Št. 3. V Gorici, v soboto dne'10. januarjV'1903. Tečaj X;«XIII. Izhaja trikrat na teden v Šestih isdanjlfa, in 8ioer: vsak torek, četrtek in soboto, ajutranje tedanje opoldne, TeSerno Izdanje pa ob 3. ari po- poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali 7 Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 CO pol leta ........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 . , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. , Od 23. julija 1901 do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoiudne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorioi vcGoriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od* 9. do 12. ure. Na naroČila bre* doposlane naročnine ' ge ne oziramo. Oglasi in po»l««lc« se ractmijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6"^. vsaka— vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjanHrvsako odgovornost. Vso za omiko, svobodo in napredek !< Ured»'1tvo se nahaja v Gosposki ulici st 7 v Goiaol v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici 3t.ll. Naročnina In oglase je plačutl loco ttorloa. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne -padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le 'ipravniStvn. ______ »PBIMOBEC" izhaja neodvisno od «Sooe» vsak pf tek uTstane vse leto 3 K 20 h ali gld. t«60. «So5a» in «Primoreo» se prodajata, v Gorioi v to-— bakarni Sohwari v SofiH ulid «n Jellersit* v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS ni trgu della Caserma in Pipan v ulici Ptnte della labbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna< A, GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiuka in zal. ijski shod pri Rehku dne 4. januvarja 1903, (Izvirno poročilo.) Kmetijska vinarsko-sadjarska društva se v lepi vinorodni Vipavski dolini Čvrsto razvijajo. Ni je menda večje vasi, ki ne bi imela takega društva, ki je velika potreba v današnjih časih, v časih druženja. Vsaki stan se krepko druži, vse je prepreženo raznovrstnih društev. Zakaj bi se pa tudi naš kmet ne zjedinil v čvrsto organizacijo ? Kmet, katerega moramo ceniti vsi drugi stanovi, naj se druži, ker le v društvu mu je zagotovljen obstanek. Društvo mu bode znalo moralno in gospodarsko pomagati. Kako naši vrli kmetovalci cenijo razgo-varjanja o društvih in sploh o njih težnjah, nam je pokazal zares lepi shod pri Rebku. Okoli 200, kmetovaleev-posestnikov se je zbralo v zgornji pripravni dvorani v nedeljo popoldne. Videlo se jim je, da so željni pouka, pokazali so, da so tudi razumljivi in inteligentni posestniki. Moramo priznati, da takoštiih kmetijskih shodov je malo ali nič po drugih krajih naše goriško-gradiščanske dežele, ali želeti bi bilo, da bi se zato poklicani faktorji pobrigali. K zborovanju se je vabilo vse gg. tule bližnjih vinarskih-sadjarskih društev, gg. dež. poslanca dr. Turna in Grčo, ter g. Štreklja in g. Dominka. Vabilu so se odzvali po večini vsi udje in g. dr. Hen. Tuma ter g. Štrekelj, Grča se je opravičil. Sklicatelj shoda, g. učitelj Možina, pozdravi vrle posestnike, in še posebej omeni blag. g. dr. Hen. Turno in g. Štrekelj-a ter pričujoče gg. učitelje, ki se, kakor se vidi, zanimajo za našega kmeta. Omeni, naj se voli g. nadučitelja Medveščeka presednikom shoda, ker je zato vešč in izkušen, zapisnikar naj bode g. učitelj Mrmolja. G. predsednik vzame mesto in da besedo g. dr. Turni, ki je poročal o vstano-vitvi vinarske zadruge. G. poročevalec je v lepih besedah naslikal, da noCte delati propagando svoji politiki, ampak pove nam le s stališča socijalnu-finanCnega, da bi bila zadruga velika dobrota in korist vsakemu kmetu. Omenjal je, da je učitelj kmetu velika dobroti. Kmet naj se oklene učitelja, ker le ta ga more privesti do boljšega blagostanja. Šola in kmet ta naj bo-deta vedno kompaktna faktorja v socijalno-kmetijskem življenji. Pogoj zadrugi so vinarska in sadjarska društva ter »bralnice*. Zadruge imajo moralni in gospodarski namen. Največji dobiček je gotovost po čem in kedaj se kaj proda. Našega kmeta pa teži negotovost, katera je njegova najhujša rana. S posebnimi slučaji je omenjal, da zadruga potrebuje trgovca in obrtnika, drugače nima obstanka. Ona potrebuje znanja. Povedal je tudi, da dokler bode kmet čakal pomoči od zgoraj, bode tepen. Obravnaval je dobre, pa tudi slabe strani zadruge, ter omenil, da se tudi pri nas da izvršiti ta naloga. Zvezite se v eno telo in zaupajte si vse med seboj. Viharno ploskanje je zaorilo po dolgem govoru, kojega so vsi pazljivo poslušali, ter prepričalo gospode, da jo naš kmet pristopen višjim idejam. G. predsednik otvori debato in omeni, da naše ljudstvo je brihtno in lahko prične z zadrugo: iz malega raste veliko. Oglasil se je k besedi g. strokovni učitelj vinstva Štrekelj. Pozdravljal je zboro-valce, omenil, da smo zgubili kredit vin, pa ga hočemo spet po zadrugi dobiti. Zadruga nam prihrani kleti in posodo ter zabranjuje prfvajeno pocivkanje po kleteh. Razloži nam nerazumljive §§ pravil bodoče vinarske zadruge za slovenski del vinorodnih krajev Goriš. Grad. G. dr. Tuma je pristavil, da delež je nič, glavno je kredit. G. Štrekelj pa pravi, da bi se z grozdjem delež plačalo, kar pa je g. Vrčon pobijal s tem, da je priporočal majhen delež, ker mali posestnik nima včasih toliko grozdja, kolikor je delež vreden. G. Volk pristavi, da smo ubogi ravno glede znanja vinstva in sadjarstva; to čutimo zlasti mi mali posestniki. Rešitev kmeta je v društvih in 2adrugah. Apelira na vse za to poklicane faktorje, da naj kmetu pomagajo s poukom. G. Možina predlaga, da se v kratkem dobromisleči snidejo in se pogovorijo o stvari, da se čim hitreje vresniči, zlasti da se ne- mudoma v Gorici vstanovi že obljubljena j 'glavna zadruga, za katero so že pravila se- : stavljena. I Gosp. Medvešček omenja, če se vsta-novijo tudi po občinah zadruge-podružnice, kar dr, Tuma pojasni, da je po zakonu ne-dopustljivo. Mogoča je le centralna zadruga, po vaseh pa le nabirališča grozdja. Na to se oglasi g, Možina in nam v vznesenih besedah pojasni pomen in namen vinarsko-sadjarskih društev in njih dobroto za posamezne občine. Povdarja, da je šola in znanje velikega pomena, iz tega se še le dobi denar. Vsi gledajo na delavca, na kmeta pa nobeden. C. k. kmetsko društvo za našo deželo nam je v škodo. Plačujemo davke, pa ne stori nič dobrega za slov. del dežele. Tudi dež. zbor in županstva ne store nič, Kmet je zatiran, vse je* zastarelo. Kmet ne ve, da lahko kaj v:ahtev»; društvom se meče polena pod noge. Društvo naj ga uči, pripravlja do večjega delaj društvo naj bode ognjišče kmetske izobrazbe. V prav lepih besedah je g. Makso Ličen povedal, da je dala znamenita razstava v Kasovljah I, 1900. povod tem društvom. Povdarjal je, da imamo c. k, kmetijsko društvo, katero je vstanovila cesarica Marija Terezija pred 120 leti, katero pa je vedno na istej stopinji. Mi Vipavci nimamo od njega najmanjšega dobička. L »hi nimajo za nas srca, puste pa je ne reorganizirati, list ni za nič. Dajmo vstanoviti drug list, kateri se prilagodi našim sedanjim razmeram. Urednik naj bode v resnici strokovnjak, in naj je bolj intimen z nami, da bode list res dušna hrana za kmeta. Predlaga, naj stopijo vsa društva na noge in osnujejo nov list. Sledilo je viharno odobravanje, katero je pokazalo, da je govoril britko resnico. G. predsednik je povedal nepobiten faktum, da »Gospodarski lisi* ni vreden tega imena. Strižejo članke iz »Kmetovalca" ter jih preliskavajo. »Kmetovalec8 ni za naše razmere. On je za tamkajšnje razmere pač izvrsten Ust. Za nas je bil .Sadjarski in vrtnarski list", a ta je sedaj pokopan! Žalostno ! Denar, koji država meče proč za .Gospodarski list", naj da za drugi pošteni list. Poživlja zbor, naj se izjavi, da naj c. k. kmetijska družba Goriš.-Gradišč. prične z iz- dajo dobrega in na naše razmero primernega slov. lista. Viharno ploskanje in odobravanje. — G. Makovec pa n»m le pove, da se je edenkrat na predlog nekega tajnika e. k, kmetijske družbe pri seji hotelo dodati le italijansko ime .Kmetijski šoli". Škandal! °. predsednik zaključi shod in omeni, da je naše ljudstvo inteligentno, kar nam bljižnja bodočnost pokaže. Nala dolina bode prinašala več in boljše vinske pridelke, da se vresničijo besede, ki pravijo: .Vipavska dolina, lepota sveta, nam grozdja in vina pre-sladkega da!" Zahvali se g. dr. Turni in g. Štreklju ter jima kliče: .