l©So VI., Si. 88.
M Ljubljani, ¥ sredo 19. aprlSa 1*22. Pmztm, it« 75 par.
IIPIEJ
glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Delavska organizacija mora biti močna.
Vsaka delavska organizacija mora biti močna, pa naj bo strokovna, politična ali pa gospodarska. 2e enkrat smo nekje omenili, da ne zadostuje, če organizacija šteje veliko članov, ki plačujejo prispevke, da je močna.
Kdaj je torej delavska organizacija močna?
Delavska organizacija ima svoje naprave in svoja sredstva. Če vsi Člani trdno podpirajo organizacijo, njene zaključke, niena sredstva in njene naprave, ledaj se lahko reče, da je organizacija močna.
Če organizacija danes napravi zaključek, da bo nekaj izvršila v propagandistične namene in polovica članov, ^ ko je zunaj dvorane, pozabi na zaključek, ali pa pravi, da bodo že drugi opravili delo mesto njih. tedaj organizacija ni močna. Kadar je organizacija osvojila zaključek. je dolžnost vsakega člana, da pomaga zaključku do uspeha. In če se članstvo organizacije zaveda te dolžnosti, tedaj ie organizacija močna.
Kadar je seja, je treba, da vsak član govoii. če mu ni kaj všeč« Njegova dolžnost je. da na seji kritizira, kar mu ni po volji, ali če misli, da je predlog, ako se osvoii velika zmota ali načaka, ki napravi škodo organizaciji. Molčati na seji in kritizirati no seji in zunaj dvorane ni lepo. oa tudi ni koristno za organizacijo. Zunai dvorane sliši kritičarja le par oseb. katerim pripoveduje, da je z zaključkom nezadovoljen. Tisti, katere kritizira. nimajo prilike, da se branijo in da njemu s stvarnimi argumenti dokažejo, da je njegova kritika zmotljiva. Član. ki molči na seji .ali pa celo ne prihaja k sejam. zunai seje pa kritizira, ne dela za pojačanje delavske organizacije, ampak njegova kritika celo škoduje organizaciji, torej tudi njemu, ker je član organizacije.
Tudi osebni napadi ne pojačujejo organizacije. Pred vsem je treba v organizaciji sloge in edinstva, da ie močna.
Dostikrat mora marsikateri delavec pridržati svoje osebne želje* da ne škodi organizaciji.
Ampak vsak delavec lahko veliko koristi organizaciji, ako na seji pove svoje nasvete na podlagi svojih praktičnih izkušenj. Take izkušnje so včasi velike yrednosti. ker organizacija lahko daje nasvete svojim članom, kako jim je treba postopati, kadar so v stiski in potrebi. Delavec, ki prihaja s takimi nasveti na seje. se v resnici ravna po znanem reku: »Vsi za enega, eden pa za vse.« To pomeni z drugimi besedami, da organizacija dela za vsakega člana, vsak član pa za delavsko organizacijo.
Na vsaki seji delavske organizacije je živa potreba, da je vsak član navzoč, ako ga ne zadržujejo važni vzroki. Vsak organiziran delavec si mora misliti, da je
njegova navzočaost na seji absolutna potreba. Njegovi tovariši potrebujejo njega, da spregovori o važnih predlogih, on pa zopet potrebuje nasvete svojih tovarišev, da mu je mogoče' napraviti pravilno sodbo.
Vsaka organizacija ima svoja pravila, da vrši svoje posle. Pravila so postava. ki so jo organizirani delavci napravili sami, da se ravnajo po nji. Organiziran delavec, ki se ne ravna po pravilih organizacije, ne dela za pojačanje organizacije, ampak on drobi in spodjeda njeno moč. če delavec pride do spoznanja, da je katera točka v pravilih nekoristna, ali da celo škoduje organizaciji, tedaj naj predlaga, da se spremeni. To je edina pravilna pot, da se. moč organizacije poveča. Spoinjevanje pravil, dokler
Izhaja razen pondsljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprlu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
so pravomočna, je eden glavnih pogojev, da je delavska organizacija močna.
Moč delavske organizacije je tudi odvisna od njene iorme. Če je organizacija na pr. tako ustanovljena, da daje preveč oblasti ali pa skoraj nobene ob času delavske stavke ali izpora ekseku-tivnemu odboru, je njena forma slaba.
V	prvem slučaju jc vse odvisno od par ljudi, v drugem pa nimajo tisti reči nobene besede, ki imajo voditi stavko, ako pride do nje, ali ki poznajo najbolje polo-žai. Ravnotako ni dobro, da je glasovanje tako urejeno, da vzame po več tednov. predno članstvo odglasuje o predlogu. ker se v tem času podjetniki lahko že dobro pripravijo na izid glasovanja, pa naj bo ta izid kakršen hočs- Organizacija mora biti tako ustanovljena^ da hitro in točno posluje in da pri važnih vprašanjih brzo in dobro dela.
