Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska . cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
■v
St. 27.
V Ljubljani, petek dne 2. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
V Albaniji se Lahi umikajo.
Dunaj, 1. avgusta. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
Streljanje in poizvedovanje je bilo včeraj na celi jugozahodni fronti zelo živahno.
Albanija.
Napadi, ki so jih začele naše čete v Albaniji pred enim tednom, so prisilili Italijane po brezuspešnih napadih, da je severozahodno in severovzhodno Berata prepustil svoje prve postojanke in znatno zadaj ležeče ozemlje na 30 km široki fronti. Naše vrle čete, kojih bojna sposobnost se mora toliko bolj ceniti, ker so jim vročina in klimatičnc razmere povzročile velike tež-koče, zasledujejo umikajočega se sovražnika.
Šef gen. štaba.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 1. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo:
Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 31. julija: V noči od 28. julija so iznenadili naši planinski lovci nekoliko spredaj nahajajočo se sovražno stražo v Val Taone in so vse zajeli.
V dolini Brente je napadel sovražnik po hudem motilnem Ognju, ki ga je naperil tudi na stranske postojanke in na neposredno zaledje, z močnimi silami naše vrste na Cornonu (na južnem pobočju Sasso Rosso) Z odločnim protinapadom smo z lahkoto odbili sovražnika v silnem boju izbliza. Protivnik je bil prisiljen umakniti se in nam je ostavil strojne puške, plamenomete in nekaj ujetnikov. Naši avijatiki so ponovili včeraj svoj učinkoviti napad z bombami na sovražne vojaške cilje in so sestrelili v boju v zraku 5 sovražnih letal.
Nemško volno poročilo.
Napadi se nadaljujejo. — Velik uspeh Nemcev v zračnih bojih.
Bero'iin, 31. julija zvečer. (K. u.) Uradno.
Na bojni fronti je bilo čez dan mirno.
Berolin, 1. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Med Ypernom in Bailienlom zgodaj zjutraj mimogrede živahno streljanje. Podnevno zmerno topniško delovanje je oživelo zvečer na mnogih mestih fronte v zvezi z izvidnimi boji.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Vzhodno Fere en Tardenois je začel Francoz popoldne ponovno silne delne napade. Vrgli smo sovražnika v protinapadu v njegove izhodne postojanke. Na ostali bojni fronti artiljerijski ogenj menjajoče se sile. Manjši boji na pred-polju. Severovzhodno Perthesa je skušal sovražnik po močni ognjeni pripravi zopet vzeti 30. julija mu iztrgano opirališče. Bil je z izgubami zavrnjen. Uspešni sunki z naše strani južno Smrečin (Fichtelberge) in v Argonih.
Vojna skupina vojvode Albrechta.
Infanterijski boji ob Mozeli in v gozdu Parroy (na južnem bregu prekopa Ren—Marne, severovzhodno Luneville na meji). Pri tem smo dobili ujetnikov.
Nasprotnik je izgubil včeraj na fronti v zračnem boju in kar smo jih sestrelili s tal 25 letal. Nadalje so uničile naše frontne in domače lovske sile angleško zračno brodovje 6 velikih bojnih letal, ki je jadralo proti Saarbriickenu, še preden je moglo metati bombe. Od druge flotilje, ki mu je sledila, smo sestrelili nadaljnje veliko bojno letalo.
v. Ludendorff.
*
Podvodna vojska.
Berolin, 1. avgusta. (Uradno.) V Severnem morju so potopili podvodniki 13.000 ton.
*
* *
Nemci pripravljajo novo obrambno črto.
Rotterdam, 31. julija. (K. u.) General Maurice piše v „Daily Chronicle“: Zdi se, da pripravljajo Nemci ob Ardri in ob Aisni novo obrambno črto. Očividno skušajo pridobiti še časa. Sovražnik se umika v dobrem redu pod varstvom močnih poslednjih čet. Ni verjetno, da nam bo mogoče odrezati večji del nemških čet v zagati. To pa n:kakor ne izpreminja okolnosti antanthe zmage.
Dünkirchen obstreljevan.
Bern, 1. avgusta. Na Dünkirchen so pometali letalci 60 bomb in povzročili občutno škodo. 26. julija so pričeli mesto obstreljevati z daleko-seyjim topom.
Berolin, 1. avgusta. (Uradno.) Severoiztočuo Thierry in Tardenois močni boji. Na ostali fronti ničesar bistvenega.
Antanta napoveduje generalno ofenzivo.
Curih, 31. julija. Poročilo „Secola“ z angleške fronte pravi, da miruje vsa armada v sporazumu s francoskim vrhovnim vodstvom. Angleške čete začno z odločilnimi operacijami šele tedaj, ko izbruhne enotna ofenziva antantnih čet v Albaniji, Macedoniji in Mezopotamiji.
Poslanici nemškega cesarja.
Od pričetku petega vojnega leta je izdal nemški cesar dve poslanici, eno na nemško ljudstvo, drugo na armado in mornarico. Doslej smo bili vajeni slišati iz ust nemškega vladarja bojevite govore, polne ognja in krepkih, jedrnatih izrazov v vojaškem slogu. Iz najnovejših dveh poslanic nam pa veje nasproti duh spravljivosti in miroljubnosti mnogo bolj nego vojaški ton po uničenju nasprotnikov.	,
To je glavna označba najnovejših poslanic nemškega cesarja, ki se v tem oziru gotovo popolnoma strinja s plemenitimi prizadevam! našega vladarja za dosego skorajšnjega miru. Pred dvemi leti je opozarjal nemški cesar še prav energično svoje vojake, da je njihova dolžnost sovražnike premagati. Danes pravi le, da se hoče Nemčija boriti tako dolgo, da bo sovražnikom prešla želja Nemčijo uničiti. To je proklamacija čiste defenzive; Nemčiji ne gre za to, da uniči druge, ampak braniti se koče, dokler drugi hočejo uničiti njo.
