taborniki tim0 °Pravili mnogo poho-t?;.. Po sledovih slavnih cj,. 'Zanskih brigad. Tabo-jj. srno v vseh pomembnej-iJ( krajih iz narodnoosvo-oilne vojne in sodelovali to; Vseh večjih proslavah. sP svojih rednih tedenskih Jankih in izletih osvaja-j- 1 razne tehnične veščine aa . u8a za življenje korist-st vnanja. Ob skupnem se-oh V!'laniu svojih načrtov, bp^kopnem delu, igrah, ta-rn‘ških pohodih, taborje-
njih, ob taborniškem ognju, ob naših taborniških zabavah in pesmih razvijamo med svojimi sodelavci smisel za kolektiv, za sodelovanje, soodločanje, za soodgovornost, skratka usposabljamo sami sebe za samoupravljanje, ki je danes ena izmed najpomembnejših metod in načinov dela v naši socialistični domovini.
Na območju naše občine imamo naslednje taborniške enote: Odred dobre volje v Zg. Šiški, Odred novih gra-diščarjev, Odred Rožnik v Spodnji Šiški, Odred šmar-nogorskih srn in Rašičko četo v Utiku.
Taborniki se borimo z raznimi težavami, ki bi jih v naši socialistični domovini ne smelo biti. Naj naštejem le najvažnejše:
— Preveč smo prepuščeni sami sebi. Premalo imamo pomoči od Zveze in društev
prijateljev mladine, kakor tudi drugih činiteljev.
— Premalo imamo starejših tovarišev, ki imajo potrebne -organizacijske izkušnje, ki bi jih lahko prenašali na mlajše generacije.
■— Premalo imamo finančnih sredstev, da bi lahko uspešno izpolnjevali in obnavljali našo opremo ter razne pripomočke za vsestransko vzgajanje.
— Nimamo niti nujno potrebnih prostorov za sestanke naših vodov, čet in odredov, kar seveda močno ovira našo dejavnost.
— Vse preveč nas nekateri odrivajo na stranske tire kot da smo mi s svojimi oblikami dela in vzgajanjem pionirjev in mladincev že preživeli, čeprav je prav naša organizacija tista,, kjer je organizacijsko življenje za mlade ljudi res prijetno, zanimivo, zabavno, vzgojno in poučno.
Želim, da vsi, ki se ukvarjajo poklicno ali po družbeni dolžnosti z vprašanjem vzgoje, posvečajo več pozornosti metodam dela taborniške organizacije, kajti prav s to organizacijo bomo lahko nudili mladim neizčrpen vir novih doživetij ter zdravo vsebino za njihov prosti čas, kar bo vsekakor prispevalo k zmanjšanju raznih negativnih vplivov na mladi rod, ki je danes vse preveč prepuščen sam sebi. Majda ŠEGULA
URBANIZEM IN TURIZEM
•	Območja ob Savi in Sori naj se zaščitijo, da se ne bq več uničevalo drevje in druga rast.
•	Preprečiti je treba divje gradnje, gradbena dovoljenja naj se izdajajo le tedaj, če je zunanja oblika objekta primerna okolju in če je zagotovljena komunalna ureditev okolice.
•	Elektrarna Medvode naj uredi obalo Save, ki je ogrožena z dvigom nivoja vode.
• TD Medvode naj bolj skrbi za kopališče na Sori, preskrba naj bo povezana z gradom Goričane, kjer naj se ustanovi gostišče. Za obisk muzeja orientalskih kultur v gradu naj se objavi urnik obiskov.
® Turistično društvo Medvode naj skupno s TVD Partizan poskrbi za ureditev avtocampa pri domu »Partizan«, kjer so že sanitarije, razsvetljava kakor tudi mnoge druge.ugodnosti.
•	Turistično društvo Zbilje naj poveča število čolnov, ki jih je pogosto vse premalo ter so razen, tega še v zelo slabem stanju.
•	Turistično drtištvo Šiška naj uredi Mostec kot lep rekreacijski center, v bližini naj se čimprej uredi tudi avtocamp za turiste.
