Klerikalci — učiteljstvo — uradništvo. Vsak treznp misleč člpvek bi moral misliti. da ni mogpče, da bi bil na Kranjskem še sploh kak učitelj ali uradnik pri klerikalni stranki. Kar počnejo zadnji čas klerikalci z učitelji in kakor se sovražno vedejo proti službeni pragmatiki državnih uradnikcv, to bi menda vendar zadostovalo; da se odpro oči še tako zaslepljenemu učitelju in uradniku. Žal, da je med učteljstvom in še več med uradništvom ljudi, ki za skledico leče prodajo vse svoje stanevske tovariše. V čast učiteljstvu rnoramo priznati, da je med učitelji več značajev cstalo. kakor pa med deželnimi uradniki, akoravno žive učitelji v najhujšem preganjanju. Starejši učitelji so že v izjemn^m stanju. V dobi nemškutarstva so bili tudi narodno-napredni učitelji zapostavljeni pri oddaji služb, a ne tako, kakor sedaj pri klerikalcih. V splošnem so pa nemškutarji jako mnogo storili za učiteljstvo in za šolstvo. Takratnim koritarjem torej ni bilo toliko zameriti, ako so se prodali, kcr so s tem pač oškodovali svoje bolje kvalifikovane in starejše tovariše. nikakor pa niso škodovali s tem vsema učiteljskemu stanu. Isto je bilo z uradniki. Sedanji koritarji so pa naravnost v pogubo vsemu učiteljskemu stanu. Klerikalna stranka ni samo sovražna naprednim učiteljem, ampak šoli in učiteljstvu sploh. Ona pač plačuje izdajice, a ne iz ljubezni do njih, ampak samo zaradi tega, ker jih potrebuje. S pomočjo Slomškarjev sklepa postave, s katerimi utesnuje učiteljske pravice S pomočjo Slornškarjev odklanja predloge za izboljšanje učiteljskih plač. Kakor smo omenili, da je eastno za napredne učitelje, ker v takili razmerah vztrajajo, tako moramo v sramoto vseh Slomškarjev priznati, da v nobenem drugem stanu izdajice niso tako nizko padle, kakor ravno učitelji. V vseh stancvih iinamo brezznačajne ljudi, ki se licčejo koristiti na škodo drugih posameznikov. Kadar so pa splošne koristi dotičnega stanu na dnevnem redu, takrat se pa vendar zavedajo in izkušajo škodo zabraniti. Pri Slomškarjih pa njih voditelja prostodušno glasujeta za vse predloge, ki oškodujejo ves učiteljski stan. Ko sta bila izvoljena za poslanca, so klerikalci vpili. da so s tem pokazali, kaki prijatelji so učiteljstva, ker so jim dali dva z&stopnika. Ako jih pa sedaj kdo opomni, kako je mogoče, da učitelja-poslanca glasujeia proti učiteljskim interesom, pa kratko odgovore, da jih niso volili učiteiji. ampak ljudstvo. Radi bi vedeli, kateri poslanec-duhovnik bi glasoval proti interesom duhovščine in bi potem *rekel, da ga niso volili duhovniki, ampak ljudstvo. To je pa tudi skrajno neljubo Slomškarjcm, ako se jih vpraša, kako morejo biti pri stranki, ki deluje v pogubo vsega ueiteljstva in ki sili celo njih tovariša-voditelja. da morata proti njih interesom glasjvati. Pri tem se jako radi poslužujejo izgovora, da tudi liberalna stranka ni nie storila za učitelje. Tudi to se jim mora pojasniti, da brez laži in zavijanja niti živeti ne morejo. Res je. dia so bili med liberalnimi poslanci tudi možje, ki niso bili posebno naklonjeni učiteljskirft težnjam. Res je pa tudi, da niso sami imeli nikdar večine v deželnem zboru in da so storili, v kar so veleposestniki privolili. Največja zasluga napredne stranke pa je, da imamo osebni status. Kaka krivica bi se učiteljem zgodila, ako bi bil krajevni status. Priznati pa tudi moramo. dia takrat. ko je bil sklenjen osebni status, nismo bili tako na slabem kakor smo danes. Od tistega časa so se življenske potrebščine podražile najmanj za 100 odstotkov. Naj nam klerikalci zvišajo vse naše istočasia dohodke za 100 odstotkov, in videii bcste, da bomo prav zadovoljni.