Amerikanski Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only. Uest advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request	Katoliški list za slovenske delavce v	Ameriki in glasilo D. S. D.	Organ of the Best Element of Americanized Slovenians. It covers News aod Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere
ŠTEVILKA 3%	JOLIET. ILLINOIS, 15. -—...........- j,r—	MARCA 1918.	LETNIK XXYIIu
y
L H
KITAJ PROTI
BOLJSEVIKOM.
Japonija se še ni odločila glede nameravane poslatve svojih čet v Sibirijo.
DR. ANT. KOROŠEC IN TOVARIŠI.
Zahtevali takojšnji mir in neodvisno jugoslovansko državo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Jugoslovanska prošnja za mir odkrita.
Washington, D. C., 12. marca. — Iz-tisi manifesta ali razglasa, predloženega avstrijskemu državnemu zboru po dr. Antonu Korošcu, podpisanega od Petintridesetih jugoslovanskih poslancev, zahtevajočih takojšnji mir na temelju pravice narodov do samoodločbe in ustanovitev neodvisne jugoslovanske države, so bili objavljeni tukaj nocoj po uradni srbski tiskovni pisarni.
Listina, zatrta v Avstriji, je bila baje prinesena v Washington "posrednim potom". Začenja se s protestom, ker vlada ni dovolila, da se zastopniki zatiranih narodov dvojne monarhije udeležijo mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku, in z obsodbo preganjanja Jugoslovanov, katerih je bilo baje na desettisoče pomorjenih brez provzro-čitve.
"Takozvane ustave, ki jih je ponudila monarhija kot podeljujoče možnost nadaljnjega razvoja narodov, so norčija ali komedija," pravi manifest. "V resnici prav te ustave utrjujejo Nemce m Madžare v njih organiziranem zatiranju proletarijatskih narodov."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October6,1917.
Za preustrojbo avstrijske ustave.
Amsterdam, 11. marca. — Gosposka zbornica avstrijskega državnega zbora, pravi dunajska brzojavka, je sprejela začasen vojni kredit 6,000,000,000 kron za prihodnje štiri mesece. Med razpravo o nasvetu zakona je dr. von Seydler, prvi minister, poudarjal potrebo za reformo v avstrijski ustavi.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 1A 1918, as required by the act of OctoberT, 1917.
Kitaj grozi boljševikom.
London, 11. marca, ponedeljek. — Kitajski poveljnik v Harbinu, Mandžurija, je posvaril voditelja boljševi-skih čet v Sibiriji, da bo vpad v kitaj-sko ozemlje smatran za vojno dejanje, P° sobotnih brzojavkah iz Harbina, ki je poslal Reuterjev poročevalec v
Pekingu.
Kazaki so prijeli boljševiške vodite-'Je v Blagovjcščcnsku, glavnem mestu . Ini,rske pokrajine, in razorožili bolj-Seviške čete tamkaj.
Podpira boljševiške sovražnike.
Reuterjev shanghaiški poročevalec a Limited" pravi v brzojavki, datira-ni zadnjo soboto, da so boljševiki v
Irkutsk« brzojavili kitajskim obla-stvom v mandžurski mejni postaji, da ni nobene namere, pokazati neprijaznost napram K#taju, in da boljševiške čete samo napadajo upornega generala Semenova.
Brzojavka pristavlja, da so Kitajci odgovorili, da kitajski odnošaji z Rusijo niso bili poslabšani in zato Kitajci ne morejo smatrati gen. Semenova za upornika.
Neka brzojavka na Exchange Telegraph iz Tien Tsina, poslana zadnjo soboto, pravi, da je bilo neuradno po-ročano iz Tokia, da se vršijo pogajanja med japonsko in sibirsko vlado ter da japonski časopisi smatrajo položaj za napet.
Japonija še neodločena.
Japonija se še ni odločila glede poslatve čet v Sibirijo, je izjavil prvi minister Terauchi v odgovoru na neko vprašanje v poslanski zbornici, po Reuterjevi brzojavki iz Shanghaia, ki navaja poročila iz Tokia z dne 9. marca.