»NOVICA Z DOLGO BRADO«
Tovariš urednik,
tistemu, ki pod »Preska -Vaše« na 9. strani majske številke občinskega lista tolaži volivce, češ da bodo še letos začeli tamkaj napeljevati vodovod Žajdela—Žon-tar, sporočamo, da je to že
narejeno. Takšnim uslužbencem želimo še naprej — prijetno zimsko spanje ob dobri plači.	Volivci
• Pločnik in kolesarska steza ob severni strani Celovške ceste pri mestnih blokih sta že urejena in upajmo, da pride zdaj na vrsto podhod pri občinski skupščini.
Gasilci se pritožujejo
VEC POMOČI TUDI GASILCEM DANAŠNJI CAS IN RAZMERE ZAHTEVAJO OD NAS POPOLNEJŠE POŽARNO VARSTVO IN ZAŠČITO, SAJ SE V SEDANJEM VELIKEM GRADBENEM VRVEŽU PREMALO PAZI NA ZAŠČITO PRED POŽARI. KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST JE VEČKRAT NALETELA NA NERAZUMEVANJE PRAV PRI ODGOVORNIH ORGANIH.
Pri projektiranju in realizaciji novih gradenj bi morali pristojni činitelji obvezno predvideti tudi zaščito pred požarom. Še tako dobro organizirana požarna služba ne more imeti potrebnega učinka, če nima tehničnih pripomočkov. Temu posvečajo samoupravni organi vse premalo pozornosti.
TEŽAK POLOŽAJ PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV
Še težji so pogoji dela požarne varnosti v stanovanjskih naseljih. Tu skrbe zanjo prostovoljna gasilska društva, ki jih je na območju naše občine 24, od teh je 9 industrijskih. Vzgoja in izpopolnitev prostovoljnih gasilcev je zadovoljiva, vendar pa močno zaostaja tehnična izpopolnitev Občinska skupščina vlaga sicer precejšnja sredstva v
požarno varnost, toda do društev prihaja le 9,6 °/o sredstev. Tako financiranje onemogoča pravilen tehničen razvoj in vnaša v delo gasilskih društev zastoj.
VZGOJA PREBIVALSTVA
Gasilske organizacije naj vzgajajo in opozarjajo prebivalstvo tudi na nevarnosti, ki prete pri nepravilnem uporabljanju modernih strojev in naprav. Prav tako naj jih seznanja z dolžnostmi, kadar je potrebna njihova pomoč.
Nesmiselno je prenašanje zaščite samo na poklicne brigade. Ob manjših požarih in nesrečah je pomoč klicnih gasilcev res hitra in učinkovita, vendar je zlasti ob velikih požarih, potresih in podobno nujna tudi pomoč prostovoljnih gasilcev in prebivalstva samega. Prav zaradi tega je treba najti sredstva tudi za njihov uspešni razvoj.
Kaj je pri nas odveč?
•	Premalo razumevanja
in skrbi prebivalcev za ustrezno čistočo in lepši videz stanovanjskih hiš, neposredne okolice naših naselij na območju naše občine, kar je zlasti pomembno sedaj, ko smo sredi turistične sezone.
•	Odlaganje in puščanje nesnage, drv, premoga in druge ropotije pred stanovanjskimi hišami, na pločnikih, odprtih dvoriščih in drugih vidnih mestih.
•	Sušenje perila na uličnih balkonih, odprtih dvoriščih in raznih javnih mestih.
• Polomljene ograje
okrog vrtov in hiš ter zanemarjena dvorišča.
•	Pohojene in zanemarjene zelenice, pomanjkanje cvetja in lepotičnega grmovja in drevja na ustreznih javnih mestih.
® Kupi zemlje, blata, kamenja in smeti na raznih vidnih in neograjenih gradbiščih.
•	Premalo energično reševanje teh in drugih podobnih problemov s strani občinske komunalne službe.
•	Prva stoječa električna svetilka med palačo občinske skupščine in kinom Šiška, kajti ob njej se je že razbilo precejšnje število avtomobilov .
•	Stalno prekopavanje in predelavanje trga med
palačo občinske skupščine, kinom Šiška, hotelom Ilirija in trgovskim poslopjem. Nekateri trde, da se sredstva za to črpajo iz izredno visokih prispevkov za komunalno urejanje zemljišč, katere plačujejo vsi, ki grade nove objekte.
#	Samovoljna dodatna tolmačenja besedila pod
sliko »požrešnega majskega hrošča« v majski številki našega lista, ki je hotel opozoriti delovne skupnosti le na potrebno aktivnost in sodelovanje pri reševanju raznih samoupravnih pravic in dolžnosti in — nič več.