Za pospeševanje mirovnega pokreta je to znaten dobiček. Bojeviti govori so bili vedno le voda na mlin nasprotnikov, ki so se vedno lahko sklicevali na ponosne besede vodilnih nemških mož, kadar so hoteli podžgati upadajoči pogum svojih narodov. Današnja miroljubna beseda je pa lepša in bo gotovo našla prijaznejši odmev v tujih srcih, kakor poprejšnja bojevitost.
Hvalevrednega preokreta na korist prizadevanju za mir pa ne opažamo le v obeh Viljemovih izjavah. Tudi nemško uradno glasilo, „Nordd. Al lg. Zeitung“ piše v svojem tedenskem pregledu od 28. julija precej spravljivo: „Kardaje mirovni ideji in pacifizmu moč, to je dejstvo, da je bil pacifizem že pred vojsko močna sila, ki trka danes s prepričevalnimi argumenti prav čudno na človeško vest. Ne moremo več tajiti, da se je razvilo mirovno gibanje z vsemi svojimi idejami — zveza narodov, razsodišča, razoroženje — v veliko svetovno idejo, (ratere učinkov sicer še ne poznamo, ne smemo je pa prezirati s posmehom praktičnih ljudij.“
Tudi to je razveseljiv napredek. Sicer konstatira nemški uradni list v nadaljevanju svojega članka, da obstoji med pojmom zveze narodov, kakor ga razumevajo Angleži na enr in Nemci na drugi strani, še precejšnja razlika, ker mnogi angleški krogi združujejo misel zveze narodov z mislijo o gospodarski zvezi, ki bi bila tudi po vojni še naperjena proti Nemčiji- Pojavljajo se pa tudi drugačni glasovi. Bivši minister in liberalni voditelj sir John Simon pravi: Zveze naro: dov si ne predstavljam kot nadomestek za zmago, ampak ona je logična posledica in glavni namen vojske. Wilson je tej ideji udahnii življenje in to je dokaz, da te ideje ne smemo smešiti. Vsi civilizirani narodi hočejo biti člani take zveze (tudi naši vodilni krogi ne nasprotujejo, op. ur.) Mislim,' da tudi Wilson ne misli na to, da bo prišla sedaj doba brez armad in brez brodovij, ampak da bode oboroževanje manjše. Wilson je izrekel željo, da pristopi tudi Nemčija zvezi narodov. Doslej pa ni bilo nobenega znaka, da bi bili volilni možje v Nemčiji k temu pripravljeni.“
Mogoče se bodo taki znaki vendarle še po javili. Izjavi - cesarjevi, zadnji govor kanclerjev, pisanje nemškega kanclerjevega glasila — so li to že znaki?
*
V svoji poslanici na nemško ljudstvo poudarja cesar, koliko premore narod, ki se bori za svoje svete pravice. Zahvaljuje se Bogu, da je dal nemškemu ljudstvu prave voditelje, zahvaljuje se uradništvu, meščanom, kmetom in ženam, ki udano nosijo težko vojno breme.
Pretrpeti bo pa treba še mnogo, kajti sovražniki še vedno pravijo, da je treba Nemčijo uničiti. Mi se moramo boriti, dokler nam sovražniki ne bodo priznali prava do obstanka.
Skoro z istimi besedami kakor poslanico na ljudstvo zaključuje tudi poslanico na armado.
Wilson išče miru?
Iz Ženeve poročajo: Neki ženevski list raz-motriva vesti, da je Wilson oficielno pooblastil švicarskega poslanika v Združenih državah, naj se poda v Nemčijo, da predloži pod gotovimi pogoji mirovno ponudbo, ali — kar je verjetneje — da naj se zaupno orientira o mirovnih pogojih osrednjih sil. Ženevski list pripominja, da je samoobsebi umljivo, v kolikor je ta novica verjetna, da poslanik Suizer take misije ni sprejel brez izrecnega odobrenja po švicarskem zveznem svetu.
Lansdowne sluti mir.
Rotterdam, I. avgusta. Lansdowne je naslovil svojim prijateljem pismo, s katerim razjasnjuje svoje stališče napram vojni in miru. Pismo pravi: V kolikor morem soditi jaz, si žele v sovražnih deželah zelo miru. Uverjen sem, da resno hrepene po miru. A miru se ne da skleniti takoj,
a mogli bi začeti z razgovori, ki bi znali dovesti k miru. Pravico imamo, da vprašamo, zakaj se nihče ne izjavi na našo željo glede rmru. Lord Lansdowne izjavlja nato, da ni mogoče sigurno dognati, da-li so že kake nade za dosego^spora-zuma glede važnih spornih točk. A so že neki znaki, da bodo take možnosti v kratkem dane. Biti moramo pripravljeni, izvaja Lansdowne, da presodimo te znake pametno in preudarno in damo sovražniku s poštenim mišljenjem priliko, da pokaže, li res resno misli z mirovno ponudbo.
Amsterdam, 1. avgusta. Že objavljeno pismo lorda Lansdowne treba še z naslednjim izpopolniti:
Poizkusni kamen za popolnost te vojne bi bila sovražnikova pripravljenost, potisniti na stran nazore skrajnih militaristov in sprejeti pogoje, o kojih ni mogel razmišljati, ko je bil začel svojo blazno aventuro. Ne morem pozitivno zatrditi, da smo že stopili v oni stadij in da imamo kakih nad za začasen dogovor glede glavnih točk, a so pa že nekaki znaki, da se more ponuditi prilika že v bližnji bodočnosti. Pripravljeni moramo biti, posliižiti se te prilike na pameten način, da damo sovražnikom možnost, da nam pokažejo, so-li njihovi predlogi iskreno mišljeni ali jne. Mi si moramo jasno predočiti začasne pogoje in jih razlikovati od vojnih smotrov. Ue je kak trenutek za to ugodneji nego drugi, potem je^to gotovo trenutek, ko so sijajni uspehi na bojišču pokazali, da čustva, ki nas navdajajo, niso čustva dvomov, da-li zmoremo ustrajati v boju za življenje in smrt, če bi hoteli še nadaljevati boj.
Socijalisti konferirajo.