Živio* 1 Sprejmeta se te dve resoluciji: 1.) Zato poklicani faktorji naj ikrbe, da se čim prej ustanovi v Gorici centrala kle-tarske zadruge za vinorejski del dežele in ob jednem podružnica za tukajšnji okoliš pri postaji Kamnje. 2.) Vinarskim in sadjarskim drultvom po deželi naj se daje, ko se zato poklicani veščaki prepričajo o njih delovanju, Izdatnejše podpore, da morejo iste vspelnejfie delovali! — Bilo je le drugih predlogov, katerih se pa ne omenja. Razmotrivanja o izseljevanju. (Piše B. V.) (Konec.) V Avstriji doslej nismo imeli zakona o izseljevanju. V poslednji seji državnega zbora se je predlagalo, naj vlada predloži že izdelani načrt zbornici in radi tega se je nadejati, da začne razprava o tem prevažnera vprašanju v prihodnjem zasedanju. Nadalje bode pa tudi treba skrbeti za večje število konzulatov v onih državah, kjer živi mnogo avstrijskih državljanov. Avstrija ima v severni Ameriki samo štiri konzule po poklicu (»Be-rufsconsuln"), kar pač ni v nikakem soglasju s številom izseljencev, katere bi morali konzuli podpirati s svetom in dejanjem,. Neobhodno bode potreba, da se ustanovi v Zje-dinjenih državah cela vrsta konzulatov. Postavodajalnim potom seveda ni mogoče predpisati izseljencem, kje naj se naselijo. Naloga časnikarstva je, da nasvetuje Križarji Zgodovinski romali v štirih delih. Poljski spisal II. Slenkievicz. — PosL Podravskl. (Daljen Komtur iz Lubove jim je dal na razpolago svoje ljudi, vendar pa ni povedal svojim gostom le o Ju-randovi okrutnosti, marveč tudi o njegovi besedo-lomnosti. Ko je torej ta zahteval, naj oni odpravijo svoje lfudi, niso hoteli oni v to privoliti, boje se, ako bi to u& dili, da jih da Jurand obkoliti, poloviti in pometati v podzemeljske ječe v Spihovu. Med tem pa je Jurand, misle si, da jim ni toliko mar za boj nego za rop, udaril nenadoma po njih ter jih grozno pobil. De Fourci je videl Bergova, prevrženega na tla s konjem vred, videl Majnegerja s kopjem v trebuhu in ljudi, ki so zaman prosili milosti. Komaj je bil zmožen zbežali ter se je nekoliko dnij klatil po hosti, kjer bi bil poginil od glada ali postal plen divje zverine, ako bi ne bil dospel slučajno v Tehanov, kjer je našel brata Gotfrieda in Rotgiera. Iz vsega tega je ostalo v njem euvstvo strahu, sramote, jeze, osvete in žalosti za Bergovim, ki mu je bil dober prijatelj. Radi tega se je bil z vso svojo dušo pridružil pritožbi križarskih vitezov, ko so ti zahtevali Jurandovo kazen in prostost za njegovega nesrečnega tovariša. Ko je pa ostala pritožba brez uspeha, je bil v prvem trenutku pripravljen na vse, samo da se maščuje nad Jurandom. Sedaj pa se je v njegovi duši porodil nakrat upor. Ko je poslušal razgovor križarskih vitezov in zlasti to, kar je govoril Hugo von Danveld, se nikakor ni mogel ubraniti začudenju. On je že nekoliko let bliže poznal Križarje ter kajpada Že vedel, da oni niso taki, kakoršne se kažejo v Nemčiji ali na za-padu. V Marburgu pa je vsekako spoznal nekoliko pravih in strogih križarskih vitezov, ki so se pogo-stoma celo sami pritoževali radi pokvarjenosti svojih bratov, katera ostane brez kazni, ter je celo čutil, da imajo oni prav. Ker pa je bil tudi sam razbrzdan in se ni dosti menil za disciplino, zato ni Štel za zlo drugim te napake, zlasti ne radi tega, ker so v njegovih očeh Križarji nadomeščali napake s svojo hrabrostjo. Videl jih je pri Vilni, kako so se borili s poljskimi vitezi pri naskakanju gradov, katere so branile z največjo upornostjo male poljske posadke, videl jih je, kako so umirali pod udarci sekir in mečev v skupnih napadih ali tudi v dvobojih. Bili so neizprosni in okrutni za Litvinee, toda ob enem so bili veliki junaki, ki so hodili v slavi 'kakor v solncu. Sedaj pa je gospod de Fourci slišal govoriti Hugo von Danvelda take besede ter izmišljati take nakane, pred katerimi se mora zgroziti duša v vsakem pravem vitezu — a ostali bratje ne samo da mu niso nasprotovali, marveč so še pritrjevali vsaki njegovi besedi. Pa se ga je tudi polaščevalo čimdalje večje začudenje, in končno se je globoko zamislil, premišljuje, ali bi bilo prilično, da se tudi on udeleži takega posla. Ko bi bilo Šlo le za to, da se odnese deklica ter se pozneje zameni za de Bergova, bi se bil nemara strinjal s tem, dasi ga je močno ganila Danušina lepota. Ako bi bil odločen on za njenega stražnika, ne bi bil tudi imel ničesar zoper to, dasi sam ni bil gotov, da odide iz njegovih rok taka, kakoršna je prišla v nje. Toda Križarjem je bilo mar očividno povsem nekaj drugega. Oni so hoteli dobiti ž njo in z Bergoni vred v svoje roke tudi samega Juranda, z obljubo, da jo izpuste, ako d& samega sebe za njo, da bi tako to zločinstvo ostalo skrito. Saj so jej že grozili z usodo Vi-toldovih otrok za slučaj, ako bi se Jurand o njih pritožil. »Oni v nobenem slučaju ne mislijo ostati mož-beseda,« je rekel sam sebi gospod de Fourci, marveč hočejo oba ubiti; vendar pa nosijo na svoji obleki križ ter bi morali še bolj nego drugi paziti na svojo čast. »In duša se je Čimdalje bolj razburjala v njem proti taki nepoštenosti, vendar pa je sklenil, da se hoče prepričati, za koliko je njegova slutnja opravičena, torej prijaha k Danveldu ter ga vpraša. »Ako se vam Jurand uda, ali hočete potem spustiti deklico?« »Ako bi jo izpustili, bi izvedel takoj ves svet, da smo mi oba vjeli,« odvrne Danveld. »Kaj torej storite ž njo?« Na te besede se skloni Danveld k njemu ter mu pokaže skozi smeh svoje žolte in pokvarjene zobe. »Po čem vprašate? Ali nemara po tem, kaj storimo ž njo poprej ali poznej ?« Nu, de Fourci je že vedel, kaj je oni hotel izvedeti, torej je umolknil; nekaj časa se je še boril sam kraje, oEiroma dežele, katere 11 bile posebno pripravne v to svrho. Za vsako državo je največjega pomena, da se naselijo oni, ki so bili vsled gospodarske krize prisiljeni zapustiti svojo ožjo domovino, v koloniji pripadajoči dotični državi. Tudi Avstrija kot ne-kolonijalna država ima tako kolonijo, ki ima povrb pa tudi Se to prednost, da neposredno meji na državo, in ta kolonija je Bosna. Kolonisti iz NemCije silijo v Bosno, Jugoslovani se pa izseljujejo preko morja v tujino. Slovenske kolonije v Bosni bi bile paC večjega pomena za nas, nego one tam v severni Ameriki. Izseljenci bi ostali v ozki zvezi s svojo domovino, vračali bi se lahko, kedar bi hoteli, tujega jezika se jim ne bi bilo treba priučiti in država ne bi zgubila toliko zdravih delavskih sil. Seveda bi morala začetkom vlada nakazati izseljencem zemljišča in jih vsestransko podpirati. Temeljito bi se morale seveda tudi prej prouCavati razmere. To bi bili potem kolonisti v pravem pomenu besede in ne navadni naseljenci, ki so mnogokrat le v nadlego oni državi, v kateri so SpodnjeSlajerski industrijalec F. V. je prepotoval pred kratkim Rusijo, da bi našel odjemalce za svoje izdelke. Praktični in izkušeni mož se ni mogel naCuditi, da naSi ljudje le silijo v Ameriko, kjer jih Čaka samo delo in trud, ko je videl širne neobdelane pokrajine, potuje po srednji in južni Rusiji. V Rusijo se naj izseljujejo naši ljudje, ako se res doma ne morejo preživeti. Ruski vladi bi bili paC mnogo ljubši slovanski kolonisti, ki bi se skoro asimilovali ruskim razmeram in se porušili, nego kaki trdi Nemci, ki se nikdar ne prilagodijo ruskemu življenju in ostanejo Nemci tudi ako živijo že sto let na ruski zemlji. Seveda bi morali avstrijski konzuli kakor tudi posamezniki, ki se zanimajo za izseljevanje, natančno Študirati ruske poljedelske razmere. Dvomljivo je pa, ali imajo poklicani Cinitelji voljo, baviti se s takimi zadevami in ako bi bili sploh taki nalogi kos. Kako pa upliva tujina, posebno ne-ogranicena politična svoboda Zjedinjenih držav na izseljence, ki se vraCajo Crez nekoliko let zopet domu? Iz verodostojnega vira sem izvedel, da svoboda velike Ijudo-vlade na vsak naCin ugodno upliva na naše izseljence. Po vrnitvi se zanimajo v večji meri za politična vprašanja in njih razsodnost v političnih zadevah je sedaj gotovo večja, nego je bila prej. Treba bi bilo, da odgovorimo na vprašanje, ki je ravno največje važnosti, ali je izseljevanje Škodljivo ali koristno gospodarskemu blagostanju tega ali onega kraja. Ako je dotični okraj gosto obljuden in se ni bati pomanjkanja delavskih sil vsled izseljevanja, bode izseljevanje gotovo samo v prospeh celi deželi. Znani v Gorici bivajoči narodni gospodar K. von Scherzer označuje izborno v svoji knjigi .Gospodarsko življenje narodov," kako ugodno upliva v tem slučaju izseljevanje: Der Abfluss des Cfberschusses an Arbeitskraften wirkter-leichternd auf den Lebensstand der Zuruck-bleibenden, indem dadurch vermittelst einer Verschiebung zwischen Angebot und Nach-frage, einnichtzu untersch&tzendes Element der Einkommensteigerung und einer hčhe-ren socialen Zufriedenheit in das heimatiiche Wirthschaftsleben eingefurt wird.