— Veš, odkar sem naročena na Javno tribuno, zvem za vse novice.
Šišenska tribuna
________________ j
TRIBUNA MLADIH
PROSLAVILI SMO NAS PRAZNIK IN TITOV ROJSTNI LEP PRIMER DAN	SODELOVANJA
Kdo bi preštel vse mlade ljudi, ki so pozdravljali nosilce Titove štafete in spremstvo ob prehodu skozi našo občino. Pripadnik JLA, ki je prvi prevzel štafetno palico, je dejal: »Zelo sem vesel te časti, da sem prvi v naši občini ponesel pozdrave Titu.« Prav tako srečen je bil mladi tabornik iz Litostroja, ki je zadnji predal štafetno palico na Je-perci mladini iz Kranja.
Iz vseh strani naše občine so na ObK ZMS in na uredništvo Tribune mladih prihajala poročila o številnih proslavah, srečanju mladih, razstavah, sprejemih pionirjev v mladinsko organizacijo in podobno.
•	Iz terenskega aktiva Podutik so mladinci odšli v Polhograjske Dolomite in obiskali kraje in domačine, kjer se je boril Dolomitski odred.
4 Skoraj na vseh šolah so imeli slavnostne sprejeme pionirjev v mladinsko organizacijo. Dijaki šentviške gimnazije so skupaj s pripadniki vojašnice »Borisa Kidriča« naštudirali uspel recital in slavnostni program. Prav zaradi tako uspelega sodelovanja z mladino iz Šentvida je ta vojašnica zasedla prvo mesto med vsemi garnizoni na območju Ljubljane.
•	Terenski aktivi so izvedli več tekov od spomenika do spomenika.
•	Klubi mladih iz Uniona, Plutala, Torbice in Slovenija vina poročajo, da so imeli ves maj tekmovanja v športnih disciplinah in nekaj predavanj.
•	V nekaterih aktivih de-
lovnih organizacij so imeli slavnostne konference. V Litostroju in Colorju so priredili slavnostni sprejem za vojake in ogled tovarne. V Megradu so mladi proizvajalci uspešno zaključili tekmovanje (delovna brigada na gradbišču osnovne šole na Jami) za »dvig produktivnosti« prav v tednu mladosti. Tudi v Tovarni dekorativnih tkanin so uspešno zaključili šestmesečno tekmovanje za dvig produktivnosti in kvalitete in proslavili dvajsetletnico osvoboditve in tedna mladosti. 30 najboljših mladih proizvajalcev je prejelo praktična darila.	F. H.
godbe, zlasti pa dixiland orkestra »Tonus« itd. Zaradi dežja je prosta zabava s plesom morala žal odpasti.
Mlajši občani si želimo več podobnih prireditev na tem prostoru, seveda ob lepem vremenu.	P.
NASI PIONIRJI IN MLADINCI ZASEDLI PRVA MESTA
Na dan mladosti je bilo v Tivoliju športno tekmovanje ljubljanskih pionirjev in zanimivo je, da so v teh dveh tekmovanjih pripadla prva mesta in prve nagrade prav pionirjem in mladincem iz naše občine in sicer ekipam iz pionirskega odreda osnovne šole Hinka Smrekarja ter ekipi mladinskega aktiva na šentviški gimnaziji. Čestitamo! V MEDVODAH PONOVNO KRAJEVNI KOMITE ZMS
Na ustanovnem sestanku je bil izvoljen 16-članski krajevni komite ZMS z nalogo pripraviti program dela, ki naj uvede sodobnejšo obliko, način in vsebino družbene dejavnosti mladine v Medvodah.
Mladinska aktiva iz Tovarne dekorativnih tkanin in Iskre Pržan sta. na skupnem sestanku sestavila program dela za povezavo med mladino teh delovnih organizacij. Program zajema: šolo za 'življenje, tribuno mladih, športna tekmovanja, organiziranje krožkov (plesni in marksistični) in klub OZN. Dogovorili so se tudi za posvet mladine o proizvodnji in za izmenični ogled obeh tovarn.
OBČINSKI CENTER KLUBOV OZN
Novoustanovljeni občinski center klubov Organizacije združenih narodov pri našem občinskem komiteju ZMS povezuje deset klubov OZN na osnovnih šolah naše občine.