ČRNA DESKA.
Mestni magistrat ljubljanski kot stanovanjsko oblastvo 1. stopnje nam je poslal sledeči dopis:	Mestni stanovanjski
urad v Ljubljani Vas uljudno naproša, da blagovolite sprejeti in natisniti z ozirom na članek, ki ie izšel v Vašem cenjenem listu v petek, dne 14. aprila 1922 pod naslovom »Črna deska: Stanovanjski urad ljubljanski in vojne žrtve« sledeče pojasnilo:
Ivo Meznarič prosil je pri stanovanjskem uradu z vlogo od 29. marca 1922, za nakazilo stanovanja na Poljanski cesti št. 8 ali stanovanja v Lepodvorski ulici št. 222. Stanovanjski urad je takoj odredil poizvedbe glede obeh stanovanj, na kar ie na dan 1.1. aprila 1922 poklical prošnjika v urad. da mu priobči uspeh poizvedb. Mesto Ivo Meznariča zglasila se ie v uradu njegova žena. Povedalo se ii ie, da je v prošnji njenega moža navedeno stanovanje v Lepodvorski ulici št. 222 (1 soba s kuhinjo) bilo oddano že v seji dne 13. svečana 1922 asistentu drž. železnic Martinu Krivcu, torej predno je Meznarič sploh zanj prosil. Obenem se ji je razložilo tudi. kako je s stanovanjem na Poljanski cesti št. 8. V tem stanovanju (soba s kuhinjo) je bivala do svoje smrti koncem marca stranka K o z e 1 e, pri kateri ie stanovala njena sorodnica, slušateljica na univerzi, kateri je Kozele zapustila pohištvo in ki stanuje v tem stanovanju nadalje. Stanovanje tedaj v smislu stanovanjske uredbe ni prazno in se, zato tudi nikomur dodeliti ne more. Nič več in nič manj .kakor to, se je pojasnilo Meznaričevi ženi in laž je. ako trdi Meznarič, da se je njegovi ženi na stanovanjskem uradu reklo, da za Meznariča in njegovo družino ni stanovanja.
Slučajno se je oglasil v našem uredništvu sodrug Meznarič, ki je omenjene trditve ovrgel s sledečimi vrsticami:
Stanovanjski urad pravi da le resnica laž!
Ne Ivo Meznarič, pač pa vojni invalid Ivo Meznarič, je zaprosil prvič za priselitev in stanovanje 21. aprila 1921.
Dne 29. marca t. 1. sem res, naknadno k moji prvotni vlogi z dne 21. aprila 1921 vložil ponovno prošnjo, z navedbo dveh stanovani. Na Poljanski cesti št. 8 in Lepodvorski ulici št. 222.
Dne 11. aprila t. 1., ker nisem slučajno bil v Ljubljani, je šla moja soproga na oovabilo k odločujočim gorenjega urada.
Tam so ii na uho zašepetali, da je stanovanje v Lepodvorski ulici že z dne 13. svečana oddano. Skušali so jo prepričati, seveda na šimelski način, da stanovanje na Poljanski cesti pripada neki slusateljici, samski, ne pa ubogi izkoriščani družini vojnega invalida, ki se že od začetka 1921. leta za krov bori, samo za to, ker je umrla g. Kozele zapustila tej sluš.ateljici pohištvo.
Da je Laž pravite, če trdim, da se je moji soprogi izjavilo, da za mene in družino ni stanovanja? Ko bi to ne bila laž, bi že moja družina lahko 1000-krat prišla do stanovanja. O Vaši surovosti v uradu pa popolnoma molčite. Molčite pre-klicevalci kakor grob! Saj jaz kot predstavnik invalidske organizacije z depu-tacijo vred, sem moral slišati besede, in sicer od Vas g. Rupnik, ki ste se lotili Mgznaričevega vprašanja na ta način, da sem Vas moral opozoriti na dostojnost uradovanja s strankami celo z deputa-cijo.
Povem Vam pa odkrito besedo, da nisem iaz kriv svoj& bede, pač pa Vaš celi urad, ki stoji na^ principu, ne uslišati moje že zdavnaj vložene prošnje. .