« Pri nas so pa razmere povsem druge. Nase dežele, posebno Kranjsko, nikakor niso preobljudene in trajalo bode Se mnogo časa, predno bode gostota prebivalstva ista, kakoršna je n. p. na Češkem. Statistika dokazuje, da ravno one avstriiske dežele, ki so najbolj obljudene, n. p. CeSko, Nižje Avstrijsko, zapušča vsako leto relativno neznatno Število izseljencev. Najvažnejši uzrok je paC gospodarsko za-osTajanJeTnaSib pokrajin. V deželah, kjer nr nikake ali le malo industrije, so prisiljeni oni življi, katerim ne ugaja poljedelstvo, si iskati zaslužek izven di ve. Zanimivo je, da se večinoma Kranjci in Primorci izseljujejo, dočim si Štajerci iščejo delo v industrijalnib krajih Srednjega ali Gornjega Štajerja. Pomanjkanje delavcev upliva seveda neugodno na poljedelstvo, mezda narašča in ni v pravem razmerju z dohodki posestev na deželi. Schenerjeve besede veljajo jedino le za gospodarsko razvite dežele, za naše primitivne poljedelske razmere je pa vendar izseljevanje skoraj pogubno. Priznati je treba, da je mnogo izseljencev, ki zapuščajo svojo domovino, jedino le iz lahkomišljenosti in da vsakih slučajih gospodarski moment ni merodajen. Brezvestni agenti, ki se potikajo po deželi, so gotovo že marsikateremu kmetu, ki ne bi imel drugače volje, zapustiti svojega posestva, z živo domišljijo slikali, kaka sreča ga čaka onstran morja in ga konečno z mnogimi sladkimi besedami pregovorili, da se jim je udal. Smer modernega zakonodavstva nikakor ni prijazna takim agentom in tudi v drugih državah se strogo postopa proti takim pijavkam. Naloga avstrijskega državnega zbora je, da temeljito pretresuje pri debati v novem zakonu, kako bode treba v bodoče nadzorovati te ljudi, katerih dobickaželjnost ne pozna mej. »Danes je odpotovalo z južnega kolodvora toliko in toliko sto oseb". Taka kratka suha poročila so prinašali in Se prinašajo ljubljanski listi. Daljših poročil ali člankov o izseljevanju pa doslej nismo čitali, kakor da bi nikogar ne zanimala ta senčna stran našega gospodarskega razvitka; vse je molčalo, nikdo se ni oglasil, da bi kritično presojeval to važno zadevo. Na vsak način je to slabo znamenje za naše javno mnenje, ki skoraj namenoma zanem^ja ve-levažna vprašanja. Merodajni krogi so si s to zanikernostjo, da ne rabimo hujšega izraza, naprtili velik greh. Njih dolžnost je sedaj, da se z vso vnemo lotijo dela ter proučujejo temeljito to vprašanje. Posebno naša delegacija na Dunaju je poklicana, da se zanima za novi načrt zakona in se udeležuje razprave. Potrebno je pa tudi, da zasledujejo nadalnji razvitek tega vprašanja ne samo oni, ki se bavijo z gospodarskimi razmerami naših pokrajin, ampak tudi naša akademična mladina, ki naj praktično kakor tudi znanstveno proučuje vzroke in posledice izseljevanja. DOPISI. St. Križ na Vipavskem. (Razno.)— Hvala Bogu! Odpravili ra.o božične praznike. Daleč okrog ni takih cerkvenih slovesnosti] 4 dni kot tu v samostanski cerkvi. Romarji od raznih krajev se udeležujejo teh slovesnostij, ali to hira od leta do leta. Vzrok : polUični shodi na prižnici, kar tudi letos ni izostalo.--------------- Kapucini so bili povabili nekega nunca z nalogom, da izprosi naprednjakom na tem svetu največjo nesrečo, na onem pa večno pogubljenje. Krstil je naprednjake za največje liberalce, živine, prostozidarje, frama-sone, Herode, ki je hotel nedolžnega Jezusa umoriti. »Brezverci ste, ki dopisujete v brez-verske časopise, ter duhovnike sramotite, itd.* Pravil je tudi neko dogodbico, katera se mu je menda tisti dan dogodila. „Šel sem po poti v samostan, vidim preko poti vse polno ljudstva, ali nisem bil vreden, da bi se mi kedo odkril in priklonil." — Prav je tako. Ako bi bili vedeli, da boste tako obsajal in obrekoval krotko in ponižno napredno ljudstvo, Vam bi ne bili niti pustili iti v samostan, ampak zaprli bi Vas bili v hlev, da bi živino krmil, ker Herodi pa vendar nismo! V samostanu imajo tudi nove orgije, ki jih »Gorica" toliko hvalisa, cvilijo pa tako, kakor lačni vrabec na strehi. Orgije so res izvrstne, ali organist je že toliko dorastel, da je že sposoben ovčice pasti. Sloveče smetišče na Cesti je bilo pred nekaj meseci v najslabšem redu pod vodstvom neke velepobožne tretjeredniee, h kateri naši gorenjevipavski nunci kaj radi hodijo na posvetovanje. Napravila si je tudi nabiralnico... Ko se je pa nekemu sosedu to dovolj zdelo, je vzdignil hrup, na kar je svetišče sedaj v najlepšem redu, in tako tudi mora biti. Bog ve, kaj poreče voditelj svetišč na to, ali vrana vrani ne izkljuje oči. Kar nese, nese, saj klerikalcem ni mari za svetišče, samo da je bisaga polna. Kakor se čuje, ugibajo nunci, da pri prvem občnem zboru katoliškega političnega društva za ajdovski okraj s sedežem na Gesti (!) izvolijo na mesto predsednika to velepobožno tercijalko. Sv. Križ je trpel sedaj že več tednov pomanjkanje vode. Po pol ure daleč so morali ubogi ljudje v grič nositi za se in za živino. Godrnjajo pa tako: dr. Gregorčiča smo izvolili častnim občanom, volili smo ga v deželni in državni zbor, on pa Se ni storil koraka za podporo za potrebni vodovod. Drugi pa jih tolažijo: Potrpite do prihodnjih volitev. Takrat ya napravi pred vsako hišo vodnjak tistim, ki bodo zanj volili. Od beneške meje. (Razno.) — Po premnogih prošnjah, po raznovrstnih poteh in ovirah, se je prišlo vendar do tega, da se začne graditi cesta: Golobrdo-Britof. Pred dvema mescema je vest, da se prvi del zgradbe odda na dražbi, razveselila vse obmejne prebivalce. (II. del pod goriškim okrajem ni še podrobno načrtan.) Oglasilo se je več domačih in ptujih podjetriiko?. Z vidnim zanimanjem se je pričakovalo izida. N6, naposled nam je došla novica, kot novoletno darilo, da se je oni del zgradbe poveril do-mačej tvrdki A, Križnic v Kanalu, ki je s svojo spretnostjo dosegla že v raznih podjetjih mnogo lepih vspehov, za kar je jej tudi sedaj vlada svoje zaupanje pokazala. Spretnost in poštenost, ki dičite to tvrdko, sta nam[porok,T da ses bomo kmalu veselili ceste, ki pripomore obmejnim prebivalcem do onega življenja, ki ga drugi državljani že davno vživajo, Vže premnogo let nam je prinašal And. Petrusa iz Mimika proti mali odškodnini pošto iz Dolenj v Mirnik in nazaj. V mesecu aprilu pret. leta poverila se mu je nabiral-niča. Žal, da se je ta že (bogsigavedi zakaj) po 3 mesecih odpravila ter uvedel selški pis-monoša. S tem se je ugodnost, katero so vživali prej Mirničanje, ze!6 prikrajšala. Dandanes se povsod skrbi, da se ugodnosti za prebivalce v vsakem ozira zboljsajo. Pri nas pa se ftlede' pošte ravr/o narobe godi. Prej smo dobivali pošto vsaki dan proti nizki odškodnini; sedaj pa prihaja selsk. pismonoša le ob delavnikih. Pristojbine znašajo večkrat v enem mesecu več nege se je plačevalo najetemu pis-monoši. Vrh tega ne dobivamo pošiijatev na dom, kakor preje, ampak poiskati si jih moramo sami v vaški krčmi, kjer se je odgovornost odklonila, v slučaju da se kaj zgubi. Našteli bi še mnogo drugih nerednosti, ki so nastale s to uvedbo. Sploh je ljudstvo zelč nezadovoljno. Umevno, da so se koj pritožili, toda do sedaj brez vspeha. Morda se v bližnji bodočnosti kaj zboljSa.