Druga brzojavka prejeta iz Tokia pravi, da je minister zunanjih stvari Motono v odgovoru na neko vprašanje v zbornici izjavil, da ni bila prejeta od japonskih zaveznikov nobena prošnja, da naj Japonija pošlje čet v Sibirijo. Vrši se pogajanje, je rekel.
Voditelj opozicije je bil v prilog po-slatvi čet, ali je izrazil bojazen, da bi utegnila navzočnost Japoncev v Sibiriji gnati Rusijo v naročje Nemčiji, ako se ne ukrenejo največje varnostne naredbe.
NEMŠKE ČETE ZAVZELE ODESO.
Berlin naznanja zasedbo najvažnejše ruske luke ob Črnem morju, ki odpira pot na vzhod.
URADNA POROČILA Z BOJIŠČ.
Nemški zrakoplov« bombardovali Pariz; 100 mrtvih, 79 ranjenih.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Boljševiški sovražnik se umika.
Harbin, Mandžurija, 12. marca. — Gen. Semenov, protiboljševiški voditelj v Sibiriji, se je umeknil v Mandžurijo pred prodiranjem močnejših bolj-ševiških čet, po brzojavkah od meje.
Natančnost boljševiškega streljanja med bojevanjem smatrajo za znamenje sodelovanja prejšnjih nemških u-jetnikov.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October6,1917.
Cerkveno izobčenje boljševikov.
Petrograd, ponedeljek, 11. marca. — Vsled odhoda vladnih komisarjev v Moskvo je bil sestavljen poseben pe-trograjski vojaški revolucijonarni odbor sedmerih mož, z Leonom Trockim kot predsednikom. Drugi odbor deseterih članov, zastopajoč sovjet komisarjev, bo tudi sestavljen, z g. Žinov-jevom, pristašem Leninovim, kot predsednikom.
Nevtralna poslanstva so sklenila o-stati v Petrogradu.
Nemci prodirajoči proti Odesi zadevajo ob odločen odpor ob liniji Slo-bodka-Znamenka. Nalezljivi legar se širi v Petrogradu.
Cerkveno izobčenje proti boljševikom, katero je razglasil dr. Tihon, patriarh vse Rusije in metropolit moskovski, je bilo čitano V vseh cerkvah v nedeljo.
Tukaj prejeta poročila pravijo, da Avstrija osamlja vse vojne ujetnike, ki so se vrnili, da tako prepreči propagando.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,- 191S, as required by the act of Octoberč, 1917.
Laška fronta.
Rim, 11. marca. — Od Stelvia do Gardskega jezera je bilo s prestanki topniško bojevanje. Sovražne skupine so bile razkropljene v Veroglianski dolini, vzhodno od Adamella in blizu Tonala. Od Gardskega jezera do reke Piave je bilo nadlegujoče streljanje pogostnejše na Asiaški visoki planoti in na levi strani Brente. Južno od Naga so bile sovražne patrole pognane v beg.
Ob Piavi je bilo znatno obojestransko topniško bojevanje. Naše baterije, izdatno podpirane po zrakoplovcih-opazovalcih, so provzročile razstrelbo neke sovražne baterije, zadele sovražne delajoče oddelke vzhodno od Salet-tuola ter razkropile in potopile brode in čolne nasproti Fagara.
Zrakoplovstvo.
V nedeljo so naši zrakoplovi bombardovali sovražna zrakoplovišča. Druga taborišča so bila bombardovana ffb noči po peterih zrakoplovnicah.. Skupaj je bilo spuščenih sedem ton Bomb. Vsi naši zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani, vkljub silnemu sovražnemu streljanju. Na levi strani reke Piavp so britanski zrakoplovci zbili dva sovražna stroja.
T-ue translation filed with the postr master at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October6,1917.
Makedonska fronta.
Be'rlin, 13. marca. -— Blizu Makova v ovinku Črne reke se je včeraj nadaljevala povečana delavnost francoskega topništva vsled našega uspešnega prodiranja v zadnjih dneh.
WILSON IZRAZIL RUSIJI SIMPATIJO.
Poslal kongresu ruskih sovjetov pozdrav in izpodbudo k nadaljnjemu boju za svobodo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Ruska fronta.
iVerlin, 11. marca. — Sovražna krdela so bila razkropljena pri Bahmaču, severovzhodno od Kijeva in blizu Raz-djelne ob železnici Šmerinka-Odesa. Drugod ni bilo nič novega.