Lažniivec in brez^načajen človek bi bil, če bi iavno ne izpovedal resnice, kdo laže! Na Lepodvorski ulici ste po-iielili stanovanje, glasom sklepa seje z
dne 13. svečana, drugi stranki, kliub temu da predobro poznate moje bedno stanje in pošteno prošnjo z dne 21. aprila 1921. Na Poljanski cesti ste dali eni samski osebi sobo in kuhinjo, v onem času. ko ste imeli mojo prošnjo z dne 29. aprila t. 1. v rokah. Predobro veste, da imam ženo in oba otroka bolna, a gospodinjstvo na tri strani. Pozabili ste v Vašem dementu navesti tudi to. da ste moji soprogi povedali: »le povejte Vašemu možu, naj tudi to da v časopis!«
Sramota gospodje, da se igrate z življenjem pošienih družin! Sramota, gospodje. da se pri seji stanovanjskega senata odločuje, po načinu predlogov gg. referentov, ki nočejo utemeljevati stanovanjske potrebe revnih ljudi! Še večja Siamota gospodje. da ta urad sprejema revne stranke hladno, invalidske depu-tacije predrzno in gosp. premožne in oficirje 7. vso fineso! To Vam bodo potrdili vsi siromašni, toda pošteni ljudje.
Vaš dementi gospodje, mi daje povod pri vsaki bodoči priložnosti pri vršenju moje društvene dolžnosti, ne snmo v invalidskih, marveč tudi v delavskih vrstah opravičeno grajati in ljudstvu razložiti. kako se v državnem stanovanjskem uradu upoštevajo prošnje vojnih žrtev in delavskega sloja.
Meznarič Ivo.
vojni invalid, predsednik Spl. org. voi. invalidov, in tajnik Osr. društva živilskih delavcev.
Politične vesti.
+ Turki se cepijo. Ravno na Velikonočno nedeljo se je muslimanska stranka razcepila, ker stoji ena skupina (dr. Spaha) na avtonomističnem stališču in hoče delati skupno politiko z Radičevci. Ministra Vilovič in Omerovič sta ix>dala svojo ostavko, dočim je desničarska skupina izjavila, da hoče še nadalje sedeti v vladi. Ampak vladovci je ne bodo več Dosebno veseli, ker je pri glasovanju oddalo glasove zanjo samo 13 odbornikov, ko so jih »levičarji« dobili 36. Lepe pirhe so darovali Turki vladni večini!
+ Strokovnjaki se med sabo ne razumejo. V Genovi so se pogajanja med našo in italijansko delegacijo prekinila, ker se gospodje med seboj ne morejo sporazumeti. Ozlovoljenost vlada na obeh straneh, ker drug drugemu ne marajo dosti popuščati v zadevi rapallske pogodbe. Naši delegati so že odšli na oddih.
RABINDRANAT TAGORE.
ŽETEV.
i.
Sudas vrtnar je utrgal v svojem loncu poslednji lotos, ostanek opustošene zime, in je šel, da ga proda kralju, k durim njegove palače.
Tu je srečal potnika, ki mu je rekel: »Koliko zahtevaš za ta zadnji lotos? Poklonim ga Budhi, našemu Gospodu;«
Sudas je odgovoril: »Ce mi daš zlatnik, bo tvoj.«
Potnik mu je plačal.
V	tistem hipu je prišel kralj iz palače in je želel kupiti cvetico, ker je bil na potu do Budhe. svojega Gospoda, in si je mislil: »Lepo bi bilo, če bi položil k njegovim nogam lotos, ki je vzcvetel v zimi.«
Ko mu je vrtnar rekel, da mu je bil ponuden zlatnik, mu je kralj ponudil deset, aii potnik je podvojil ceno.
+ Na Madžarskem se leg’t!«*?stl puntajo. Radi atentata, ki je bil izvršen v klubu liberalne stranke in ki je zahteval sedem žrtev, ie polici'ja napravila preiskavo v prostorih organizacije »Probu-iaiočih se Madžarov«, ki so oa zelo za-spani.ker še danes sanjajo o habsburški restavraciji, ter pet njihovih voditeljev zaprla. Nato ie organizacija od vlade zahtevala takojšni o izpustitev in zagrozila z novo Iegitimistično revolucijo. Ministrski predsednik grof Bethlen bo na to naj-brže ocMonil.