Ženeva, 1. avgusta. Na kongresu francoskih socijalistov, ki se je vršil' te dni, so poudarjali skoro vsi govorniki, da ni možno priti do miru z orožjem. Nekateri govorniki so zahtevali, da se naj Huldmannu (?) naroči, da skliče mednarodni socijalistovski kongres.
Gospodarski boj po vojni.
Wolffov urad javlja iz Berna, da je govoril na dobro obiskanem delavskem shodu v Cardiffu dne 20. julija avstralski ministrski predsednik Hughes o gospodarski politiki po vojni. Zborovanje je značilno, ker so poslali Lloyd Georgeju brzojavko ki zahteva, da se internirajo vsi Nemci in odstranijo iz javnih uradov. V svojem dema-gogiškem govoru je izvajal Hughes, da gospodarska politika ni nikakor samo tarifno vprašanje carine, tiče se bolj delavstva kakor kapitalistov; ti bi v slučaju potrebe investirali lahko v inozemstvu, toda delavci bi ne mogli vsi v tujino za delom, morali bi se tedaj sami lotiti vprašanja gospodarske politike po vojni. Po vojni bo milijone brezposelnih mož in žena. Bodočnost delavstva in kapitala je enako odvisna od obilnega uvoza surovin, ki so potrebne angleški industriji in ljudski prehrani. Surovine so središče gospodarskega boja. Po vojni bo nastal hud boj za surovine. Nemčija razume položaj, zato je prisilila Rusijo z orožjem, da ji potrebno dobavi in kupi nemško blago! To imenuje Nemčija „odprta vrata“. Nemčija razume pod tem, da vsili drugim deželam svoje izdelke, domači trg pa rezervira za nemško blago. Henderson hoče, da se Anglija trdno drži te politike, .toda jaz,“ je vzkliknil Hughes: „sem sit humbuga internacionalizma. Dokler se ne opere Nemčija svojega zločina, dokler ni strta njena moč, je ne bomo smatrali za člana družine narodov, temveč za parija“.
London, 31. julija. (Reuter.) „Times“ poročajo, da je min. predsednik v poslanski zbornici podal odposlanstvu 20 tvorničarjev važno izjavo o gospodarski politiki vlade. Čuje se, da je Lloyd George tudi rekel, da bi Anglija dobila samo s sistemom posebnega upoštevanja države sigurne garancije, da so surovine iz dominij v prvi vrsti njej na razpolago. Čim dalje traja vojna, tem slabši bo:io gospodarski pogoji, ki jih bodo sta vili Angleži in njih zavezniki Nemčiji-
Ameriško posojilo Japonski.
Ženeva, 31. julija. Znesek 4. ameriškega prostovoljnega posojila, ki se bo menda podpisovalo od koncem septembra na oktober, je baje namenjen Japonski.
Ljenin potuje na Dunaj in v Berlin.
Iz Kodarija poročajo, da bo Ljenin potoval preko Dunaja v Berlin, da vstopi v zvezo z vodilnimi možmi. V boljševiških krogih se pripisuje temu potovanju velika važnost. Izravnati hoče vse diference zaradi bodoče ofenzive in zaradi zapiek od strani antante.
Ljenina bo spremljalo več boljševiških prvakov. Pravijo, da bodo Ljenina sprejeli na Dunaju in v Berlinu tako kakor načelnika svobodne države.
Kaj napravi Hussarek?
Dunaj, 1. avgusta. Ministrski preds. baron Hussarek je bil danes pri cesarju, kateremu je poročal o zasedanju državnega zbora. Nato misli pričeti priprave za uresničenje svojih načrtov za bodočnost in sicer prav tako glede preosnove kabineta, kakor tudi glede izvrstve svojdga programa. Ko se je ministrski predsednik vrnil od cesarja je konferiral z načelnikom „Češkega Svaza" posl. Stanjekom in začasno klubove posle vodečim ppdnačelnikom Tušarjem.
Državno gospodarstvo.
Silovito padanje denarne vrednosti je vendar enkrat začelo povzročati na merodanjih mestih resne skrbi. Število bankovcev je narastlo tako, • da se bližamo zares dobi francoskih assignatov, ako država v zadnji uri ne bo z jekleno energijo napravila reda v državnem gospodarstvu.
Vojna je povzročila naši in vsaki vojskujoči se državi velikanske stroške. Za pokritje teh stroškov bi bila morala -država že zdavnaj skrbeti s primernim zvišanjem davkov pri onih, v katerih žepe se je stekal državni denar. Država je povsod zaprta; torej danes niti ven ne more (z malimi izjemami), ampak se nahaja na vsak način v deželi, le poiskati ga je treba tam, kjer je!
Tega pa država v svoji kratkovidni neprevidnosti ni storila, ampak večino stroškov je krila z izdajo novih bankovcev, tako da je danes vse gospodarsko življenje z bankovci prenasičeno (inflacija).
Poskusimo na kratko in po domače razjasniti položaj, kakoršen je,
Leta 1914. je bila v deželi gotova množina blaga in tolika množina bankovcev, kakor je bila gospodarsko potrebna za posredovalni promet. Vsaki denarni enoti (n. pr. kroni) je odgovarjala gotova količina blaga.
Poglejmo sedaj leto 1918. Količina blaga, kar ga je v deželi razpoložljivega, se je znatno zmanjšala, množina bankovcev pa je silno nara-stla. O tem, zakaj je množina bankovcev tako narastla, mogoče kedaj kasneje več; za danes samo konstatirajmo, da je razmerje med denarno enoto in blagom, ki na to enoto odpade, vse drugo Jn mora biti vse drugo, nego je bilo 1. 1914.
Če bi bila z naraščanjem bankovev rastla sorazmerno tudi množina blaga, bi blago imelo danes iste cene, kakor jih je imelo 1. 1914. Ker je pa množina blaga ne le ostala neizpremenjena, ampak se je toliko bolj manjšala in se bo še vedno manjšala, dokler bo vojska trajala, zato je umevno, da odpade danes na denarno enoto silno^ majhna množina blaga.