(IP) Dne 18. decembra pr. I. so bile v Ko?,-bani občinske volitve. Vsled raznih nepravilnost5, agitacije itd. je prišla zopet županova stranka na krmilo. Seveda so volilci katastr. občine Mirnik podali (dne 26. dec.) temeljit utok, katerega pa župan ni hotel sprejeti, češ, da je doba za vlaganje utokov vže pretekla. Ker pa govori § 32. obč. vol. r., da.se vlagajo ugovori v neprestopni dobi 8 dni po končani volitvi, tedaj je bil dan 26. dec. še čas za sprejemanje ugovorov. Zato so poslali volilci utok na c. kr. okr. glavarstvo, kjer so ga sprejeli ter g. župana na ta način indirektno poučili, da 18 in S je 26 a ne 25. Drugič kaj več. (Dalje v prilogi.) s seboj, končno pa se je zravnal, se povspel v stremenih ter rekel glasno, da so ga slišali vsi štirje j Križarji. »Pobožni brat UIrih von Juringen, ki je pravi uzor vitežtva, mi je enkrat dejal: »V Marburgu je med starimi vitezi še mogoče najti nekoliko pravih križarskih vitezov, toda oni, ki tiče po obmejnih po-j sadkah, delajo le sramoto našemu redu.« , »Mi smo vsi grešniki, toda služimo našemu Odre-šeniku,« odvrne Hugo. »Kje je vaša vitežka čast? Z ogavnim dejanjem nihče ne služi Gospodu, za to tudi vi ne služite Odre-šeniku. Kdo je vaš Gospod? Vedite torej, da vam v tej zadevi nočem pomagati ter vam celo ne dopustim, Izvršiti ta čin. česa nam nočete dovoliti ?c »Zločinstvo, sramoto, izdajstvo!« »A kako nam morete to zabraniti? V bitki z Jurandom sta zgubili svoje vozove in svoje ljudi. Morate živeti le od milosti našega reda in celo gladu u^rote, ako vam ne vržemo košček kruha. Končno pa ste vi sami zoper štiri, kako nam torej ne dovolite ?« »Kako vam ne dovolim?« odvrne de Fourci. Morem se vrniti v grad, opozoriti na to kneza ter pred vsem svetom razglasiti vaš namen.« Križarji pogledajo na te besede drug drugega in njihova lica so dobila povsem drag izraz. Zlasti Hugo von Danveld je zrl dolgo z vprašajočim pogledom Siegfriedu de Love v oči, na to pa se je obrnil h gospodu de Fourci in dejal: »Vaši predniki so služili našemu redu in tudi vi hočete stopiti vanj, toda mi ne sprejmemo izdajice. »Pa tudi jaz nočem služiti izdajicam.c »Saj ne izpolnite svoje grožnje. Vedite, da naš red zna kaznovati tudi one, ki niso njegovi udje. A de Fourci, katerega so pogrele te besede, iz-dere svoj meč, ga prime z levo roko za ostrino, desno pa položi rtf,« odvrne| de Love. • »Čujte, to bo povod novi pritožbi. .Razglasimo! I rajše, da so nas napadli mazoveški vitezi in ubili nam| tovariša. Napravimo hrup, da se bo culo tje do Mar-burga, da celo knez celo na svoje goste pošilja ubijalce. Cujte! Mi moramo reči, da knez Januš ne samo, da ni hotel slišati naših pritožb o Jurandu, marveč da je dal celo ubiti tožnika.« De Fourci se s poslednjim zdihljajeln še prevali vznak na sneg, ter obleži nepremično s krvavo peno na ustih in z izrazom začudenja v že mrtvih, a široko odprtih očeh. Brat Rotgier ga pogleda ter reče ?. »Glejte, pobožni bratje, kako kaznuje Bog zlobni namen izdajstva.« »Kar smo storili, smo storili v blagor našega reda,« odvrne Gotfried. »Hvala tem...« Toda umolkne, kajti v tem hipu se pojavi zai njimi na ovinku neki jezdec, ki se jim je urno bližal. Hugo von Danveld, zagledavši ga, zakliče hitro: »Naj je ta človek kdor koli hoče, on mora poginiti U- »A de Love, ki je bil sicer najstarejši, pa je imel med brati najbistrejše oči, reče: »Jaz ga poznam. Ta je oni mladenič, ki je s sekiro ubil tura. Da, ta je on!« »Skrijte nože, da se ne prestraši,« reče Danveld. »Jaz udarim prvi, vi pa za menoj.« Med tem prijezdi Čeh do njih ter vstavi, oddaljen za deset korakov, svojega konja v snegu. Zagledavši mrliča v svoji krvi in konja brez jezdeca, osupne ne koliko, toda le za trenutek. Potem se obrne k bratom-' »Klanjam se vam, močni vitezi !< »Mi smo te spoznali,« mu odvrne Danveld, polagoma se mu bližaje. »Ali imaš kaj za nas?« »Mene je poslal vitez Zbišek iz Bogdanca, $ katerim nosim kopje in katerega je tur ranil na lovili ter radi tega ni mogel sam k vam.« »Kaj hoče od nas tvoj gospodar?« Priloga »Soče" it. 3. z dne ID. januarja 1803 DomaČe in razne novice. Osebne vesti. — Davčni nadzornik Evgen Petris pl. Steinhafen je imenovan višjim davčnim nadzornikom v območju finančnega ravnateljstva v Trstu. Rudniški nadkomisar g. R. V i d i c v Pragi, rodom Idrijčan, "je prideljen v službo*" vanje c. kr. poljedelskemu ministerstvu. Bussklj kružok. — Ker je došel u > telj ruskega jezika g. Labenskij, se sklicuje društveni občni zbor za drevi ob 8. uri v hotel ,Tri Krone'. Dvorana je reservirana,-Vspored: 1. Sprejem novih članov. 2. Ko-nečni dogovor radL učnih ur. 3. Dopolnitev odbora. K obilni udeležbi vabi odbor. Vojaški koncert bode drevi ob 8. uri v kavarni ^entral" na Travniku, Vstopnina profc1". Telovadno draStro »ftorlškl Sokol* naznanja cenjenim udom, ia se bodo gojile plesne vaje v letošnjem predpustu vsako nedeljo in v praznikih v prostoru društvene telovadnice, ulica sv. Antona, in sicer do preklica. Pričetek ob 8. uri zvečer; vstopnina 40 vinarjev. Preskrbljeno je tudi z jelom in pilons. Neudi so naprošeni, da si priskrbi vstopnice, katere se dobivajo pri gg. odbornikih in bratu-načelniku Bisail-u. Odbor. - KegUaSk! klub v lidtel-u .Union« vabi vse člane k obilni udeležbi drevi, ker se sklene definitivno glede nadaljevanja ali opustitve kegljaSkih večerov. Deželni zbor. — (Dalje.) — Pri podrobni debati je pri § 2. omenil posl. dr. Luzzatto, da je Šolski odsek priznaval upravičenost želje učiteljic, da bi se glede plač popolnoma zjednačile z učitelji, da pa se je s finančnega stališča moralo za sedaj iti preko tega. Pri § 3. je posl. dr. Turna želel, da bi se na deželi pustilo v 1. in lil. razred po 3/10, v H. razred 4/10 članov učiteljstva, kakor je bilo to prvotno določeno. Povdarjal je, da ne razume, da se pri takih malenkostih hoče vendar nekaj pritegniti v prilog mesta Gorice. Poročevalec dr. Marani je omenil nasproti temu, da se je s tem hotelo prihraniti 14000 K. Predlog posl. dr. Turne je padel z vsemi proti 4 slov. glasom. Pri § 7. je predlagal posl. dr. Tuma, da se dostavijo Se besede: »Kakor hitro napravijo začasni učitelji in učiteljice izpit usposobljenosti, postanejo stalni in se jih mora vvrstiti v III. razred stalnega učiteljstva javnih ljudskih šol*. Vladni zastopnik se je izjavit proti temu predlogu. Posl. dr. Tuma je prav z ozirom na to izjavo naglašal, da bi imeli, ako se ta § pusti tako, kakor ga je predlagal šolski odsek, okrajni glavarji, ki so neomejeni gospodarji v ožjih okrajnih šolskih svetih, glede na začasna imenovanja mnogo prevelik vpliv. Predlog posl. dr. Turne je padel z vsemi proti slovenskim naprednim glasam. Pri § 8. je posl. dr. Tuma predlagal, -da ^o^rj^nina^ zviša na 100 K, '150 K, 200 K'inloTl^amelto^O- K,leO^K, 150 K in 200 K, kakor je bilo prvotno določeno. Tudi ta predlog je padel. Pri § 9. je predlagal posl. dr. Tuma, da se izpustijo iz istega besede .z čjbrlm učnim vspehom*. Motiviral je ta predlog s tem, da spada izguba petletnine med strožje disciplinarne kazni. Še za ukor, ki je mnogo manj stroga kazen, kakor ta, je treba sklepa šolske oblasti. Tu pa bi se dala vsa moč v roke okrajnemu šolskemu nadzorniku, ki ima kvalificirati učiteljsko osobje. Isti, ako mu je kak član učiteljstva neljub, lahko napiše slab red in dotičuik je ob kvinkvenijo. Temu predlogu se je pridružil tudi posl. dr, Luz-zatto, med tem ko je vladni zastopnik ugovarjal. Predlog posl. dr. Turne je padel z vsemi proti 4 slov. in 3 ital. glasom. Pri § 10. je izjavil vladni zastopnik, da ne more vlada privoliti v to, da se upoko-jenje dela odvisno od deželnega odbora, ker ker bi se s tem skrčila njena koropetenca. Ugovarjal je temu posl. dr. Luzzatto, med tem ko se je pridružil posl. dr. Tuma izjavi vladnega zastopnika ter naglašal, da avtonomna oblast ne more vposegati v kom-petenco administrativne oblasti. Ob enem je predlagal dr. Tuma, naj bi si deželni zbor namesto tega pridržal pravico utoka. Predlog posl. dr. Turne je padel, Pri § 13. je dr. Turna predlagal, naj se izpuste besede „po prestanem izpitu usposobljenosti." Utemeljeval je svoj predlog s tem, da se pri vseh uradih štejejo službena leta od nastopa