-f V Rumuniji so odkrili tajno delovanje velike ruske monarhistične organizacije. ki ima-sedež v Berlinu in se skriva pod trgovsko krinko. Njih firma _se imenuje »Bus« (Besarabija. Ukrajina, Sibirija) in so gospodje cjsristi pod tem imenom izvrševali špionažo v ruskih mejnih deželah. Morda bi se tako odkritr je izplačalo tudi pri nas: na vsak način pa bi bilo dobro, če bi megalomana VVrangla naše oblasti nahrulile, naj jim pokaže dekret te trgovske firme, ki kupčuje z ruskimi dušami in z rusko bodočnostjo, če ga ima. Gotovo ga pokaže. Ce ga ima (in o tein smo prepričani), naj mu ga odvzamejo, in naj ga spodijo, da ne bo padla prevelika blamaža na glavo naših oblasti, ko bodo pravi Rusi zahtevali od imenovane firme točen obračun za vse zaostale dolgove. Saj naše oblasti vendar niso tako naivne, da bi ne lahko spoznale, da stoji danes trgovina z ruskimi dušami pred konkurzom.
+ Brestlitovsko ponižanje saldirano.
V	Genovi so na Velikonočno nedeljo zvečer ruski in nemški zastopniki sklenili pogodbo, ki pomenja popolno zmago sovjetske politike nad preostanki brestlitov-ske mirovne pogodbe. Ta pogodba je razveljavljena med nemško in sovjetsko republiko se upostavliajo normalni odno-šaji, obe državi se odrekata medseboinim terjatvam vseh dolgov ter vojnih odškodnin, ter si med seboj dovoljujeta trgovinske pravice. Nemčija priznava Rusijo kot pravno državo v polnem obsegu.
Dnevne v«s*ti.
BERAČIJA BERAŠKA!
Na velikonočno nedeljo nas je »Slovenec« presenečil s prošnjo na blaga krščanska srca, češ, šenklavški zvonovi so za nič, za to je treba novih in sicer kmalu, kajti — za drugo Veliko noč morajo že zvoniti in leta je kmalu konec. No, kdor bi kdaj dvomil, da imajo Slovenci trda srca,
Pohlepen, je vrtnar pomislil, da doseže še večji dobiček od njega, zaradi katerega sta se onadva trgala. Priklonil se je in rekel: »Ne morem prodati tega lotosa.«
V	tihi senci manganovega gozda zunaj mestnega obzidja je Sudas stopil pred Budho Gospoda, na čigar ustnicah je počival molk ljubezni in čigar oči so odsevale mir, kakor zvezda danica v rosno-mokri jeseni.
Sudas mu je pogledal v obličje in je položil lotos k njegovim nogam ter se priklonil do tal.
Budha se je nasmehnil in vprašal: »Kaj želiš, moj sin?«
In Sudas je odvrnil: »Samo da se me rahlo dotakneš s svojo nogo.«
11.
Sanatan je molil ob Gangesu, ko je razcapan Brahmin prišel k njemu in rekel: »Pomagaj mi, revež sem!«
kadar si župnik nekaj zabije v glavo', se bo kmalu prepričal, da se je motil, če pa imajo celo premilostljivi gospod knezo-škof nekako majhno željo, ki ne stane več kot bagatelo — no, le naprej, saj ni toliko
—	no, en milijonček kron, torej se lahko prepričate, da se pri taki malenkosti od-pro srca krščanska na stežaj.
Do tukaj bi nas pravzaprav nič ne brigalo, če že hoče šenklavška gospoda imeti zvonove, če bi jih le tudi sama plačala, oziroma pobirala denar samo pri svojih pristaših. Ampak »poziv« ni tako nepristranski in skromen. Večja podjetja, trgovci itd. vsi morajo sesti v žep, globoko, in vsi, če kaj verujejo ali ne, kajti — zvonovi bodo veljali milijon kron. Žalostno, pa vendar res! Sedaj, ko so ljudje brez stanovanja, ko kažejo kolena in zad-nice iz hlač, sedaj, ljudje božji, si gospodje izmišljajo tako novo ropotijo, kakor da bi za to, od ranega jutra do pozne noči trajajoče zbijanje ne bili stari zvonovi dobri. In ljudje dajo radi. Komaj teden dni je preteklo, odkar so dobili Trnovčani nove zvonove, že se začne pobirati za šenklavške, neglede na to,da cerkev sv. Jožefa pri jezuitih in cerkev na Viču tudi že za isti namen pobirajo denar.