Če hočemo torej priti v okom neznosni draginji, moramo gledati in skrbeti, da se sedanje razmerje med blagom in denarno enoto zopet kolikor mogoče približa staremu. To se da doseči ali z zvišanjem produkcije, da bi odgovarjala množina blaga pomnoženi množini bankovcev, da bo njihovo število primerno zmanjšani množini blaga.
Na zvišanje produkcije med vojno ni misliti, ker manjka delavnih moči. Vpoštev pride torej zaenkrat le druga pot, to je zmanjšanje števila bankovcev, ki se da doseči, če bo imela država toliko moralne moči, da bo prijela za mošnjice res tiste ljudi, ki so nabrali ves od države izdani denar v svojih rokah. Če država energično nastopi, ne bo dobila le milijonov, ampak milijarde, katere lahko uniči, trajne in redne izdatke naj pa pokriva s trajnimi in rednimi dohodki iz davkov. Dokler bo pa država redno dajala tiskati le nove bankovce, bo državni kredit padal doma in na tujejn.
Nova faza vojne.
Holandski listi ne dvomijo več o nastopu Japonske in Amerike v Sibiriji v proti boljševikom. Holandci skrbno zasledujejo razvoj dogodkov na daljnem vztoku, ker imajo tam sami veliko kolonijalno posest. „Niewe Courant“ piše: Japonci so sprejeli ameriški predlog, da podpro Čeho-Slovake v Sibiriji. Za kakšno ceno, še ni znano. Japonska je vedno zatrjevala, da zasleduje le svoje cilje. Odločitev Japonske pomenja novo fazo vojske. Posledice tega dejstva so nedo-gledne.
„Tijd“ piše: „Začenja se novo poglavje svetovne vojne, ki nam bo prineslo odločitev za bodočo svetovno politiko“.
Jugoslovani in Italijani. ^
„Secolo“ pripisuje sklepom kongresa zatiranih narodov veliko važnost. List pravi: „Mnogi mislijo, da je soglasje med Italijani in Jugoslovani izključeno — ravno nasprotno! Dovolj je bilo, da so se sešll in si razodeli svoje težave in že so uvideli, da se je približal najbolj primeren čas za medsebojni sporazum. Kakor je danes v obojestranskem interesu, da premagamo skupnega sovražnika, prav tako bodo zahtevali jutri isti interesi, da ostanemo edini v korist obojestranske trgovine in da bomo mogli zabraniti — pohlep germanske rase v državah Balkana. Temni deli podobe so torej izbrisani; zoper sovražnika bomo postali nova močna sila: zveza od Avstrije zatiranih narodov. Toda ta sila se mora uporabiti, in sicer takoj. Tudi preko naših črt se mora slišati, da se je sloga dosegla. Kdor hoče streti pruski militarizem, ne doseže ničesar, ako pusti habsburSH» državo v miru. Ta zločinska vojna nas je poučila, da oni narodi, ki se vladajo po načinu nacionalizma in demokracije, nimajo ni-kakih bojnih namenov. A tudi med narodi Avstrije naraščajoče gibanje je demokratično. Ako bo mir sklenjen na podlagi pogodbe, bo trajen in rodoviten.
Obseg Jugoslavije.
Švicarski listi poročajo, da bo bodoča Jugoslavija obsegala 135000 km* Avstro-ogrskih dežel, in sicer: 3000 km'2 Goriške, 7000 km» Sta-
jerskc, 10.000 km3 Kranjske, 8000 km3 istrskih in dalmatinskih otokov, 28.000 km3 Dalmacije, 43.000 km3 Hrvaške in Slavonije ter 51.000 km3 Bosne in Hercegovine. Kje pa je Koroška?
Umor v Kijevu.
Kijev, l. avgusta. Herman je izdal oglas, v katerem pravi, kako velika izguba je za Ukrajino smrt generalnega maršala Eichhorna, ki se je z vso vnemo potegoval za samostojnost Ukrajine. Za Ukrajino je velik?, tolažba, da morilec ni bil Ukrajinec.
Kijev, 1. avgusta- Hetman je izrazil nemškemu cesarju brzojavno svoje sožalje. Nemški cesar se je v ganljivih besedah zahvalil.
Kijev, 1. avgusta. V Nižjem Novgorodu so zaprli mnogo protirevolucijonarjev. Mesto je baje središče sovjetom sovražne zarote.
Berolin, 31. julija. Levostoječi berolinski listi tolmačijo atentat v Kijevu tako, da bo dal mir z Ukrajino in z Veliko Rusijo nemškemu narodu še mnogo opraviti.
Antanta je vedela za nameravani umor Eichhorna.
Berolin, 31. julija. (K. u.) Wolfov urad poroča: Jasen dokaz, da je vedela antanta za nameravani umor gfm. von Eichhorna, je „Matin“ z dne 29. julija, ki poroča: Tajna zveza ukrajinskih patrijonov je razpisala nagrado za glavi Mumma in Eichhorna. Kakor znano, pripominja Wolfov urad, so za umor odgovorni socijalno-revolucijonarni velikoruski elementi.
Bojazen za samostojnost.
Kijev, 1. avgusta. „Vidroždenije“ z dne 26. m. m. se bavi z zadevo obnovitve iztočne fronte in poudarja, da bi Ukrajina v slučaju, da bi jo ogrožala protinemška koalicija, zahtevala priznanje njene neodvisnosti in neutralnosti. Bi se pa to ne posrečilo, bi Ukrajina morala stopiti na stran osrednjih sil in bi morala z orožjem v roki braniti svojo neodvisnost. „Vidrozdenje“ poziva osrednje velevlasti in Ukrajino, da se že sedaj primerno pripravljajo.
Kijev, L avgusta. Iz Taganroga javljajo, da je ministrski predsednik podonske krajine odredil, da se obnovijo vse razlike stanov.
Kijev, 1. avgusta. Listi so izvedeli povodom dogodivših se političnih aretacij, da so vedeli i vlada i nemški krogi, da so neki krogi snovali načrte za vstajo. Da pa vzdrže red, so zaprli neke pristaše strank desnice in tako je red res ohranjen.