Predsednik namerava še enkrat navesti vojne cilje Združenih Držav.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October6,1917.
Tevtonci zavzeli Odeso.
Berlin, 13. marca. — Nemške in av-stro-ogrske čete so pred Odeso.
Berlin (prek Londona), 13. marca. — Nemške čete so vkorakale v Odeso. To uradno naznanilo je bilo izdano nocoj.
(Predhodna mirovna pogodba podpisana po Rumuniji in centralnih vla-stih dne 5. marca je obsegala točko, po kateri ima Rumunija podpirati prevoz čet centralnih vlasti skozi Moldavijo in Besarabijo v Odeso. Ko je bila pogodba podpisana, je poluradna nemška agencija za novice naznanila, da je Nemčija pridobila naravnostno pot skozi Rusijo v Perzijo in Afganistan in Indijo. Prodiranje v Rusijo se je nadaljevalo vkljub pogodbi. Ode)sa ima prebivalcev 450,000.)
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October6,1917.
Topniško bojevanje.
Rim, 12. marca. — Včeraj je kazalo naše topništvo povečano delavnost proti sovražnikovim zadnjim linijam na visoki planoti Tomezzi in pri Asi-agu. Sovražne baterijske postojanke na levem bregu reke Piave so bile obstreljevane z dobrim učinkom. V Astiški dolini in vzhodno od Brente je bilo živahno sovražnikovo topniško streljanje.
Običajna delavnost naših pozvedo-valnih oddelkov je povzročila ponekod obojestransko streljanje s puškami.
Zrakoplovstvo.
Pet sovražnih zrakoplovov je Irilo zbitih, eden po naših zrakoplovcih, trije po britanskih zrakoplovcih in peti po francoskih obrambnih baterijah, ^'aše zrakoplovnice so snoči obnovile svoje bombardovanje sovražnih zrako-plovskih lop.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October6,1917.
Francoska fronta.
London, 11. marca. — Uspešen napad, v katerem smo več neprijateljev usmrtili ali ujeli in dve strojni puški uplenili, smo izvedli snoči južno od St. Quentina.
Sovražen oddelek, ki se je bližal našim linijam jugozapadno od La Bas--ee, je bil prepoden po streljanju s to povi in strojnimi puškami. •
Znatno topniško streljanje na obeh straneh je bilo davi zarana jugovzhodno od Armentieresa.
True translation filed with the postmaster at Joliet! 111., on March 14,1918, as required by the act of Octoberč, 1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 13. marca. — Ničesar ni iz-poročiti.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October6,1917
Nemško poročilo.
Berlin, 11. marca. — Topniško in miinometno bojevanje je bilo dostikrat poživljeno zvečer. Živahno pozvedo-vanje se je nadaljevalo. Naši oddelk s6 na več točkah prodrli v sovražne zakope na flandrski fronti, blizu Armentieresa in na zapadnem bregu reke Meuse ter so dovedli nazaj ujetnikov in strojnih pušek.
Med nemškim bombardovanjem severovzhodno od Reimsa je zopet delo valo francosko znamenilno stražišč ki je bilo večkrat opaženo in ki je zgrajeno na katedrali v Reimsu.

Ue translation filed with the postmaster at Joliet, III., on March 14, 1918,as required by the act of October6,1917
FRANCOSKI VOJAKI PRODIRAJO ZA MOČNIM TOPNIŠKIM STRELJANJEM.
r»*ločn " "nCn'ta fot°Kraf'ja kaže francoske vojake, prodirajoče za močnim topniškim streljanjem, ki jih dela ne-in foto S°Vrazn,*tu- Ta napad je bil podjet naravnost prek Nikogaršne zemlje proti sovražnikovim zakopom, in °8raf je očividno stavil v nevarnost svoje življenje, ker jc moral biti pri kakem prednjem opazovališču.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October6,1917
Nemci bombardovali Pariz.
Berlin, 12. marca. — V povračilo za sovražne zrakoplovske napade dne 9 ta 10, n\arca na Stuttgart, Esslingen Untertuerkheim in Mainz so naši zra koplovci snoči v veliki meri in uspešno bombardovali Pariz.
Francosko, poročilo.