In sedaj si poglejmo stvar z druge plati. Recimo, da si kak rdečkar izmisli, iti k istim ljudjem in bi približno takole govoril: »Ljudje, poglejte — beda je velika, dajmo rajši ta denar skupaj in zidajmo hišo. da spravimo vsaj toliko in toliko ljudi pod streho.« Ali veste kaj bi mu
rekli? Gotovo veste! »Slovenec« in
»Novi Čas« dan za dnevom ropotata, kako da vlada razmetava z denarjem, češ, cepamo od bede! Kakor pa vidimo, je vse to pisarjenje sama velika hinavščina in reklama za stranko, ker čutijo, da stojimo pred volitvami. Sicer pa stvar lahko pojmujemo. Vs- današnj< krščanstvo je eno samo veliko trgovsko podjetje, in tu je treba reklame. Majhen ali neokusen in-serat v časopisu ostane neopažen, ne vleče — novi zvonovi bodo pa tudi bolj delali in vlekli kot stari. Kaj pravite? -
—o—
Otvoritev novf-s^ mostu ča,r Muro pri Veržeju se izvrši v nedeljo, 23. t. m. ob 10.30. Vlak za goste, ki pridejo preko Maribora, odhaja iz Maribora ob 6.20. Gosti, ki pridejo preko Dolnie Lendave, bi se morali pripeljati Že prejšniega dne in prenočiti v Murski Soboti.
Slavnemu češkemu pevskemu zboru »Smetana« so v Mariboru priredili siia-ien sprejem. Danes, v sredo ob 10.15 dopoldne dospe v Ljubljano in nastopi zve-
»Moja bisaga je vse, kar imam«, je rekel Sanatan, »kar sem imel, sem vse razdal.«
»Ali Šiva, Gospod moj, je prišel k meni v snu«, je rekel Brahmin, »in mi svetoval, naj grem k tebi.«
Sanatan se je hipoma spomnil, da je pobral neprecenljiv kamen v pesku na bregu in misleč, da bo komu prišel prav, ga je skril v grušču.
Označil je mesto Brahminu, k> je začuden izkopal kamen.
Brahmin je sedel na zemljo in se je zamislil sam, dokler ni solnce zašlo za drevesi in niso pastirji krenili domov s svojo čredo.
Potem je vstal in prišel potihoma k Sanatanu in rekel: »Učenik, daj mi najmanjši drobec bogastva, ki velja več kot vse bogastvo sveta.«
In je vrgel dragoceni kamen v vodo.
Cer' v veliki unionski dvorani, M Do gotovo razprodana.
Ljubljana.
Velikonočne manire. Te praznike so se imeli, kakor izgleda, razni pobožni ljudje, ki si ga ob vsaki podobni priliki prav radi praznično »privoščijo«, zelo dobro. O tem ve poročati vrlo mnogo današnja policijska kronika in celo par zelo težkih slučajev je med drugimi. Poročajo nam, da sta se n. pr. včeraj v neki gostilni na Viču-Glincah stepla dva vinska bratca. Gostilničar, ki ju je prišel mirit, jo je pri tem zelo žalostno izkupil, ker ga je eden izmed obeh sunil z nožem do smrti. Tudi eden izmed pijancev je svoje vinsko razpoloženje plačal s smrtjo. To so žalostni odmevi sedanje posurovelosti in človek se upravičeno zgraža nad oblastmi, ki vse to mirno gledajo in ne ukrenejo ničesar, da bi se taki slučaji Preprečili. Prav rodovedni smo, če se bodo tudi one enkrat spametovale in prepovedale živinsko popivanje brezmožgan-skih surovin vsaj ob praznikih. Zganite se, ker krivda leži tudi na vas!
Pristna zanimivost. Pišejo nam: Darilo čaka Wranglovce na pokrajinskem namestništvu, in sicer vsak Wranglovec dobi kolač in pol litra vina. Razdeljevala bo baje gospa Hribarjeva. Tudi slavna pošta bo darovala podobna darila. Kdo iih bo plačal, je vsakemu znano. Veseli nas sicer, da so v Jugoslaviji tako dobrosrčni, vendar se naše veselje sproti nekoliko ohladi, ko pomislimo, da gredo v vsakem oziru na roko le dvomljivim prijateljem iz tujine, ko naših ljudi, ki stradajo v kotu noben pes noče videti. Tako n. pr. ne vemo. če bo mestna ubožnica tudi deležna kakih darov, tudi njej bi nič ne škodovalo. Bivšemu gledališkemu vratarju bi dobrosrčnost z nekih strani tudi dobro dela. Mar ne?
Dobrovolici častniki, ki ste pozvani na vojno vežbanje 19. in 20. t. m., pridite danes ob S. v društveno pisarno, Kolodvorska ulica 3. — Odbor.
Društvo uookojencev južne železnice vabi vse društvene odbore upokojencev v Ljubljani, da odpošljejo po dva delegata k skupnemu posvetovanju v zelo važnih zadevah v nedeljo, dne 23. aprila ob 10. doooldne v mestno posvetovalnico na magistratu. Zadeva ie iako važna. Raditega pričakujemo, da se bodo odzvala po delegatih vsa društva upokojencev brez ozira na stan in stranko.