Center posreduje svojim klubom predvsem tozadevni tisk, filme, predavanja in študijsko literaturo. Žal skromna finančna sredstva onemogočajo še večjo aktivnost in uspešnost te, izredno pomembne dejavnosti, za katero je sicer veliko zanimanje med mladino.
Kakšen poklic naj si izberem?
KAKŠNA JE KADROVSKA POLITIKA?
Tovariš urednik,
več mladih Šiškarjev zaključuje svoje šolanje ter bi se radi zaposlili na območju domače občine, zaradi tega nas zanima, kakšna je kadrovska politika pri nas? Kako je s stanjem izobraženega kadra? Kakšna je sestava vodilnega kadra v delovnih organizacijah? V imenu vseh	O. L.
ODGOVOR: 41 večjih delovnih organizacij na območju naše občine je imelo v začetku letošnjega leta skupno 16.167 delavcev, od katerih jih ima samo 818 srednjo, 45 višjo in 258 visoko izobrazbo. Devet delovnih organizacij nima niti enega zaposlenega z višjo ali visoko izobrazbo.
Od skupno 227 vodilnih vodilnih uslužbencev (direktorji, tehnični vodje, sekretarji podjetij, komercialni vodje in računovodje) jih ima 78 nižjo, 71 srednjo, 45
višjo in 33 visoko strokovno izobrazbo.
Kakor iz gornjih podatkov vidite, ima le 6,8 °/o vseh zaposlenih v omenjenih 41 večjih delovnih organizacijah naše občine srednjo, višjo oz. strokovno izobrazbo. Prav zaradi tega priporočamo mladini, da izkoristi sedanje zelo ugodne možnosti za pridobitev potrebnih strokovnih kvalifikacij, kajti te bodo postajale vedno bolj eden izmed pogojev za zasedbo vodilnih in najbolj odgovornih delovnih mest na območju naše občine, zlasti ker smo v hitrem razvoju gospodarstva in tudi družbenih služb. Smo tudi v obdobju uvajanja mehanizacije, avtomatizacije, integracije, vse večje mednarodne delitve dela (izvoza) itd. Vse to pa zahteva strokovno sposobne vodilne kadre. Perspektive za mlade strokovno izobražene kadre so torej na,območju naše občine vsekakor zelo lepe.
OBČINSKA PROSLAVA DNEVA MLADOSTI
Razen številnih prireditev v zvezi z dnevom mladosti, ki so bile letos organizirane na območju naše občine, je vsekakor vzbudila množično pozornost zabavna prireditev na trgu pred občinsko skupščino, ki jo je organiziral občinski komite ZMS.
Navzlic vztrajnemu dežju je mlado občinstvo pod dežniki navdušeno pozdravljajo program Litostrojske
Kam po končani osnovni šoli?
KAKŠNO NADALNJE IZOBRAŽEVANJE SI BOMO IZBRALI?
•	Ali se bomo odločili za praktičen pouk v ustreznem poklicu in v katerem?
•	Ali se bomo odločili za vpis v kakšno srednjo strokovno šolo in v katero?
•	Ali pa se bodo odločili za nadaljevanje šolanja na gimnaziji in v kateri smeri?
•	Kaj moramo v zvezi s svojo poklicno usmeritvijo storiti, da bo ta pravilna, za nas uspešna in za našo skupnos t koristna?
Mladi na na terenu
KJE IN KDAJ SE NAJ UDEJSTVUJE MLADINA?
Organizacijsko delo z mladino je med proizvodnim delom ali poukom omejeno le na določen čas. Ostali čas pa preživi mladina tam, kjer prebiva, t.j. na območju krajevnih skupnosti. Krajevne družbeno- politične organizacije, zlasti pa krajevni družbeni centri, pa marsikje niso posvečali mladini njihovega območja tiste pozornosti, ki bi bila potrebna, ter jo niso vključevali v kakšno koli aktivno sodelovanje. Razumljivo je, da je premala pozornost in skrb v tem pogledu puščala negativne posledice.
MLADINA NAJ SE AKTIVNO UDEJSTVUJE TAM, KJER PREBIVA
Tudi tam in zlasti tam, kjer preživlja mladina svoj prosti čas, naj bo poskrbljeno, da se bo lahko mladina zbirala, združevala v razne družbene interesne skupine ter se aktivno udejstvovala v športu, kulturno-prosvetni, ljudsko-tehnični, zlasti pa v družabno-zabav-ni dejavnosti. Najprimernejša oblika za takšne dejavnosti pa so prav mladinski klubi, ki so vključeni v krajevne družbene centre.