službe naprej. Bilo bi torej docela krivično, da se dela izjema pri uči-leljstvu, posebno še ko izpit usposobljenosti ni odvisen od zruožnostij dotične osebe, ampak od poguma in sreče. Za ta predlog so glasovali le slov. naprednjaki ter gg. Ktančič in Lapanja. Pri § 16. se je vladni zastopnik izjavil proti besedam .dogovorno z deželnim odborom* iz istih razlogov, kakor zgoraj. Posl. dr. Tuma je tu konsekvetno kakor zgoraj predlagal črtanje teh besedij, ker bi s vsprejetjem tega določila morda onemogočili vladi, da ta zakon potrdi. Predlog posl. dr. Turne je prdel. Pri § 19., ki določuje, da ne sme biti pokojnina učiteljske udove manjša od 600 K, je posl. dr. Tuma predlagal črtanje besedij: .izjeraši slučaj § 21*, povdarjaje, da je za udovo z otroki vred pač najmanjša pokojnina, da ji ni treba opravljati navadnih hlapčevskih del, 600 K na leto. Enako je predlagal pri § 21, da se pristavi dodatek, ki določa, da ne sme biti pokojnina z odgoj-ninarni vred višja, nogo pokojnina pokojni- kova le tam, kjer presega poslednja 300 K. Oba predloga sta padla, Med §§ 25. in 26. je predlagal posl. dr. Treo nov paragraf ki bi določal, da se pokrijejo troški, narastli iz tega zakona, iz deželnega šolskega zaloga, ki bi se pokril, kakor vsak drugi deželni zalog. Opiral je ta svoj predlog na svoja izvajanja v generalni debati. Ta predlog je bil ogenj--v-atrehi. Italijanov. Govoril je najprej proti posl. dr. Verze-gnassi, ki je navajal s številkami, da bi moralo mesto Gorica nositi eno tretjino troškov za šolstvo na deželi, kar bi Gorico ruiniralo. Za njim je precej živahno posl. dr. Luzzatto kot žasr^ vajanja g. predlagatelja. Premleval je stare fraze, kako hočejo Slovenci izkoriščevati Gorico, po kateri imajo velifcan&k .apetit*. Kazal je pri tem posebno na slovenske napredne poslance, ki bi se Gorice činf preje radi polastili. Zagotavljal pa jim je, da je za sedaj goriški denar še jako na varnem v italijanskih rokah. Očital je tudi poslancu dr. Treo in njegovim tovarišem, da jim sploh ni za ta zakon, ampak le za določilo, da bi dežela sprejela šolstvo v svojo režija. Na to je repliciral posl. dr. Treo, da odklanja očitanja, kakor da mu ni nič mar za učiteljski zakon, ampak le za to, da bi moralo goriško mesto plačevati velike svote za deželo. Ako bi se moglo komu kaj očitati, bi se to dalo Italijanom, ker so vsprejeli § 10. in 16. ne-izpremenjen kljub kategoričnim izjavam vladnega zastopnika. Druga glavna mesta, kakor Ljubljana in Gradec, tudi prispevajo skupno z deželo za šolstvo, pa vendar vspevajo. Ako bi se goriško mesto vsled tega ne moglo razvili, tiči krivda kje drugje. Proti predlogu posl. dr, Treo se je oglasil tudi posl. dr. Tuma, ki je bil mnenja, da ni mogoče razpravljati pri debati o tem zakonu o predmetu, ki m sega v okvir toga zakona. Tudi, ako bi ta dodatek sprejeli, prišli bi v kolizijo z mnogimi zakoni, in tako bi ta zakon ne bil sankcijoniran. Pri glasovanju je predlog posl, dr. Treo padel z 11 proti 9 glasom. § 26. ki določa čas, kedaj ima stopiti zakon v veljavo, je hotel imeti posl. dr. Verzcgnassi zaverižen z raznimi pogoji, posebno s tem, da vlada da 60000 K na leto za naše šolstvo. Tudi posl. dr. Gregorčič je bil mnenja, da je treba na ta način slovesno pozvati vlado, ker so resolucije premalo slovesna zahteva. Posl. dr. Tuma je na to izjavil, da mora biti proti dodatkom posl. dr. Verze-gnassija, ker bi isti docela onemogočili vspre-jetje takega zakona od . strani vlade. Kakor je bil proti §§ 10. in 16. v tej obliki, kakor so se vsprejeli, in proti novemu § 26., katerega je hotel vriniti posl. dr. Treo, ravno tako je tudi proti temu, da bi se celi zakon delal odvisen od stvarij, ki v zakon ne spadajo in zakon onemogočajo. Apeliral je na skrajno levico, naj glasuje vsaj ona proti temu predlogu; kajti večini na obeh straneh ste že napravil križ črez zakon, tako da se mu lahko zakliče: .Requiescat in pace !• Posl. Naglos je izjavil, da bode skrajna levica glasovala proti predlogu posl. dr. Ver-zegnassi-ja. Na-to sta govorila še posl. Faidutti in Luzzatto, ki sta se oba izjavila proti dodatkom posl. Verzegnassija. Slednjič se je v tem, smislu izjavil tudi referent, in posl. Ver-zegriassi je odtegnil svoj predlog. Naenkrat se je spremenil ves položaj, in § 26. je bil pri glasovanju vsprejet brez pogojev v prvem čitanja. To je pa bilo preveč naenkrat in večina je zbežala iz dvorane. (Konec pride.) Ob novem letu imajo klerikalni listi navado, da se pohvalijo, kako da so dobri, pri tem pa kažejo na napredno časopisje, kako da je slabo in pohujšljivo. Tako pišejo javno in tako delajo zasebno, hote na ta način vsiliti svoje liste tudi v hiše, v katere nikakor ne spadajo. Nd, kar se tiče nas, smemo reči, da stojimo prav ravnodušni nasproti tej gonji iz klerikalnega tabora, kajti današnji dan so po naši deželi računi že precej izčiščeni in vemo, da nam taka gonja prav nič ne škoduje. Če pa vendar kje pre« sleparijo koga, da mu izrinejo »Sočo* ali ,Prim.» ter vrinejo v hišo kak »katoliški« list, se pa oglasita dva druga naročnika pri nas. Blagoslova je vedno več, pa če to tudi ni všeč posvečenim našim žurnalistom, Je pač res, da resnica zmaguje, in resnica je na naši strani. Le naše napredno časopisje zastopa resnico ter se poteguje za koristi slovenskega Beljaka, meščana, trgovca, obrtnika itd., in resnica je, da klerikalno časopisje ne dela drugače nego le v to svrho, kako bi se dalo priboriti prvakom klerikalne stranke nadvlado nad vsemi sloji naše slovenske družbe, da bi se gospodje tim bnlj svetili v .katoliški11 gloriji ter vedno bolj polnili tisto slovcčo nikdar sito bisago. V tak .dober namen* so zastavili že vse svoje moči in vse strune so napeli, ali tiste moči so opešale in strune so pokale.,,, sedaj pa hriščijo njihovi glasovi zoperno in no-ubrano, tako da se poizgubljajo po selili ter si kmet maši ušesa pred njimi. Ne pomaga nič vse tisto zvitarenje, vse tisto topovsko zavijanje, udrihanje po osebah in farbanje, vse ne pomaga nič, kajti resnica zmaguje; proti našemu naprednemu časopisju so ostali posvečeni gospodje brez orožja. Vse so že poskusili, ka je dalo, pa vse zaman. Mi stopamo nai po potih pravice in resnice, in taki ostanemo vedno, v svesti si, da je dandanašnji jedna najnujnejših potreb naše napredno časopisje, ki se bori za jednako-pravnost našega naroda na Goriškem ter kaže v pravi luči one može, ki so znali na zvit način pridobiti si zastopstvo našega ljudstva, katero pa izkoriščajo vedno očitneje v klerikalne namene. Zato pa je dandanašnji še toliko potrebneje napredno časopisje, da kaže škodo, katero delajo ti zastopniki ljudstva ter da ljudstvo čuje — resnico. Da pa moremo vršiti vedno in točno svojo nalogo, zato je treba pomoči od strani »Kadi tega, da ste Juranda iz Spihova krivično tožili in tako škodovali njegovi vitežki časti, naročuje vam moj gospodar povedati, da niste ravnali kakor pravi vitezi, marveč da ste lajali kakor psi. Kateri izmed vas pa bi se Čutil s tem razžaljenega, tega pa pa poziva na dvoboj, bodisi že peš ali konju, vse do zadnega zdihljeja, ter se tudi dostavi, kjer boste hoteli, samo ako Bog d&, da v sedanji bolezni ozdravi. »Reci svojemu gospodarju, da vitezi našega reda v Odrešenikovem imenu potrpežljivo prenašajo vsa-koršno razžaljenje ter ne morejo iti na dvoboj brez dovoljenja samega mojstra ali velikega maršala, da pa hočemo pisati po dovoljenje v Marburg.« Ceh pogleda znovič mrtvega gospoda de Fourct-ja, ker je bil pravzaprav k njemu poslan. Zbišek je vedel že poprej, da Križarji ne gredo n osebni dvoboj, toda ko je slišal, da je med njimi tudi posvetni vitez, je hotel pozvati njega, misle si, da si s tem pridobi Juranda. Toda med tem je ta vitez ležal zaklan ... kakor vol med štirjimi Križarji. Čeh seveda ni vedel, kaj se je bilo zgodilo; ker pa je bil že od svojih mladih nog v mnogih nevarnostih, je napel tudi sedaj vso svojo pozornost. Čudno se mu je zdelo to. da se mu Panveld, govore Ž njim, čimdalje bolj blUL",, med tem ko so se ostali bližali od strani, kakor bi ga hoteli obkoliti. Vsled tega je bil jako oprezen, zlasti radi tega, ker ni imel orožja, ker ga je bil pozabil v naglici vzeti s seboj. A med tem dospe Danveld k njemu mu reče: »Obljubil sem tvojemu gospodarju poslati čudodelni balzam, on pa me za to tako plačuje. To je sicer nekaj navadnega pri Poljakih. Ker pa je težko ranjen in utegne kmalu stati pred Bogom, torej mu povej...