Vladna gospoda, zgani se! Na 18. marca je na prošnjo Unije stavbenskih delavcev in Osr. društva sklicalo poverjeništvo za socialno skrb skupna pogajanja pokrajinske uprave v Ljubljani z Zvezo industrijcev, katero je zastopal inž. Šuklje, za inšpekcijo rada g. Mihevc ter zastopnik pokrajinske uprave. Ker se je od tistega časa, to je, odkar smo vložili prvo spomenico 12. februarja pa do 18. marca vse znatno podražilo, so zastopniki Unije stavbinskih delavcev za Slovenijo svoje zahteve napram delodajalcem spremenili, ker je pa v tem času tudi Osred. društva stavb. del. v Ljubljani postavilo enake zahteve kakor mi, smo naredili enoten nastop za zvišanje mezd. Po dolgih debatah nismo prišli do zaključka, nakar so se sporazumno z obeh strani pogajanja odložila za 14 dni, da se sestanejo gg. podjetniki in sklenejo, koliko nameravajo izboljšati naš položaj. Naprosili smo vladnega zastopnika, da nas obvesti o predlogih podjetnikov oziroma
Zvezo industrijcev do 30. marca. Toda do danes še nismo obveščeni o sklepu in kdaj se razpišejo pogajanja, če ravno se je sklenilo, da bodo obvestili »unijo stav-binski del. v Celju ter »Osr. društvo stavbinskih del. v Ljubljani«. Res ne vemo, ali tudi gg. pri poverjeništvu za socialno skrb spijo v spanju večnega, ko delavstvo ne dobi pravega zastopstva od nobene strani. Ali vladna gospoda res nima socialnega čuta? Gospodje, zganite se vendar enkrat in ne delajte za kulisami.
Objava. Pisarna Unije stavbinskih delavcev podružnice	Ceije se nahaja v
gostilni pri Solncu,	Ljubljanska cesta.
Uradne ure od 5.—8. zvečer, ob sobotah in ob nedeljah od 8.—1. dopoldan. Vsak član lahko svoje prispevke poravna, ker čas je ugoden.
Ptički pod perjem. Zavednost se spozna v dejanju; po dejanju sledi prepričanje in po prepričanju razočaranje. Gospod (bivši sodrug) Marn se kot mestni oskrbnik že dalje časa izkazuje za navdušenega nasprotnika delavcev. Strokovna organizacija ga je na grdo postopanje opozorila, nakar je ta nekdanji oberso-drug takoj odpovedal »Naprej« ter poslal kraj. org. S. S. J. člansko izkaznico nazaj z izjavo, da izstopi. (Dobro je storil, da je odstopil, a žal 3	leta prepozno! Op.
poroč.) Ta gospod,	nekdanji strokovni
tajnik ne priznava spomenice, ki jo je poslala org. na obč. svet za zvišanje plač. Sedaj vemo, kako je ž njim, ko smo ga spoznali v dejanju, razočarani pa mi nismo, razčarani naj bodo oni, ki so ga hvalili po besedah kot dobrega govornika in niso gledali na dejanja!
= Žitni trg. (Zagreb, 15. aprila.) Kilogram pšenice 4.25 Din., kg koruze 3.12 do 3.4S Din., kg ovsa 3.25 Din., kg ječmena 3.20—3.50 Din., kg moke 6.25—6.50 Din.
Repertoir nar. gledališča v Ljubljani. Drama:
18. aprila, torek »Namišljeni bolnik«. Red D.
19. aprila, sreda zaprto.
20. aprila, četrtek »Marija Stuart«. Izven.
21. aprila, petek »Anatol«. Red A.
22. aprila, sobota »Namišljeni bolnik«. Red C.
Opera:
18. aprila, torek »Bajaja«. Red B.
19. aprila, sreda zaprto.
20. aprila, četrtek »Cavalleria rusti-cana«. Plesna legendica. Red C.
21. aprila, petek »Madame Buderfly«. Red E.
22. aprila, sobota ob pol 8. zvečer »Luiza«. Red A.
UTRINKI.