Kijev. 1. avgusta. Stavka železničarjev že traja 12 dni neprenehoma. Del železniških uslužbencev se je obrnil k nemškim oblastem in jih zaprosil, da pomagajo končati stavko, ne da bi škodovali interesom železničarjev.
* *
*
Iz Curiha prihaja vest, da je došlo dobro informirani „Zürcher Zeitung“ iz ruskih političnih krogov poročilo, da je sigurno računati z odstopom Lenina. In „Baseler Nationalzeitung“ piše k tej novici, da epizoda Lenina ne more več dolgo trajati.
Z ugašanjem zvezde Lenina se bavi zelo obširno „Voss. Zeitung“, ki piše: Vsedalje bolj se vidi podpora, ki jo deli na iztoku antanta Čehoslovakom in samo s to podporo se da raztolmačiti dejstvo, da sega bojevanje Čehoslovakov tudi že v Evropo.
Kakor pa napredujejo Čehoslovaki, tako propada moč sovjetov. Z zavojevanjem Lamare so se okrepile protirevolucijonarne nade in-ne bo krivo, če smatramo tudi stolico Moskvo za ogroženo. Dejstvo, da se je posrečil pobeg velikemu knezu Mihajlu iz Omska, znači samo, kako zelo je narastla protiboljševiška struja, a glad in raz-toči odpor kmetov proti rekvizicijam jasno kaže, da se težišče premika k protirevolucijonarjem.
Dogodki so uverili boljševike o potrebi stalne armade. Šestmesečno obvezno vojaško službo so res že uvedli. Najprej so mobilizirali v ogroženih krajinah na ruskem jugu. Potem so pozvali na službovanje delavstvo iz Petrograda, Moskve in nekaterih drugih mest, dočim uvrščajo buržoazijo le v vrste „državobrancev* po etapah. Vendar pa imajo sovjeti z mobilizacijo le malo uspehov, ker nimajo moči da bi uveljavljali svoja povelja. Novinci, ki so se odzvali pozivu, uhajajo zopet meni nič tebi nič domov, a če so jih izvežbali, so zelo nezanesljivi. Kajpada se s takimi četami ne da vojevati.
Protirevoludjonarji so neizprosni.
Moskva, 1. avgusta. O razkolu med soci-jalnimi revolucijonarji levice poroča pravda z dne 29. julija: Na konferenci dne 28. julija je prišlo do burnih debat. Kot posledica teh ste bili podani dve resoluciji. Eno je predlagal Bičenko. Ta odobrava taktiko osrednjega odbora stranke, zlasti pa umor grofa Mirbacha, a komisarjem pa oznanja očito vojno v sovjetih. Pristašem se priporoča vlezti v vse zavode sovjetov in tam uveljaviti svojo taktiko. V vprašanju terorističnih dejanj stoji revolucija na prejšnjem stališču.
. Drugo resolucijo je stavil Kalegajev. Tudi sa je na stališču osrednjega odbora stranke, a z razliko, da teroristična dejanja za nadalje niso dopustna za stranko kot celoto. Konferenca je z brezpogojno večino sprejela resolucijo Bičenka.
Boljševlškl četaši.
Moskva, 31. julija. Lis i javljajo: Za boj proti imperijalistični invaziji antante se priporoča ustanovitev čet — franktirerjev, ki bi delovale za hrbtom sovražnikovim kot izvidnice in bi razdirale in uničevale razne naprave. Med četaše bi sprejemali načeloma le prostovoljce, ki so politično zanesljivi.
Vladivostok, 30. julija. (Reuter.) Ker so boljševiki pri občinskih volitvah dosegli večino, bodo imeli pri volitvah župana odločilno besedo.
Sklep moskavskega sveta in delavskih organizacij,
Moskva, 30. julija. V včerajšnji skupni seji izvršilnega glavnega odbora moskavskega sveta in delavskih organizacij so se sprejeli sledeči sklepi: 1. Socijalistična domovina je v nevarnosti, 2. Trenutna naloga je odvrnitev Čehoslovakov in dovoz žita, 3. Započeti je med delavskimi masami pojasnitev resnosti položaja, 4. Proti buržoaziji, ki se priklaplja protirevoluciji, je treba paznost povečati. Sovjetska vlada si mora kriti hrbet. V ta namen je buržoazijo postaviti pod kontrolo in v praksi proti njej uvesti teror mas. 5. Splošno geslo bodi: Smrt ali zmaga! Uvažanje kruha v glavna mesta v velikem 1 Izobraževanje in oboroževanje delavstva in je napeti vse sile v boju proti protirevolucijonarni buržoaziji!
Razpust sibirskih sovjetov.
Moskva, 31. julija. Povelje začasne sibirske vlade,' s katerim se razpuščajo vsi sovjeti delavcev, kmetov in kozakov, so podpisali ministri: ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Vologodskij, minister notranjih zadev Kru-tevskij, finančni minister Mihajlov, justični minister Petrušinskij in poslovodja ministrskega sveta Gins.
Obsedno stanje v Ukrajini.
Berolin, 1. avgusta. V Ukrajini so razglasili obsedno stanje^ Železniški promet se vrši pod vojaškim nadzorstvom.
Po domovini.
Občni zbor Katoliškega tiskovnega društva bo dne 6. avgusta ob 3. uri popoldne Kot kandidati za društveni odbor se priporočajo sledeči gospodje: 1. Čadež Anton, katehet v Ljubljani, 2. Čekal Ferdinand, stolni kanonik, 3. dr. Ivan Knific, gimn. profesor v Št. Vidu, 4. Kolar Matija, stolni dekan, 5. prelat dr. Jožef Lesar, semeniški vodja, 6. dr. Evgen Lampe, stolni kanonik, 7. dr. Gvido Rant, lektor O. F. M. v Ljubljani, 8. Janez Sušnik, stolni kanonik, 9. dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja, 10. dr. Franc Ušeničnik, profesor bogoslovja, 11. Mihael Arko, dekan v Idriji, 12. Jakob Porenta, .kanonik v Novem mestu, 13. Anton Koblar, dekan v Kranju, 14. Anton Skubic, dekan v Ribnici. — Želeti je, da se člani osebno udeleže občnega zbora radi temeljitega razgovora o razmerah v društvu in o časopisju. Kdor se ne more udeležiti osebno, lahko voli po glasovnici, ki se' naj pošlje tajniku društva g. Antonu Čadežu, katehetu v Ljubljani.