Pariz, 12. marca. — Nemci so izgu bili štiri zrakoplove v snočnjem napa du na Pariz. Deset oddelkov kakih šestdeset strojev se je udeležilo na pada. Eden napadajočih Gotha-stro jev je bil zbit v plamenih tri milje od Chateau Thierry.
Štiriintrideset oseb je bilo usmrče nih in devetinsedemdeset drugih ranjenih v Parizu in njegovih predmest jih vsled bomb.
Poleg bombnih žrtev se je šestin šestdeset ljudi zadušilo, ko so se v pa nil<i gnetli v prvostolni železnični vhod, da ubeže pred napadniki. T so bili večinoma ženske in otroci.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October6,1917
Male praske.
Berlin, 13. marca. — V, mnogih od •ckib je bilo topniško bojevanje po
95,000 REKRUT0V SKLICANIH.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October 6,1917.
Wilson hoče podpirati Rusijo.
Washington, D. C., 11. marca. — Vojno proti nemški vladi, dokler ne bo prisiljena, umekniti svojo pest od Ru Rusije, je proglasil danes predsednik Wilson.
Predsednik predlaga, da naj se Zdru žene Države in njih aliiranci bojujejo, dokler Rusija zopet ne pridobi nezmanjšanega neodvisnega vladarstva.
To drugo napoved vojne proti cesarski nemški vladi je predsednik pridružil poslanici na ruski narod po kongresu sovjetov, ki se ima sniti jutri v Moskvi, da preudari potrditev poniževalne mirovne pogodbe, ki sta jo Lenin in Trockij sprejela od nemške vlade.
Besedilo poslanice.
Predsednikova poslanica se glasi: "Ali naj ob sestanku kongresa sovjetov ne izrazim odkritosrčne naklo njenosti, katero čuti ljudstvo Združe nih Držav za rusko ljudstvo v tem tre-notku, ko se je vmešala nemška moč, da pretrže in razdere vso borbo za svobodo in nadomesti nemške želje za svrho ruskega ljudstva.
"Dasi vlada Združenih Držav na nesrečo sedaj v položaju, pomagati na ravnost in izdatno, kakor bi rada, ven dar izvolite zagotoviti ruski narod po kongresu, da bo uporabila vsako priložnost, da zavaruje za Rusijo iznova popolno vrhovno vladarstvo in neodvisnost v njenih lastnih stvareh ter polno obnovo njene velike uloge v življenju Evrope in modernega sveta
"Celo srce naroda Združenih Držav je z ruskim narodom v poskusu, osvoboditi se za vedno avtokratične vlade in postati gospodar svojega lastnega življenja."
radno naznanilo danes o času drugega žrebanja. Zapovedano bo drugo žrebanje, brž ko kongres popravi zakon, tako da se- lahko določi podlaga razdelitve med države po številu registriran-cev kpt razred 1 prebivalstva.
V svrho preračuna bo 800,000 mož smatranih za take, ki spadajo k drugemu žrebanju, dasi ne bo takšno število sklicano k zastavam ob nobenem času.
Odredba za zgodnji odhod ostalih vojaškoih novincev prvega žrebanja in nekaterih po drugem žrebanju sklicuje rekrute iz vsake države v uniji, iz-vzemši Iowo in Minnesoto. Iz države Illinois bo sklicanih samo 1,961 rekru-tov v tem sklicu.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 14, 1918 as required by the act of October 6,1917
95,000 rekrutov sklicanih.
Washington, D. C., 12. marca. — Koj po sklicanju 95,000 izžrebanih vo jaških novincev, ki začno odhajati vežbališča dne 29. marca, je provost maršal-general Crowder izdal prvo u
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October6,1917.
Gompers poslal brzojavko.
Washington, D. C., 13. marca. — Ameriški delavci so poslali brzojavko ruskemu narodu, pozivajoč ga k šeen-kratnemu močnemu odporu proti tev-tonskemu gospostvu. Samuel Gompers, predsednik ameriške delavske zveze (A. F. of L.), je danes poslal kongresu ruskih sovjetov v Moskvi brzojavko simpatije do ruskega naroda v njegovem boju za obrambo svobode". -
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of October6,1917.
Wilson namerava velik govor.