Stoletja in stoletja se človeštvo že zateka k molitvi — v sili. Dokler te ni. ne misli, ne prevdarja m ne računa na bodočnost. Povprečen človek živi le za danes: kaj se lahko zgodi jutri, kai se mora zgoditi prej ali slej, to ga ne briga. Zato se tudi za socializem ne briga. Briga pa se. kadar je brez dela, kadar je bolan in brez sredstev, kadar mu polje žgo solnčni žarki, kadar mora umirati na bojnih poljanah. Tedaj se briga in ker ni nikdar nič mislil, moli, ker ne pozna druge pomoči. Z molitvijo pa se ne prikliče dežja, z njo se ne ustavljajo grozni požari, ona ne otvarja tovaren, ne nasičuje žen in otrok, ne ustavlja vojn. Kljub temu iim ie molitev edina tolažba v njihovi nesreči. Ali vera v molitev vendar ne igra
več tiste vloge, kakor nekdaj. Moderna tehnika je obledila čudeže, ki jih je prinašala molitev in živa vera. Dobe pa se še cele pokrajine, kjer je ljudstvo v tem ozi-ruše »nepokvarjeno« in zato tudi najbolj revno. Tam se mnogo moli in še več strada. Plačila na tem svetu ne pričakujejo — to pride po smrti.
Tisti, ki govore o bratstvu in enakosti, vedo, da je do bratstva in enakosti še dolga pot. Ko bodo odstranjeni vzroki, ki porajajo sedanja sovraštva, bodo mržnje. sistematično vsesane tekom stoletij v kri naroda, še dolgo ostale in prepiri in spopadi se bodo še dolgo dogajali. Izobrazba je stvar, ki se ne doseže v 24. urah. Civilizacija narašča ie za malo stopnjo z vsako generacijo.
Po SW®t*S»
— Brezuspešen atentat na angleškega prestolonaslednika so izvršili v Tokiu, kjer se omenjeno visočanstvo nahaja na posetih. Hotel, kjer je stanoval je v noči 16. t. m. do tal pogorel, ker pa je bil britanski princ ravno ari neki vrtni zabavi, se mu ni osmodil niti las, dočim je zgorel nedolžni grški poslanik. Preiskava je dognala, da gre za prav nerodno uprizorjen atentat.
— Kako je hladnokrvnost preprečila grozno katastrofo. Nenavadno zgodbo je doživel na morju U. S. parnik Potomac, ki je dospel pred tedne iz Bremena v New York s 104 potniki obeh spolov. — Je zgodba nadčloveškega poguma, ki je rešil parnik in potnike smrti v valovih ali v ognju. — Parniku je poveljeval kapitan Viljem Mc. Leod. Drugega marca, komaj nekoliko ur potem, ko je parnik zapustil Bremen, so opazili, da je nastal v njegovi notranjosti požar. — Morje je bilo mirno. Nenadoma so prigrmeli na plan španski in filipinski kurjači in planili divji in tuleči k rešilnim čolnom. Kapitan je izdal kratka povelja in častniki so s samokresi v rokah prisilili kurjače nazaj v njihov prostor, ki je postal pravcati pekel, ker v oddelkih poleg je divjal plamen neomejeno.
—	Vest, da je parnik v ognju, se je bliskoma raznesla. Med potniki je nastala strašna panika in vseh 104 je pridrvelo na krov in k rešilnim čolnom. Kapitan je moral zopet pozvati svoje moštvo, da je potisnilo potnike nazaj in preprečilo nekaterim polblaznim strahu, da niso skočili v morje. — Ves čas so gasili z največjim naporom. Sesalke so delovale in metale ogromne množine vode v plamen. Dim in para je bila neznosna. Vročina je postajala hujša in hujša in dokazovala, da ogenj premaguje. — Mornarji so se na visečih stolih spustili na zunanjo stran parnika in s težkimi kladvi napravili luknje v stran, skozi katere so brizgali potem vodo v notranjost, toda vse je bilo zaman. — Krov je postal tako vroč, da skoro ni bilo mogoče več prestajati. Kapitan je ukazal, naj stroje ustavijo in da mora vse moštvo pomagati gasiti. — Končno je kapitan sklenil izvršiti nekaj, kar se je naučil tekom vojne, ko se je umikal pred podvodnimi čolni. — Ukazal je, naj poženejo vse stroje s skrajno silo. Parnik je začel pluti naprej hitrejše in hitrejše. Hitrost je naraščala dokler ni dosegla svojega viška. Vse parnikovo ogrodje je trepetalo od orjaškega delovanja strojev. Tedaj je ukazal kapitan, naj z največjo naglostjo obrnejo krmilo na stran, kakor da bi hoteli parnik na mestu obrniti. Parnik se je obrnil v ostrem kotu in vsled svoje naglice skoro prevrnil. Nagnil se je tako, da je vrgel tone in tone vode na krov in narav-
ndst v osrčje ognja. — Ogenj je bil premagan. Ljudje so se kmalu pomirili in nekateri jokali veselja, ko so zvedeli, da ni več nevarnosti. Trideset ton vode je bilo v parniku, ko je dospel v newyorško pristanišče.	_______________
USTROJ USTAVNIH DRŽAV.