Kritika o dr. Lampetu. „Slovenec“ z dne 31. julija piše: „Vsaj je (dr. Lampe) s svojim dolgoletnim delovanjem med ljudstvom to ljud stvo do dna spoznal; prodrl je do spoznanja njegovih najbolj perečih potreb.
„Slovenec“ še dalje hujska občine. Nepopisno mora boleti gospodo v Katoliški tiskarni, da se je ogromna večina kranjskih občin odzvala pozivu deželnega odbora in je jasno in odločno obsodila veleizdajalsko agitacijo. Še sedaj ne more dati „Slovenec“ miru in hujska dalje. „Iz deželnega dvorca se razlegajo ukazi in pretnje na županstva. Kdor ne zakriči: Živijo Avstrija!, dobi klofuto“. Plemenita namera deželnega zastopa, da izvije sovražnikom slovenskega naroda iz rok glavno orožje, ki ga imajo proti nam, ko nas dolže izdajstva in nelojalnosti, se v „Slovencu“ zasramuje in primerja „polenu in batini“. „Z bokserjem v roki“, pravi „Slovenec“ se vliva patriotična ljubav. „Deželni odbor sumniči, dvomi nad lojalnostjo našega ljudstva“, bobna „Slovenec“ z ogorčenjem. Ne, če bi bil deželni odbor dvomil nad lojalnostjo občin, ne bi jim bil predložil take izjave v sklepanje. Nelojalni so pa tisti, ki so nad tem ogorčeni, in krono med njimi nosi „Slovenec“, ki je v tej podli hujskariji odkril svojo pravo barvo. Je pač tudi „Slovenec“ eden izmed tistih, ki je v dejanju popolnoma odpadel od majniške deklaracije, sicer ne bi mogel tako nasprotovati izjavi, ki je v smislu in v potrdilo majniške deklaracije. „Slovenec“ je postal pravo Trumbičevo glasilo, to ime si je pošteno zaslužil. Če bi dr. Trumbič sedel v uredništu „Slovenca“, bi gotovo ravno tako pisal.
Iz deželnega odbora. Deželni odbornik dr. Ivan Zajec uraduje za stranke od 1. avgusta do 15. septembra t. 1. vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure dopoldne.
V Mokronogu je praznoval 30. t. m. gosp. župnik Šašelj iz Adlešič slovesno svojo 351etnico. G. opat Smrekar, ravnatelj Povše in slavljenčev brat g. dekan Milavc so počastili svečanost. Na mnoga leta!
Nepotrebna interpelacija. „Naprej“ piše: Poslanec Gostinčar je interpeliral v drž. zboru, naj se dovoli idrijskim delavcem sekati drva v eraričnem gozdu. Ker je to delavstvu dovoljeno že ves čas vojne, je bila ta interpelacija nepotrebna. Delavci pač zahtevajo, da se jini preskrbe drva iz skladišča po primerni ceni, ne pa da bi se z nabavo sami mučili še preko svoje službe in lačni. — Naše mnenje je tudi, da mora biti dotičnik, ki hoče druge interpelirati, sam dobro informiran.
Nova oddelitev tobaka. Pišejo nam: Čisto resnico je zapisal dopisnik z dežele v 8. številki . „Novic“ v notici o „sekiranju kadilcev“. V našem okolišu je pa še hujše. Kar celo uro in še dlje so odkazane trafike kadilcem. Nek trafikant — sam kadilec — ima svojo karto pri drugem trafikantu v drugi oddaljeni vasi, občini in župniji. Sedaj povprašujejo kadilci okrog trafik za karte, ker jih niso dobili pri priglašenih trafikah in se finančni upravi nepotrebno zdi na kak način obvestiti kadilce za njihove karte, dasiravno je moral vsak na prijavno listino imenitno zapisati; stalno domovališče, občino, kraj in natančen naslov svojega sedanjega bivališča. Sambobsebi je umevno, da je nevolja ljudi radi te uradne mo- ! drosti velika. Po pravici! Kaj bi rekla taka uradna modrost, če bi ljudje tako nesmiselno oddajali ob rekvizicijah svoje blago! Uradna modrost ne bi nikoli dobila kaj jesti. Ljudi, ki morajo do pičice točni biti pri rekvizicijah in se jim grozi z občutnimi globami vedno, pa tako sekira. Ali ne uči uradna modrost ljudi tako sama nereda? Pa tudi čisto brezpotrebno delo si je I
•nakopala uradna modrost s takšno oddelitvijo tobaka, ker tako pač nikakor ne bode zamoglo ostati. Uradna modrost je bržkone po kaki „shemi“ ali ključu to odmerila in zato je pa tudi tako šemasto. In vendar ne bi bilo ničesar lažjega, kakor ta razdelitev tobaka. Priprost človek bi si s svojo ubogo pametjo mislil, da kolikor je bilo stalnih kadilcev priglašenih pri kaki trafiki, za toliko se naj odkaže tej trafiki tudi tobaka. Vsaka drugačna oddelitev .in po kakoršnemkoli „ključu“ je pa, milo povedano, čudno, ker se popolnoma brez potrebe dela ljudem nepotrebnih potov, jemlje drag čas, pripravlja v nevoljo in jih utrjuje v misli, da uradi niso za nobeno drugo reč pod milim nebom, kakor da sekirajo ljudi v vsakem oziru. In to se dela povrh v petem letu vojne!
Cesar je sprejel včeraj v posebni avdijenci generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa Ferdinanda.
Ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta se je vršil včeraj pod predsedstvom ministrskega predsednika Hussareka.
Ministrstvo za ljudsko zdravje. Cesar je imenoval ministra dr. Horbaczewskega ministrom za ljudsko zdravje. Delokrog novega ministrstva določa posebna naredba.