Washington, D. C., 13. marca. — Predsednik Wilson namerava velik vojni govor dne 6. aprila, na dan prve obletnice ameriške napovedi vojne proti Nemčiji.
V tem nagovoru namerava predsednik iznova navesti vojne cilje Združenih Držav, obnoviti obljubo ameriškega naroda za boj do razdejanja pruske avtokracije ter braniti svojo upravo pred kritiko o nespretnosti in nezadostnosti v vojskovanju.
Nagovor bo imel menda v Balti-moru. G. Wilson je prejel vabilo, da bi govoril tam ob otvoritvi bazarja za posojilo svobode, s katerim začne to mesto kampanjo za tretje posojilo svobode.
življeno zvečer. Dejansko pozvedo vanje se je nadaljevalo. Pri odbitju belgijskega prodiranja vzhodno od Nieuporta smo ujeli enega častnika in trideset vojalyiv. Naša podjetja vzhodno od Zvonnebeka in zapadno od Fromeliesa so nam prinesla triindvajset angleških in portugalskih ujetnikov.
V Champagni so zapadnopruske stotnije po dolgi topniški pripravi naskočile francoske zakope severovzhodno od Prosnesa, razdejale sovražne u-trdbe in se vrnile s tridesetimi ujetniki.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14, 1918, as required by the act of Octoter6,1917.
Palestinska fronta.
London, 11. marca. — V soboto zvečer in v nedeljo se je naše severno prodiranje vštric ceste Jeruzalem-Nabulus nadaljevalo skozi jako strmo in težavno ozemlje vpričo trdovratnega odpora po sovražniku, ki je rabil številne stiojne puške iz skritih postojank.
Napredovali smo kakih 3,000 jardov na fronti dvanajstih milj. Visoke hrbte z razgledom na severni breg reke Wadi El Jeb smo zavarovali in odbili tri protinapade, podjete proti važnemu odseku teh hrbtov med Sheikh Sale-som in Burj E1 Lisanehom, vzhodno od ceste. Dalje proti vzhodu smo utrdili našo novo linijo severno od Wadi El Aujeha.
Vso nedeljo so naši zrakoplovi sodelovali v napadih na sovražne čete in prevoze s strojnimi puškami in bombami na raznih točkah ob cesti v Na-bulus. Podjetja se nadaljujejo.
Jolietske novice.
— Smrtna kosa. Umrl je g. John Stefanič, dobro znani slovenski gostilničar pod h. št. 915 N. Scott street, v 44. letu svoje starosti, rojen v Draga-tušu na Belokranjskem, bivajoč v A-meriki ozir. v Jolietu izza meseca (naj-nika 1892, oženjen,. član društva sv. Frančiška št. 29 K. S. K. J. Smrt ga je pokosila nanagloma. Odkar je prestal težko pljučno bolezen, ni bil nič več tako trdnega zdravja kakor prejšnja leta, vendar ni nihče mislil, da moža korenjaka tako brzo pobere smrt. V torek je še ves dan veselo o-pravljal svoje delo in se ljubeznivo šalil s svojimi gosti. Ob enajstih zvečer je zaprl svojo gostilno in šel domov. Ko je pregledal svoje speče o-troke, kakor po navadi, se je sam podal k počitku. Vsled mučnega kašlja in težkega sopihanja pa je vstal in hodil po kuhinji. Ob polu 1. ure v sredo zarana pa se je zgrudil in obležal mrtev. Na mrtvaškem odru leži v svoji hiši št. 905 N. Scott st. Pogreb se bo vršil jutri, t. j. v soboto dopolu-dne, s črno sv. mašo ob 9. uri v slovenski cerkvi. Za pokojnikom žalujejo njegova soproga ga. Anna Stefanič; potem osmeri otroci, šest hčerk in dva sinčka, Mamie (16 let stara), Lizzie (14'/2), Christie (13), Tonka (11), Katie (9), Pauline (8), Johnny (5) in Matt (3); nadalje njegova brata gg. Peter in Matt. Stefanič (brat Mike je umrl v Calumetu, Mich., 7. apr. 1911) ter sestri ga. Katie Mat. Sitar (Gary, Ind.) in ga. Mary Ilenič (Calumet, Mich.); in razen teh še drugi sorodniki. Pokojnik je bil značajen mož in eden največjih """tihih dobrotnikov" v naši župniji sv. Jožefa. O tem morebiti nekoliko več prihodnjič, ko iz-poročimo o pogrebu, ki se bo vršil pod vodstvom pogrebniške tvrdke A. Nemanich & Sin.