« Pri tem opre levo roko na Čehovo ramo. »Reci mu, da mu jaz odgovarjam tako-lo:« V tem hipu se zalesketa nož pod mladeničevem vratom. Toda poprej, nego ga je mogel suniti, ga prime Čeh, ki je že dolgo zasledoval njegovo kretanje, s svojo železno pestjo urno za desnico, jo stisne In krene na stran, da so kar kosti zaškripale; ko pa jo Križar zakričal od bolečin, je še poprej, nego so mu ostali Križarji vtegnili zastopiti pot, obrnil konja ter izginil v goščavi. Brata Rotgier in Gotfried sta skočila za njim, hote ga vjeti, toda kmalu sta se vrnila, prestrašena od groznega Danveh^vega vpitja. De Love ga je sicer dvignil, toda on je v»« že ves zasanel v obraz, kričal pa je tako, da so celo njihovi služabniki, ki so bili že daleč spredaj, vstavili konje ter poslali glasnika vprašat, kaj mu je. De Love jim naroči, naj stečejo čim najurnejše po voz, ker Danveld ni mogel več sedeti na konju. Čez nekaj časa mu je mrzel znoj pokril čelo, na to pa je omedlel. Ko so pripeljali voz, ga polože na slamo ter krenejo proti meji. De Love jim je prigovarjal, naj se požurijo, ker je vedel, da po tem, kar se je bilo pripetilo, ne smejo zapravljati časa, a to zlasti ne radi Danvelda. Sede poleg njega na vozu, mu je drgnil od časa do časa s snegom obraz, vendar pa ga ni mogel spraviti k zavesti. Še le ne daleč od meje odpre Danveld oči ter se ozira začuden naokrog. »Kako vam je?« ga vpraša de Love. »Ne čutim bolečine, toda ne čutim niti roke,« mu odvrne Danveld. »Ker vam je otrpnila, radi tega je tudi bolečina prenehala. V topli sobi se zopet oglasi. Med tem pa zahvalite Boga, da vam je nekoliko odleglo.« Rotgier in Gotfried se ob enem približata k vozu, »Zgodila se je nesreča,« reče prvi, »kaj pa bo sedaj ?« »Pa porečemo,« odvrne s slabim glasom Danveld, »da je oni mladenič ubil de Fourct-ja.« »Nov zločin — toda krivci so znani!« doda Rotgier. VIL Med tem je Ceh v urni ježi dospel do onega lesnega dvorca in ker je našel v njem kneza, mu je takoj povedal, kaj se je bilo pripetilo. Na srečo so videli dvorniki, da je bil Ceh odšel brez orožja. Jeden izmed njih je bil celo zaklical za njim v šali, naj vzame vsaj kako železno palico, ker dr -gače ga vtegnejo Nemci namlatiti, toda on, boje se, da bi mu Nemci ne ušli preko meje poprej nego jih dohiti, je urno skočil na konja tak, kakoršen je bil, zgolj v kožuhu, ter odjezdil za njimi. To pa je zadostno razprašilo ves knezov sum o tem, kdo je mogel ubiti de Fourct-ja, ob enem pa ga je tudi vznemirilo in razsrdilo tako, da je hotel v prvem hipu poslati zasledovalce za Križarji in jih potem na verigah poslati velikemu mojstru v kazen. Čez trenutek pa je sprevidel sam, da bi jih zasledovalci ne mogli vjeti tostran meje, torej je dejal: »Odposlati hočem velikemu mojstru takoj pismo, da izve, kaj njegovi ljudje tu doprinašajo. Nesreča nastaja za križarski red, kjer je vladala nekdaj velika pokorščina, sedaj pa deluje ža vsak komtur na svojo pest. To je božje dopuščenje, za dopuščenjem pa sledi tudi kazen.« - Na to se zamisli, Čez nekaj časa pa reče zopet svojim dvornikom: *Le tega nikakor ne .morem razumeti, da so oni ubili svojega gosta. Ako bi Čeh ne bil odjezdil brez orožja, vtegnil jbi pasti sum na njega.« naših naročnikov, da redno plačujejo list, in od strani naših dopisnikov in poročevalcev, da nas tudi v bodoCe podpirajo. Ostanimo si zvesti in edini, potem tudi zmagamo pod geslom: Vse za omiko, svobode in napredek! Klerikalni lov na naročnike. — Ob adventni spovedi in v pridigah so razvili politikujoCi profanatorji katoliške vere naravnost nesramno agitacijo proti .Soči* in »Primorcu" ter za .Gorico« in »Primorski List". — Da, odrekali so sv. odvezo, ker spovedanci niso hoteli obljubiti, da ne bodo več čitali naših listov. — Na tako umazane načine dražijo duhove vedno bolj in bolj, a Ce jim prileti nazaj kaka zasluzena rezka beseda, pa zajavkajo, kako da smo liberalci sovražniki sv. cerkve. — Ali rečemo: Največji sovražniki in škodljivci katol. cerkve so taki duhovniki! — Vspehi takega njihovega ro-varstva so ničevi, in kjer jih kaj imajo, so le hipnega pomena, v celoti pa gre napredna misel neprej in dobiva čedalje več sobojevnikov. — In nekega lepega dne zahrumi po naših zemljah vihar, —• in takrat ie pripravite se, vi hujskači po farovžih 1 Kar sejete, to boste Zeli I .Gorica* sama je pričela ob novem letu naravnost drzno, skrajno vsiljivo agitacijo, kakorine Slovenci nismo vajeni. — RaznaSalci so tekali po mestu s celimi kupi in obktali bito za hiSo, kjer so čutili groš brez razlike stranke in mišljenja. »Gorico* so kar pustili v hiši, in vrnili so se Se po dvakrat, da so ljudi kar silili z vsem možnim prigovarjanjem, naj se naročč. Najdrznejši iid bi Sel lahko h .Gorici* v šolo. Naprednjaki smo v obče koncilijatni ljudje. Dočim ni niti enega klerikalca, ki bi bil naročen na .Sočo*, je pa vse polno na-prednjakov, ki iz radovednosti in dragih Se manj vrednih razlogov drže »Gorico* v hiši. — Od napredne strani ni nikake agitacije proti klerikalnim listom in skoro nikake za napredne, marveč prepušča se vse naravnemu razvoju in božji milosti, toda z ozi-rom na skrajno nesramno nastopanje kavcev moramo zaklicati vsem somišljenikom: Proč s takimi farovškimi listi 1 Kdor te podpira, je Škodljivec napredne stranke! Tudi beseda bož^a! — Dobroznani ValentinčiC v Gabrijah na Vipavskem je marljiv delavec v vinogradu Gospodovem. To se vidi v zadnjem času tudi iz njegovih pridig. Pridiga o oslih; namesto da bi povedal n. pr. kaj o življenju svetnikov aH kaj drugega podučnega, pa pridiguje, kako imajo osli dolga uha, kako da so mladenči osli in tako naprej. Za časa volitev pa menda niso bih' osli, ker ie tekal tako za njimi. V šoli pa pravi, kako da križajo v Ameriki prešiče, kako hodijo cigani po svetu in razne druge neumnosti. Strašno goreč gospod je ta Va-lentinčič, zato se mu pa v gorečnosti včasih tudi pripeti kaka »pomota*. Tako jo je mahal že s kelihom na prižničo, namesto pred oltar, da so verniki začudeni gledali, češ, kaj bo danes maša na prižnici? Mi bi svetovali temu gorečemu nuncu, naj malo manj »oslari*, kajti včasih se pripeti, da kdor drage zmerja z osli, ostane sam osel! — Po dragi strani pa moramo ob tej priliki opozoriti, da tisti, ki izpodko-pujejo vernost v ljudstvu, so duhovniki Va-lentinčičevega kalibra. Ako sliši vernik take neumnosti v cerkvi, kakor jih govori ta pop, ter tako Ostudno zmerjanje z osli, je umevno, da to ne upliva dobro na vernike ter da si s tem gsveta cerkev« ne pridobiva src vernikov, ampak se jih naravnost odbija. Kdo pa bo hodil k pridigam, v katerih se psuje pametne in poštene ljudi z osli?! Prav nobenega greha nima tisti, ki ne gre poslušat »oslarij* Valentinči-čevih, in veliko^veeje zasluženje ima pri Bogu, ako pomoli lepo doma na tihem. Cerkve v Gabrijah pač niso postavili radi tega, da bo v njej en ValentinčiC zmerjal poštene mladeniči z osli ter razlagal, kako dolga ušesa imajo osli. Kakšna ima pa on?! List« porotnikov. — Za porotno zasedanje, katero prične prihodnji mesec, so izžrebani ti-le porotniki: Stua M. iz Krmina, Stabile Iv. iz Ogleja, Ricci Jak. iz Tržiča, Geriani Nik. iz Tržiča, Venuti Al., Gorica, Colautti Nik. iz Tržiča, Chiurlo Ant., Gorica, Castellan Leop. iz Fare, Castelliz Ant., Gorica, PinavCič dr. P., Guglielmi. Al., Luzzatto Fm., vsi v Gorici, Franzoni vit. Em., Medeja, Furlani Iv. iz Ronk, Blasig cav.Al. iz Ronk, Fogar Al. iz Pevme, Culot-Luckezig izRenč; Slovenci so: Rustja Anton iz Skrilj, Marmolja Josip iz Mirna, Pignatari Franc iz Črnič, Savli Ferd. iz Št. Petra, Kožuh Vinko iz Oseka, Kancler Anton iz Solkana, Lutman Josip iz Št. Andreža, Pavletič Josip iz Gabrij, Lisjak dr. And. v Gorici, Jakončič Anton v Gorici, Reja pl. Josip iz Kozane, černic Valentin iz Št. Petra, Legiša Josip iz Devina, Batistič pi. Mih. !z Solkana, Bavdaž Jos. iz