Upravni aparat v Avstro-Ogrski. O ustavni in upravni reformi pri nas v Avstriji se je že dovolj govorilo. Naprej se pa ne more, ker je tu vse preveč različnih naziranj. Najvažnejša reforma ki bi jo bilo treba izvesti, pa še tiče žepa visokih in višjih gospodov. Imamo ie preveč in večina „merodajnih“ krogov; ki se sede pri državnih koritih. Primera z Ogrsko v tem pogledu marsikaj razjasni. Na Ogrskem izvršuje svoj poklic v postavodaji, upravni in pravosodni službi 75.101 oseba in ti preživljajo 119.946 svojcev; v Avstriji pa 244.165 oseb, ki imajo preživljati 408.906 svojcev. Torej 653.071 ljudi se živi pri nas od „upravnega aparata“ in le 195.047 oseb na Ogrskem. Hic Rhodus, hic salta 1 Nočejo, „ne morejo“ enostavneje urediti upravnega aparata ker se ga drži kot klop le preveč in tudi previsokih oseb s svojo ekzistenco in želodcem. Toda reformirati se bo moralo, ako noče imeti država vedno škodo, in le škodo.
Orožnik in aretiranec, oba mrtva. Sežanski orožniški stražmojster Edvard Žitko, star 40 let, je dobil od svojega poveljstva ukaz, da naj skuša zaslediti dva vojna ubežnika, ki sta okoli Divače nadlegovala ljudi s tatvinami. Stražmojster je storil, kakor mu je bilo zaukazano, in je tudi aretiral oba tička. Gnal ju je v Povir k županstvu. Tamkaj ju je vpričo župana začel preiskovati. Ko je segel enemu obeh lopovov v nahrbtnik, da bi pogledal, kaj se nahaja v njem, je aretiranec hipoma potegnil bajonet iz nožnice in ga zasadil orožniku v prsi. Leta je omahnil in se skoraj zgrudil na tla. V zadnjem hipu pa je zbral vse svoje moči, potegnil samokres iz toka in ustrelil. Zadel je onega naravnost v srce, da se je takoj zgrudil na tla in v par trenutkih izdihnil. Takoj nato pa je padel orožnik sam in obležal mrtev na tleh. Drugega aretiranca so izročili vojaški oblasti. Orožnik zapušča vdovo z otroci.
Iz ruskega ujetništva se je vrnil major 17. pešpolka Friderik pl, Kantz in je bil 30. julija v avdijenci pri cesarju in nato pri cesarici. Sprejemu pri cesarici je prisostvoval tudi prestolonaslednik kot imejitelj l7t pešpolka.
Iz deželnoviadne službe. Dež. predsednik na Kranjskem je imenoval koncipista deželne vlade Otona Ketteja okrajnim komisarjem.
Promocija. Okrajni sodnik in nadporočnik v rezervi Jožef Toplak je bil promoviran za doktorja prava.
Odlikovanja pri južni železnici. Za odlično službovanje pred sovražnikom so dobili pohvalno priznanje armadnega poveljstva nadrevi-denti Rudolf Poterč v Ormožu, Jožef Stopar v Celju, Anton Begovsky v Štoreh, Ivan Lepej v Mariboru (gl. kolodvor) Jožef Mohorko, Ponikve, Jakob Majerič, Račje; revidehtje: Josip Kreutzer v Postojni, Franc Luschützky na Rakeku, Karol Mandeljc v Ljubljani in Oskar Szillich v Logatcu, Jakob Jančar, Zidani most, Franc Markovič, Rimske toplice, Alojz Piantan, Donavice in Franc Lamm, Središče; nadalje idjukta Franc Škof v Ljubljani, Josip Furlan v Borovnici, Karl Komac v Trstu in Ignac Marinič, Možganci, ter asistent Anton Jenčič v Prestranku.
Imenovanje pri drž. policiji v Ljubljani. G. Alojzij Slanovec, rodom Ljubljančan, je imenovan za revirnega nadzornika v XI. činovnem razredu. G. Slanovec je vodil stražniški zbor, odkar je odšel poveljnik straže višji nadzornik g. Peter Gerzinič k vojakom.
Smrt. V Nabrežini je umrla gospa Marija Caharija. — Na španski bolezni je v Hietzingu umrla gospa Tekla Gertscher roj. Bamberg, udova po predsedniKU višjega dež. sodišča v Trstu. — V Hrastniku je nagloma umrl rudar Ig. Kram-žar. — V Trstu je umrla 30. jul. gdčna Ivanka Cunder. — V Ljubljani so umrli: Ivana Naglič, stolarjeva hči, 30 let; Ivan Slamnjak, zasebnik, 76 let; Ana Oblak, 35 let-in Avguštin Petelin, čevljar, star 42 let. -
Vojaki rekvirirali v mlinih. Iz brežkega okraja poročajo, da so dne 22. m. m. prišli trije vojaki v mline na rekvizicijo. Eden se je skliceval na postavo in grozil mlinarjem s puško in bajonetom. Plena so dobili na Sromljah 1 vrečko, poleg tega pa, ker ni bilo mlinarja slučajno doma, so mu razbili skrinjo, dasi je bil ključ notri, v skrinji je bilo 600 K denarja in nekaj obleke. Ker so bili otroci vedno zraven in kričali, niso vendar vojaki ničesar vzeli iz skrinje.
Rekvizicija vina v Dalmaciji za armado. Z Dunaja poročajo, da se namerava v Dalmaciji rekvirirati 20.000 hektolitrov vina za armado.
Drobiž.
Petrograd.
Berolin, 31. julija. Povelmik v Petrogradu je prepovedal bivanje v mestu vsem onim prebivalcem, ki niso neobhodno navezani na mesto, ker je vsled kolere in lakote položaj v Petrogradu obupen. Na pokopališčih je na tisoče ne-: pokopanih mrličev.
Angleško žalovanje za carjem.