Svctovuoznani ruški filozof Peter Kropotkin opisuje v svojem obširnem dolu o francoski revoluciji ustroj ustavnih držav, iz katerega je razvidno, da čakajo socialiste še velike naloge, tako-le: Ustavne države, kakršne obstoje danes v Evropi, so se zoblikovale šele na koncu osemnajstega stoletja. Centralizacija oblasti, kakor ie danes v teku, ni bila takrat niti tako popolna, niti tako enakomerna. kakor jo opazujemo sedaj, ta strahotni mehanizem, ki na eno povelje, izdano kie v kakem glavnem mestu, oboroži za vojno vse moške enega ljudstva in jih spravi v tek, d.a zanašaio .opustošenje na polja in žalost v družine; dežele, ki so preprežene z mrežo upravnih uradnikov, katerih osebnost je popolnoma, izbrisana vsled njihovega birokratičnega življenja in ki se mehanično pokore poveljem. izhajajočim iz ene centralne volje; ta pasivna podložnost državljanov zakonom in to oboževanje postav, parlamenta, sodnika in njegovih pomagačev, kakor vidmo dandanes, ta zastarela piramida ukročenih uradnikov, ta mreža šol. ki jih vzdržuje in vodi država in kjer uče oboževanje sile in pasivno po-
korščino: la Industrija. ki tigohablra s svojim kolesjem delavstvo, katerega ii prepušča država; ta trgovina, ki zbira neizmerna bogastva v rokah tisth, ki so si prilastili zemljo, rudnike, prometne zveze in zaklade v naravi in ki živi državo; končno ta znanost, ki sicer napravlja misli svobodne in potisočeruje produktivne sile človeštva, a ki hoče hkratu' podjarmiti pravici močnejšega in državi. — Vsega tega ni bilo pred fran-cosko revolucijo. _________________________
V	ZDRUŽENJU JE MOC.
Zakaj pravimo, da so organizirani delavci močni? Ker so se delavci organizirali. s čimgr so se združili. In ker so se združili, so močni.
Kaj šteje danes poedinec v človeški družbi? Ce je bogat, šteje nekaj, četudi ne veliko, ako ie pa siromašen delavec, pa šteje toliko ko nič, kadar gre za njegove interese. Na primer ako ortedim delavec pride k delodajalcu in potoži, da ne inore izhajati z odmerjeno mezdo, se delodajalec ne bo oziral na njegovo zahtevo in če bo preveč glasenv se mu zgodi, da ie odpuščen od dela. Že ta primera pojasnjuje dosti krepko, da se morajo delavci združiti ali organizirati, ako hočejo, da se ozirajo na njih zahteve. In če je bila kdaLzdružitev delavcev potrebna, se lahko reče, da ni bila še nikdar organizacija delavcev tako potrebna, kot v današnjih dueli, ko žele delavci z uspehom nastopiti za svoje zahteve.
ŠODRtIGI. PRIPRAVLJAJTE SE "SE DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA ________________MAJAt____________________
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
ih.	mmrnm»in srn 6
===== SE01ST80MHS ZiMUGfl Z OMEitSO ZAVEZO. ===== TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE .*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD.
ST£RHOTiPlIA, LITOGRAFIJI A.
„TRSBUNA“
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Najceuejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prcuovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Neraztržljivi kavčukovi podpetniki za čevlje.
■■... ■ •-
Razno perilo
za dame gospode in deco priporoča tvrdka
A.&E. Skoberne
Ljubljana. Mesini trg.
fr M Hi vseh vrst v
CIRIL SITAR )i LJUBLJANA
Med«, Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov
Centrala; Ljubljana, d. z o. z, Skladišče; Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emallni laki. Pravi ffrnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči Medmeti. ..MERAKL1*, Lak za pode. „MEltAKL“, Linoleum lak za pode, „MERAKL“, Emajlni lak. ,MERAKL‘‘, Brunoline. Ceniki se začasno ne raspollljejo!
mz o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 (»BALKAN*)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki ^ vseh vrst — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni   ........ izdelki.	..........
N)
O
3
Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
.
Najne^Ia zaloga
se priporoča za na-
HMiR io Bianis s Liljani sis
TVRDK A J.D Oi EMC,
Mubijano, Hilierjeua uiica H 5 m nizkih cenah.
Delniška glavnica: K 20,000.000—
Podružnice : Novo mesto, Rakek, Stovenjgradec.
Ljubljana, šatenburgova ulica St. 1.
Rezervni zakladi: K 6,500.000—
Telefoni št. 146, 458. Brzojavke:
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ESKOMPTNA.