Gorenje vasi, Prežel j Ivan, Gorica, H me lak Franc, Lokavec, Pečenko Jos. Leop. iz Pekla-Rihemherg, Če h o vin Florijan iz 3ra-nice. Torej Slovencev 19 izmed 36 rednih porotnikov. Namestniki so: Culot Josip, Čičigoj Mihael, Rocco Ant., Valentinuzzi R., Cesciutti dr. Vit., Dčrfles At, Albiner V., Cossar Iv., Glessig Avg., vsi v Gorici. Pobiranje deželne doklade na pivo za kanalski okraj je prevzel g. Ivan Lenar-dič, trgovec v Kanalu. Društva po klerikalnem nkusn. — V Idskem pri Kobaridu snujejo »Bralno društvo*, kar »Prismojenca* že razburja. Zato odsvetuje Idrcem, naj se ne vpišejo v to novo »liberalno* društvo, berilo lahko dobe pri Kobariškem kaplanu. — »Prismo-jenec* pravi, da se to društvo snuje zatega-del, ker ljudje opuščajo »Sočo* in .Primorca*, zato ju hočejo spraviti v novo društvo. — Še farovški osliček neverjetno odkima z glavo, ako mu prečitajo to modrost. — Nova pa nam je trditev, tiskana v javnem listu, da je prepovedano brati »Sočo* in »Primorca* bodi zasebno ali v društvih. — Ker bi bila taka prepoved brezplačna reklama za naš list, se obrnemo do nadškofa, da nam pove, kdo je tisti, ki je izdal podobno prepoved. Isti »Priamojenec* pa je naznanil važno mesto, da se je ustanovilo v Drežnici društvo za — zgradbo nove cerkve. Ako je cerkev potrebna poprav, so tu poklicane oblasti, ki morajo dati potrebni denar. Tu pa pojde bržkone za kaprice, ali te naj plača oni, ki si jih dovoljuje. Da pa v sedanjih težkih časih snujejo celo društva v tak namen, da bodo zopet pumpali in pumpali — sami pa nič ne dajo* to je treba javno obsoditi I Krotek naprednjak. — »Prismojenec* pripoveduje, da je neki duhovnik namenoma razžalil naprednjaka s svetopisemskim rekom: »Blaženi so ubogi v duhu", kar je razžaljeni molče vtaknil v žep, sopotniki so se smejali. — Mi dostavljamo to-le: Razžaljeni naprednjak je lopnil onega žaljivca po nesramnih zobeh tako, da mu je izbil dva zoba. Sopotniki so ploskali in upili: »Še jednega, še jednega mu izbijte !* — Ali ni to zaslužil ?! Hlsljonl — nnj&karlja. ~ Naši politikujoCi nunci še nimajo dovolj hujskanj« katere pridno sami netijo, zadnje čase kličejo še misijonarje iz Ljubljane. Ti postopači, ki se debelijo od ljudske neumnosti, sploh ne delajo drugega nego: sejejo nemir in zdražbo med ljudstvom. Kaj si ti hujskači predrznejo govoriti v spovednici, presega vse meje Človeške domišljije. Spovedance spravljajo le v duševne muke in boje, mesto da bi našli ondi tolažila. In ko prevlada razum, takrat pošiljajo Ie psovke za njimi v Ljubljano. — Ta teden so imeli v Kredu misijon za po-neumnevanje ljudstva! Ej, pridejo Časi, ko taki postopači ne bodo tako svobodno lazili po deželi! Klerikalne Infamlje. — V Kobaridu so našli mrtvega v dolini splošno znanega Me d ved a, ki je bil v mladosti premožen, pozneje pa revež. — »Prim. List* je naznanil to vest pod naslovom: »Kakoršno življenje taka smrt." Manjkalo je le še pristavek, da Medved je bil — naprednjak. Ako bi se pobožni licemerec Ie upal, da bi se mu hribovske krave ne smejale, pa bi bil napisal še dostavek o Medvedovem naprednjaštvu! Kakor je videti, naši ljudje niso več varni niti mrtvi pred psovanjem in zaničevanjem naših politikujočih farovških zdraž-barjev. — Vprašamo kneza in nadškofa goriškega: AH je taka prava pastirska naloga podrejenih mu duhovnikov?! Naj se ne čudi, ako letč ostre pušice na take nesramneže, če tudi nosijo duhovsko suknjo! L volltvl v FnrlanlJI smo prejeli iz krogov gradiščanskega učiteljstva to pojasnilo: »Gosp. Falconer ni klerikalec, ni bil klerikalni,marveč učiteljski kandidat, a laški klerikalci so se odločili zanj, ker dru- gače bi bil izvoljen A n t o n e 11 i. — Reč je taka: Ob volitvi Faiduttijevi so se duhovniki zavezali, da prvi naslednji kandidat bodi učitelj, in sicer tisti, za katerega se izreče učiteljstvo. — No ob tej volitvi so duhovniki pozabili na to zavezo. Hoteli so oni vsiliti g. Stabile. Trije duhovniki so sklicali shod, na kateri so bili povabljeni vsi učitelji. Shod se je vršil, ali duhovniki so bili v večini in poglasiJi kandidatom g. Stabile. — Učiteljska manjšina, razburjena vsled takega nelojalnega postopanja, je zagrozila, da bo volila Antonellija, ki bi imel tako večino in bi zmagal. To je pomagalo. Duhovniki so sprejeli g. Falconerja, ki je pa moral dati izjavo,r d a~vnrerski hrefCeh ne bo nikdar nasprotoval Faidut-tiju*. Bil je tudi izvoljen, ker duhovščinam učiteljstvo sta edina v boju proti »signorom.* »Rokodelsko podporno društvo* t Lokavcn je imelo v nedeljo 4. t. m. svoj redni letni občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen g. Avg. Kovač, tajnikom gosp, Josip Lokar in denarničarjera g. Jos. Spacapan. Za družbo sv. Cirila In Metoda sta nabrala v Kanalu gospodična Emica Lenardič in g. Fran Vuga 108 K 70 v, katere so poslali, kakor nam poročajo, v Ljubljano uprav-ništvu ,S1. N." To je velerodoljuben čin na klic vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, čin, ki dela čast našemu Kmalu ter ki naj dobi dosti posnemovalcev. V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov je bilo sprejetih v lanskem letu 1228 bolnikov, tako da jih je bilo s 97 ostalimi iz prejšnjega leta skupaj 1325. V oddelek za umobolne je bilo sprejetih 114, od prej jih je ostalo 37, tako da jih je bilo skupno 151. V oskrbi je imela ta bolnišnica lani 1476 oseb; izmed teh je ozdravelo 868, 18° se je zboljšalo zdravlje, 145 jih je pa umdo, neopravljenih je ostalo 61. Ostalo je za letos 140 bolnikov in 110 umobolnih. Jeden iz.jed glavnih vzrokov smrti je bil marasmus senilis. Bolniki so bili skoro iz vseh dežel Avstrije in držav Evrope, jeden celo iz južne Amerike. V tukajšnjo žensko bolnišnico je bilo sprejetih lani 1045 žensk; od teh je ostalo za letos še 197, druge so ali ozdravele aH umrle. V oddelek za umobolne je bilo sprejetih 33; od predlanskega leta jih je ostalo 79, skupaj 112. Umrlo jih je 15, 13 ozdravelo. Glavna bolezen v tej bolnišnici je bila jetika. Iz Brd smo dobili obsežen dopis, kateri se peča s podžupanom Krivcem c*. Njivicah. Dopis odgovarja dopisu v »Gorici*. Priobčiti pa ga radi pomanjkanja prostora v celoti ne moremo in pa tudi se ne splača, da bi se pečali toliko v javnosti s tako neznatnim možicem, kakor jo Krivec. Je pač res vse dno, kar je bilo povedano v prvem dopisu in res je, da je omenjeni moŽ;c pri- »Ob !« reče duhovnik Višonjek, čemu naj ga ubije ta mladenič, ki ga poprej še nikdar ni videl; in celo takrat, ko bi imel s seboj orožje, kako bi mogel sam jedini napasti pet vitezov in njih oboroženo spremstvo.« »To je resnica,« odvrne knez. »Oni gost jim je bržkone v nečem nasprotoval, ali pa nemara ni hotel tako lagati, kakor je bilo njim potrebno, ker sem videl že tukaj, kako so mu namigavali, naj reče, da je pričel Jurand boj prvi.« A Mrakota iz Mocarjova reče: »To je kaj krepak mladenič, ako je temu psu Danveldu roko izpahnil.« »On pravi, da je slišal, kako so Nemcu pokale kosti,« odvrne knez .-in ako se spomnim tega, kar se je bilo pripetilo na lovu, pa verjamem, da vtegne to biti resnica. Videti je, da sta gospodar in služabnik hrabra človeka. Ako bi ne bilo Zbiška, bil bi tur napadel konja. Lotrinčan in Zbišek sta dokaj pomagala k rešitvi kneginje. »To je zares hraber mladenič,« spregovori zdravnik Višonjek. »Evo, že sedaj, ko še kor.aj diše, se je potegnil za Juranda in pozval one viteze na dvoboj. Uprav takega zeta je Jurandu treba.« »Jurand je v Krakovu govoril drugače, toda sedaj, mislim, ne bo več nasprotoval,« reče knez. »Bog daj to!« se oglasi kneginja, ki je bila v tem hipu vstopila in slišala konec razgovora. »Jurand sedaj več ne more nasprotovati, samo da povrne Bog spet Zbišku zdravje; pa tudi od nas'mora dobiti nagr,«ao.« »Najboljša nagrada mu bo Danuška, in jaz __ mislim, da jo tudi dobi že radi tega, ker se ženske potegujejo za to, zoper to se celo tak človek, kakor je Jurand, zaman brani.« »Ali se mar ne potegujem za pravega?« vpraša kneginja. »Ako bi bil Zbišek nestanoviten in povrSen, ne storila bi zanj ničesar, tako pa nemara ni nobenega zvestejšega na svetu. Takisto je tudi z deklico. Niti za korak ne odstopi sedaj od njega, pač pa ga boža po licu, on pa se jej navzlic svoji bolesti smeje. Pri pogledu na to celo mene samo polijejo solze.