Berolin, 1. avgusta. „Nordd. Allg. Zeitung“ piše pod naslovom „Anglija žaluje“: Iz Anglije prihaja novica, da je dvor napovedal tritedensko žalovanje radi carjeve smrti. Brez ogorčenja ne moremo čitati te novice, ker tu je doseglo angleško hlinjenje svoj višek. Car je padel kot žrtev angleške politike. Dasi Nemčija za moža, kojega slabost in krutost niste mogle zadržati vojne, ne more imeti globokega sočutja, se jej vendar zdi to žalovanje, ki bodi samo propaganda, kot zasmehovanje mrtveca.
Italijanski ministri na fronti.
Rim, 31. avgusta. (Agenzia Stefani.) General Diaz je bival nekaj dni v Rimu, kjer se je dolgo razgovarjal z ministrskim predsednikom in drugimi ministri. Sinoči je zopet odpotoval na fronto. Tudi min. predsednik Orlando in vojni minister Zuppelli sta odpotovala na fronto.
Peter Nansen je umrl.
Kodanj, 1. avgusta. Pisatelj Peter Nansen je v starosti 75 let umrl.
Šuhomlinov v bolnišnici.
Ženeva, 1. avgusta. Šuhomlinov leži težko bolan v bolnišnici. Njegova žena piše memoarje o nastanku svetovne vojne.
Izgube antantnih armad v svetovni vojni znašajo 25 milijonov mož.
Berolin, 31. julija. (K. u.) Wolffov urad poroča: Že 2. avgusta 1917 so znašale izgube antante po previdni cenitvi 18 milijonov mož. Krvave izgube med tem poteklega vojnega leta, ki je stalo antanto novih in še večjih žrtev, so zvišale na 25 milijonov. Od tega števila je imela Rusija za pomoč za gospostva željne načrte zapadnih držav glasom izpovedi petrograjskega ljudskega komisarja Kuzmina dne 5. julija 1918 4 in pol milijone mrtvih, 6 milijonov ranjenih in invalidov in 3 milijone ujetih. Francoska je izgubila več kakor 5 milijonov, Anglija nad 2 milijona zamorskih in belokožih mrtvih, ranjenih in ujetih. Italija je imela dne 2. avgusta 1917 1,600.000 mož izgub, danes ima po 11. in 12. bitki ob Soči še za pol milijona izgub več, ter je izgubila v bojih v gorovju in ob Piavi leta 1918. še nadaljnih 800 000 mož. Najbolj je zadela vojna ljudsko silo malih pomožnih držav antante: Srbija je plačala svojo udeležbo na vojni skoro z vsem svojim odraslim moškim prebivälsjvom. Če računamo še Belgijce, Amerikance in Črnogorce, dobimo kot skupno število izgub antante številko, ki je enaka prebivalstvu Španske in Portugalske skupaj, namreč 25 milijonov mož.
Take Jonescu na potovanju.
Ženeva, 1. avgusta. Take Jonescu je bil sprejet v avdijenci od Poncareja in Clemenceaua. Potoval bo v London.
Vpoklic letnika 1920 v Franciji.
Parlzj*T. avgusta. Zbornica je razpravljala o vpoklicu letnika 1920. Zastopnik vlade je izjavil, da letnika ne bodo porabili pred 1. 1920. Istočasno nameravajo pretresati vprašanje o odpoklicu starejših letnikov s fronte.
Angleška moč.
London, 1. -vgusta. Ministrski predsednik Nove Želandije, Maffey, je zrekel v Londonu, da imajo Angleži pod orožjem 5 in pol molijona mož. Zrakoplovstvo se je silno razvilo. Tonaža je znašala leta 1914 7 milijonov ton, sedaj pa 10 milijonov. Pred vojno je štelo brodovje 100 tisoč, sedaj pa nad 400 tisoč mornarjev.
Amerikanci v vojski.
Berolin, 1. avgusta. „Baseler Nachrichten“ vedo povedati, da je v prvi bojni črti kakih 120—150 tisoč Amerikancev.
Llvlandija in Estlandija se odločita od Rusije.
Berlin, 31. julija. „Lokalanzeiger“ poroča, da se je sovjetska vlada načelno udala, da se odločita Livlandija in Estlandija od Rusije in je tozadevno izjavo poslala v Berlin. Tudi glede cele vrste drugih političnih vprašanj ne obstojajo bistvena nasprotja.
Kriza na Japonskem.
Kodanj, 30. julija. Nastop v Sibiriji je izzval na Japonskem hude politične boje, ki se širijo v najvišje kroge. Ministra Aara in Makino, ki sta najhujša sovražnika intervencije, sta odložila mesto in izstopila iz senata. Opozicija je po poročilih iz Tokija zelo močna in delavna. Prorokuje se kriza, kakršne Japonska še ni doživela, odkar obstoja konstitucija.
Nov kandidat za litevski prestol.
Pariška „Liberte“ prinaša sledeče fantastično poročilo: Ker se je načrt, da bi zasedel prestol Litve uraški vojvoda, izjalovil, stoji zdaj v ospredju kot prestolni kandidat španski infant Alfonz.
Sleparji.
Budimpešta, 1. avgusta. Trgovec z usnjem Herman Pecskere je bil obsojen na 10.000 kron globe radi dražitve cen.
Budimpešta, 1 avgusta. Upravni svet železniške proge Košiče—Bogumin je začel preiskavo proti namestniku generalnega ravnatelja Aleksandru Holanu, ki je obdolžen, da je spravljal velike količine živil in drugega blaga na Semering, kjer ima njegova soproga sanatorij Vecsay.
Srečke rdečega križa.
Dunaj, 1. avgusta. Pri žrebanju novih srečk avstr, rdečega križa iz leta 1916 je padel glavni dobitek 150.000 K na serijo 10.916 štev. 29.
Strah pred policijo.
Dunaj, 1. avgusta. Včeraj je priredila policija pogon. Pri tem so perlustrirali tudi kavarno „Mendel“ v Rotenturmstrasse. Pregledali so vse goste. Eden posetnikpv kavarne je pobegnil v stranišče in je skočil na stekleno streho dvorišča. Padel je za dve nadstropji globoko in je obležal z razbito črepinjo. Iz njegovih papirov j^raz-vidno, da se piše Jakob Himbermann in da je trgovec na Dunaju.