Mladini bomo tako omogočili, da se bo lahko sestajala v svojem prostem času ter se koristno vključevala v skupno družbeno delo. Tak način dela bo tudi za mladino bolj zanimiv, saj se bo tako združevala in srečevala pri skupnem družbenem delu mladina iz različnih šol, gospodarskih organizacij in ustanov ter se aktivno vključevala v krajevne samoupravne organe.
Vsekakor bi taka krajevna organizirana aktivnost mladine lahko bistveno prispevala k družbeno-politič-ni vzgoji nas mladih in k drugačnemu odnosu članov in zlasti vodstev krajevnih organizacij SZDL do nas mladih.	O. N.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V DRAVLJAH
Letni občni zbor DPM je
bil v polno zasedeni dvorani. Staršev in odraslih članov DPM je bilo navzočih sicer malo, čeprav je bilo razdeljeno nad 400 vabil, pač pa so dvorano napolnili mladinci, ki so že v svojem dosedanjem delu začutili, da jim DPM ne daje samo praznih obljub, temveč jim dejansko nudi vso konkretno organizacijsko, finančno in materialno pomoč.
Poročilo o dosedanjem delu DPM je bilo zelo bogato, saj je to društvo dajalo ves čas vrsto novih pobud ter razvilo bogato klubsko življenje, ki je vzbudilo pozornost in priznanje širom domovine. DPM Dravlje je bilo v vseh občinskih in drugih meddruštvenih tekmovanjih vedno med vodilnimi zmagovalci in nagrajenci.
Tudi razprava je bila izredno živahna in konkretna. Osvetlila je vrsto aktualnih problemov, ki ovirajo še uspešnejše delo DPM.
V novi odbor DPM so bili izvoljeni predvsem mlajši člani, ki bodo nedvomno še laže našli neposredni stik s pionirji in mladinci, medtem ko jim bodo starejši člani nudili pri konkretnem delu potrebne izkušnje ih pomoč.	E. M.
umu »Olimpija«
teTITAMO!
Naša OLIMPIJA v I. lig‘! Hura, hura! Čestitamo!
Našim naročnikom in bralcem
•	Proslave 20-letnice osvoboditve in dneva mladosti tako na območju mesta Ljubljana, kakor na območju naše občine so bile v mesecu maju tako številne, pestre in raznovrstne, da jih ne moremo niti našteti, še manj pa podrobneje poročati o njih. Zahva-Ijujejmo se tovarišu Radu Kukovcu in vsem drugim, ki so poslali svoja poročila oz. kritične pripombe v zvezi s tem ter jih prosimo, da nam oproste, ker. tega zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Oglasite se še!
•	Ustne javne tribune, ki
smo jih napovedali v majski številki kot dopolnilo našega lista, so vzbudile ve-
liko pozornost, saj smo prc' jeli že številna vprašanja-Pri tem so pokazali največjo zainteresiranost osnovne organizacije ZK Iskra — Avtomatika Pržan, IngrO" dex, Litostroj in sicer v kadrovskem in izobraževalnem sektorju ter pločevinama, II. osnovna organizacija iz Zgornje Siške itd. Tudi sindikalna podružnica v podjetju Tesnilka -" Medvode je zainteresirala
svoje člane za to vrsto de' javnosti. Najaktivnejši meh vsemi pa so bili člani krajevne organizacije SZDL v Pirničah, kjer je bila že konec prejšnjega meseca ustna javna tribuna o urbanizmu ter stanovanjski in komunalni politiki.
PRVIČ V SVOJEM ŽIVLJENJU SMO MLAJŠI MLADINCI POSTAVLJENI PRED POMEMBNO ODLOČITEV: KAM PO KONČANI OSNOVNI ŠOLI? KAKŠEN POKLIC NAJ SI IZBEREMO, DA GA BOMO V SKLADU S SVOJIMI SPOSOBNOSTMI IN NAGNJENJI RES USPEŠNO IZVRŠEVALI V KORIST DRUŽBE IN V SVOJE OSEBNO ZADOVOLJSTVO?
Ati si že plačal letno naročnino za naš list?^.