— Vesele krstitke so imeli v nedeljo pri g. Martinu Škerjancu, 903 N. Broadway, katerega je njegova soproga ga. Mary roj. Avsec obdarila z ljubko hčerko, krščeno na ime Helen Louise. Botrovala sta mr. Frank in mrs. Aloysia Duša.

Joliet, 111., 13. marca. — Prihodnjo nedeljo se prične v naši cerkvi sv. Jožefa sv. misijon, katerega bosta vodila Rev. P. Vencel Šolar, O. S. B., in Rev. Frančišek J. Ažbe.
Spored sv. misijona bo sledeči: Začetek: 17. marca zjutraj pri 8. sv. maši.
Sklep: 24. marca zvečer ob pol 8. uri Ob 5. uri zjutraj sv. maša in kratka pridiga.
Ob 7:30 sv. maša za šolsko mladino Ob 8. uri sv. maša in pridiga za ver nike.
Ob 3. uri popoldne križev pot. Ob 7:30 zvečer sv. rožni venec, pri diga in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom.
(V torek na praznik Sv. Jožefa bode sv. maša ob 8. Uri za šolsko mladino in slovesna sv. maša ob 9. uri.)
Stanovske pridige: Za žene v četr tek popoludne ob pol 3. uri. Za može v četrtek zvečer ob pol 8. uri.
Spovedi bodo vsako jutro in pop. od 3:30 dalje in zvečer.
Papežev blagoslov, ki je združen popolnim odpustkom, se bode podelil pri sklepu sv. misijona.
—	V bolnišnici sv. Jožefa se zdra vijo, kakor nam poroča Rev. J. Plaz nik, sledeči naši rojaki in rojakinje May Ohlin, stara šele kaka 4 leta. Angela Trlep, 16 let stara hči g. Louis Trlepa, appendicitis. — Aloysius in Frances Slak, vročinska bolezen, oba izven nevarnosti.—Ista bolezen (vroč niča) je hudo zdelala Dominika Horvata, vendar je upati, da kmalu okreva in se zopet okrepi. — Charles Žlajpoh mora ostati v bolnišnici še dva tedna — Mr. John Sobotnik, ki je bil operi ran na levem kazalcu, se vrne domov te dni.
—	Rojak John Bahor, 73 let star, ki je ondan hudo zbolel, že hodi veselo v svojem stanovanju, N. Hickory st.
—	G. John Meteš st. zelo trpi vsled revmatizma in se zdravi doma.
—G. Michael Sekola, 10V/2 Indiana st., ima bolno desno roko že par mesecev in se zdravi doma.
—	Dr. Leontič v Jolietu. Zmagoslavno je bil sprejet dr. Ljubo Leontič, jugoslovanski prvoboritelj in organizator, ko je nastopil snoči v Pulaskega dvorani, napolnjeni s slovanskim občinstvom ter posebno s Hrvati, Slo venci in Srbi. Predsedoval je zboro vanju g. Zorič, predsednik jolietske podružnice Hrvatskega Saveza, ki je pozdravil občinstvo. Potem je hrvatski mešani pevski zbor Velebit otvoril zborovanje z ameriško himno "The Star Spangled Banner". Nato je govoril g. Zorič navdušeno o jugoslovanski ideji. Potem je sledila pesem "Onain', onamo", sprejeta z navdušenim ploskanjem. Nato je nastopil dr. Leontič kot govornik. In škoda zares, da ne moremo natisniti celega njegovega govora, ali vsaj posnetek istega bi radi navedli na tem mestu toda bojimo se, da bi z našim plitkim posnetkom samo pokvarili globoki vtis, ki ga je napravil Leontičev tehto-viti in jedrnati govor na vse tiste naše čitatelje, ki so slišali govornika snoči. Zato rajši molčimo in rečemo le toli ko, da bi dr. Leontiča radi poslušali štiriindvajset ur neprestano. Potem so še govorili poročnik Čejko in drugi. Štirje mladi Hrvatje so se zglasili kot dobrovoljniki za jugoslovansko divizijo; vseh je zglašenih doslej nad 30 v Jolietu. Omenjamo še, da je hrvat ski organist navduševal občinstvo : igranjem na piano in izvajanjem slovanskih himn.