« »Ako bo božja volja,« reče knez, »pa tudi to srečno skonča. Resnica je tudi, da bi mu bili radi te deklice skoro odsekali glavo, sedaj pa ga je zopet tur radi nje.« „ »Ne reci radi nje!« zakliče kneginja urno. »Saj ga v Krakovu ni rešil nihče drugi nego Danuška!« »Resnica. Toda ako bi te deklice ne bilo, ne bil bi on napadel Lichten teina hote mu vzeti šapelj s čelade, a za. de Lorcheja bi se bržkone ne bil izpostavil v to nevarnost. Sicer pa, kakor sem bil že rekel, hočem dati v Tehanovem obema nagrado.« »Zbišek bi ne videl ničesar tako rad nego pas in zlate ostroge.« Knez se nasmeje ter de: »Pa naj mu ju deklica ponese; kadar pa ozdravi, se tudi potrudimo, da se izvši v Tehanovem vse po starem običaju. Naj mu ona odnese oboje takoj, ker nagla radost je najboljša.« Ko je kneginja to slišala, je objela kneza pred dvorniki ter mu poljubila roko; on pa se je prijazno smehljal in rekel: »Nu, ali videte! Dobra misel ti je prišla v glavo Videti je, da sveti Duh tudi žensk ni prikratil z darovi. Pokliči sedaj deklico.« »Danuška! Danuška!« zakliče kneginja. »Čez nekaj časa se pojavi pri stranskih durih Danuška; imela je oči od bedenja vse zardele; v roki pa je držala posodo s kažo, s katero je zdravnik Vi- šonjek obkladal Zbiškove polomljene kosti in katero jej je bila stara služabnica ravnokar oddala. »Pojdi k meni, sirota!« jej reče knez Januš. »Odloži skledo in pojdi sem!« In ko se je približala z neko negotovostjo, ker jo je pred »gospodom« bilo zmerom nekoliko strah, jo je stisnil on prijazno k sebi, pobožal jo po licu in jej rekel: »Nu, prišla je nesreča na-te, kaj ne?« »Da,« odvrne mu DanuŠa. Ker pa je nosila tugo v srcu, so bile tudi solze takoj pri roki; spustila se je v tihi jok, ker se je bala, da z jokom ne bi razsrdila kneza. Knez pa jo vpraša znovič: »Čemu se jočeš!« »Zato, ker je Zbišek bolan,« odvrne ona ter si pokrije z roko oči. »Ne boj se, ne bo mu nič hudega. Ali mar ni tako, gospod Višonjek?t »Ej, on ima bližje do svatbe nego do groba,« jima odvrne vrli zdravnik Višonjek. Knez pa reče: »Počakaj, takoj ti dam zanj zdravilo, ki mu po* lajša bolečine, ali pa ga popolnoma ozdravi.« »Ali so Križarji že poslali čudodelni balzam ?* vpraša naglo DanuŠa. »S tem, kar ti pošljajo Križarji, namazi rajše psa, ne pa viteza, katerega ljubiš, i j ti dam nekaj drugega.« Na to se obrne k dvornikom ter zakliče: »Pojdi mi jeden v čumnato po pas in ostroge.« čez trenutek, ko mu jih prineso, reče Danuši: (Dalje pride.) sten trd klerikalec in prijatelj kojšCanskega župnika MariniCa, ki mu je tudi sklanfal zadnji dopis. Dopisnik ga na koncu priporoča v zopetno izvolitev v starešinstvo, ako hočejo imeti starašino s slabimi vzgledi in s pristnim klerikalnim življenjem in obnašanjem. Iz Skrblne na Krasu nam pišejo, da so se vršile tamkaj občinske volitve v najlepšem redu. Izvoljenih je* bilo z »apjsedne strani v starašinstvo 9 mož, klerikalci pa le 3. To jih je razjezilo tako, da so šli v Komen, kjer jim je nekdo pregruntal paragrafe za rekurz in sedaj razsodi namestništvo v Trstu, ali bodo nove volitve aH ostanejo pri novincev; 3) prvo citanje proračuna 1.1903; 4) tiskovni zakon. Spravna akcija. — Prihodnji teden prifino meritorna pogajanja, doslej so se vršile le priprave. Odpor proti sporazumlje-nju pa se kaže že sedaj od strani moravskih Nemcev. Tako bržCas izteče ta »akcija* ne-povoljno na vse strani. Orožna tragedija. — V. Gradcu je ^^^^^nlz^g^ v kavarni kavarnar-jevb soprogo, katero je zasledovali Doma pa je ustrelil sebe in svojo mater. Svoje premoženje, okoli 25000 K, je sežgal. Saksonska prlncezinja zahteva od irsiu, an poao nove volitve »» «""LL Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz nBdja ... tn 1 vrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče piiznalnih pisem. — nutrova* cealk zastoajt l^aro\ PraščiK, pekovski mojster in sladčičar y Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogobrojna naročila ter obljublja solidr. postrežbo po jako zmernih cenah. Razpis službe. V občini Biljana v Brdih je razpisana tajniška služba z letno plačo 600 kron. Prošnje s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jezika je vložiti pri županstvu do 14. jan. 1903. — Želi se tudi nekaj znanja nemškega in italijanskega jezika. Županstvo v Biljani. Župan: Sflllgoj. Naznanilo. Podpisani, večletni gostilničar v znani in zel6 obiskovani gostilni „?ri zlatem levu" na trgu v Kanalu sem otvorii sedaj vis-a-vis v svoji hiši na novo: Hotel Jaga". Zagotavljam najboljšo in točno postrežbo z jedili. Točim pristna izvrstna domača črna in bela vina ter Dreher-jevo pivo v sodčkih. Imam gostom na razpolago elegantne sobe za prenočišče, shrambe za vozove in hleve za konje. V kratkem napravim na vrtu tudi Tcegljišče inlnx>]pjišče. Prosim za obilen obisk ter beležim z vsem spoštovanjem udani Fran Ulaga, lastnik. /,eta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, t ImsU uliei 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo fto lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tovarna umih telmarinih priprav JOS. VINDYŠ-H, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzomemu prirejevanju sokolskili In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih gpričal domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave IzvrSuje pe najnižjih cenah. Mizarska zadruga Naznanja slavnemu obč in založnikon veliko zalogo * 1* insti a po m [ v Sonci (lolkan) m, gospodom trgovcem j lištva, da ima 1 veliko zalogo | 1 izgotovljenega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. * * *! i*l i*' !*! i* r v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke 1 Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili po 1 jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno j po naročilu t najkrajšem času. 1 ir^jh* 1 i---------Cene zmerne. =====-= 1 Deli je lična ter Mri esišem. ||| Christofle & C.= SseIhI s. in kr. dvorni založniki ¦udu tavam« Heinriciihof Dunaj I. Opera Ring 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst v (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti Največja izbira najlepših modelov. UP- Ilustrovan cenik na zahtevanje. -*BJ Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Pfaff-ovi šivalni stroji BW* so najboljl. "^M| - To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni slroj, in Še ne ve kako se upelje nit v šivaini stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po nnši več kol 20-letni poskušuji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovi m. Pfaffovi šivalni stroji S;2ln1noo.pol0'lelni dobiševedno Pfaffovi šivalni stroji ZS^SSS za domačo rab0 ln ~"> Pfaffnifi iiualni Strnil so Posebno pripravni za umelno vezenje \ lldltUVI &IVdllll MIUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. - ---i-^-.---- -. ^--,-JJ Pfaffovi šivalni stroji gSsS 2a\ofioli vsak0 lWAmo- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovs šivalne stroje. % Ffaffovih šiialnih in drugih strojev v lorici via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnica šivalnili strojev, drokolos Nunska ulica 14. ________ Predzadnji teden! Srečkanje nepreklicno 15. januvarja 1903. kron 40.000 k™ Umetno-olirtnega društva srečke po 1 K priporočajo: G. Gentilli, V. A. Jona. Vttlstadter&Co,, 0. Pinckerle, v Gorici. Pozor!! Podpisani Alojzij Korsfka, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani si usojam naznaniti slavn. občinstvu, da je izšel moj bogato ilustrovam cenik za leto 1903, ki se ga dobi na zahtevo zastonj. V zalogi imam najbolja zelenadna, poljska in cvetlična semena, katerih dobro kakovost jamčim. Izdelujem sveže šopke in vence s trakovi in napisi. Imam raznovrstne rastline v loncih, grmiče za okrašenjo, izdelane in naravne palme ter vse v to stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika. mssasm^^&ssUi Vsaki gospodinji je Čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrecno vselej — Kathreinerjevo — Kneippovo sladno kavo m odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.