—	Dvojna maša zadušnica za dva junaka, ki sta padla na Francoskem Med 9. in 10. uro v petek, dne 8. t. m., dopoldne so bila vsa obrtna kolesa v Jolietu ustavljena, z vseh glavnih poslopij so visele zastave na poljam borih (tudi s pročelja tiskarne Am. SI.), tovarnarji, trgovci, mestni uradniki in drugi so praznovali pol dneva, da prisostvujejo slovesni črni sv. maši, ki je bila darovana v poljski kat. cerkvi Sv. Križa, Ross in Elizabeth sts., v čast in spomin Franku Walczaku in Brunu Silakowskemu, prvima joliet skima fantoma, ki sta umrla ob bojni liniji na Francoskem. Sv. mašo zaduš nico je služil Rev. A. S. Olshewski, poljski župnik, ob asistenci drugih duhovnikov. Udeležba od strani sožal-nega občinstva je bila tolika, da je moralo kakih 300 ljudi stati zunaj prostrane cerkve, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Časten spomin poljskima junakoma!
— Odhod rekrutov 29. marca. Pro-vostmaršal- general Crowder je včeraj določil petek, dan 29. marca kot datum za odhod preostalih vojaških novincev iz Jolieta in okraja Will, da izpolnijo kvoto po prvem žrebanju. To pomeni, da bo 386 rekrutov odšlo v službo, ali nekoliko več, nego število fantov, ki so bili že poslani v Camp Dodge za svoje predhodno izvežbanje. Sklicanih bo: Iz mestnega distrikta, 116; iz
prvega distrikta, 145, in iz drugega distrikta, 125; skupaj, 386. Sedaj jih je v službi iz Jolieta in okraja Will že 311, med njimi mnogo slovenskih fantov, kakor smo poročali svoje dni.
—	Živilska razstava. Prva letna živilska razstava v Jolietu bo v dneh od 4. do 10. aprila in sicer v poslopju Adam Arcade. Živilska razstava bo zelo poučna zlasti za vse gospodinje.
—	Brezplačno posredovalnico za delo (free employment bureau) dobimo v Jolietu v kratkem. Misel za ustanovitev delovne posredovalnice je bila sprožena dne 1. marca, ko sta obiskala mesto dr. P. L. Prentis, zastopnik Združenih Držav priselitvenega urada, in W. C. Lewman, predstojnik illinoi-škega departmenta za delo. Posvetovala sta se z glavnimi tovarnarji in de lavskimi voditelji na sestanku v mestni zbornici. Načrt za delovno posredo valnico je bil pojasnjen kot koristen za delavce in delodavce: delavci bodo imeli pravico, vlagati svoje prošnje za delo brez stroškov, dočim bo novi u-rad podpiral tudi tovarnarje s tem, da jim bo priskrboval potrebnih delavcev. O tem bomo še poročali, ker je stvar zlasti za vse delavce velevažna.
- Dan 1. aprila zadnji rok za pla-čanje dohodnine (income tax). Vladna pomoč pri izpolnjevanju dohodninskih listov Vam je na razpolaganje v Jolietu samo še tri dni. Naznanjeno je bilo včeraj, da bo Matthew H. Brady, zastopnik iz urada za notranje davke, tukaj dne 23., 29. in 30. marca. "Doba za izpolnitev dohodninskih listov se konča dne 1. aprila," je rekel g. Brady včeraj. Najmanjša kazen za neizpolnitev dohodninske dolžnosti je $20 in najvišja $1,000. G. Brady je rekel, da se tujci (foreigners), rojeni izven te dežele z ženo in družino v stari domovini štejejo kot samski in morajo izpolniti dohodninsko listino. 'Nekaj napačnih razumev je še," je rekel. "Samec, mož, ki ne živi s svojo ženo, vdovec, ali tujec, čigar žena ali družina živi v stari domovini, morajo izpolniti dohodninske listine, če je njihov skupni čisti dohodek $1,000 ali več. Oženjenec mora izpolniti listino brez ozira na število otrok, ki jih ima, ako je njegov čisti dohodek $2,000 ali več. Dovoljen mu je gotov znesek za vsakega nedoletnega otroka, toda vendar mora dohodninsko listino izpolniti. Nikarte odlašati — čas poteka!
Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limouaine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Eveleth, Minn., .11. marca. — Prosim, g. urednik, bodite tako prijazni in oznanite po Vašem cenjenem listu vsem katoličanom, posebno še vsem ljubim rojakom po našem Range, da se bo v tukajšnjem Auditorium predstavljalo prihodnjo nedeljo dne 17. marca o polu devetih zvečer življenje in trpljenje našega Izveličarja Jezusa Kristusa v premikajočih slikah.
Ker je predmet velepomenljiv za vsakega katoliškega kristjana in je čisti dobiček namenjen tukajšnji Slovenki cerkvi, se prav prijazno vabijo vsi Evelethčani, vabijo pa tudi vsi dragi sosedi sorojaki po Range, da prihitijo ta večer v Auditorium. Ne bo jim žal, kajti kaj takega se ne vidi vsaki dan. Vstopnina za odrasle je 30c, za otroke 15c. V nedeljo torej o polu devetih vsi v Auditorium, da se prostorna dvorana zopet do zadnjega kotička napolni.	Evelethčan.
JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM.
(Dalje.) Narodni shodi.
Slovenec riopbčuje 5. I. obširno poročilo o narodnem zborovanju na Vrhniki. Na zboru je bila navzoča včlika množica ljudstva. Prvi je govoril poslanec Gostinčar o razmerah v dunajskem parlamentu, o jug. deklaraciji in o vprašanjih ekonomske narave.
Za njim je govoril dr. Lovro Pogačnik o delovanju Jug. kluba, o Šu:ter-šičevi aferi, o gernianizatorskem sistemu pod Stuergkhom, in rekel: "Imel esantno je dejstvo, da je imel Stuergkh že podpisano cesarsko na-redbo, da se uvede v Avstriji nemški državni jezik, in ta naredba bi morala naslednjega dne biti že objavljena. Tu pa je preprečil Fric Adler, ki ga je ubil... Ta fakt stoji in nikdo ga ne more negirati; zato je tudi razumljivo, a zahtevamo samostojno državo, svobodno vsakega tujega gospodstva. To ahtevamo na podlagi načela narodnega prava.
Kaj pravi narodno pi'avo? Da pripadajo vsakemu narodu po naravnem zakonu enake pravice, kakor vsakemu drugemu narodu. To pomeni, da živi
vsak narod sam zase, da stvori vsak narod zase državo in da svobodno sklepa državne zveze s svojimi sosedi na desno in levo."
Konec govora se glasi: "Sedaj morete razumeti to čvrsto slogo vseh nas jugoslovanskih poslancev, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi smo eno in^na-rod mora pokazati celemu svetu, da hoče samostojnost in svobodo.
Slovenci, Hrvati in Srbi so preveč pošteni in udani, da bi mogli zlostav-Ijati druge, ki bi živeli v njihovi državi. Vsakdo, bodisi Nemec ali Italijan, nam bo drag gost, toda gospodarji hočemo biti mi."
Ignac Hren je predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in v kateri se odobrava politika Jug. kluba, obsoja pa Šušteršič.
Slovenski Gospodar piše 3. I.: "Dr. Korošec in profesor Hohnjec sta imela na Novega leta dan pri nas v Jare-nini na Štajerskem) dva javna narodna shoda, katerih se je udeležila o-gromna masa obmejnega slovenskega prebivalstva. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se odobrava Jugoslovan ska deklaracija v polnem osegu. Ne eden navzočih ni bil proti. Obmejni Slovenci enodušno zahtevajo jugoslo vansko državo."
Slovenec priobčuje 7. I. poročilo o javnem zborovanju v Trnovem. Govornik je razlagal približno isto, kakor na shodu na Vrhniki.
"Narodna skupščina, na kateri je bilo do 3000 oseb, je sprejela ob zaključku resolucijo, izražajoč zaupanje Jug. klubu, ki se tako odločno in krepko bori za pravice Slovencev, Hrvatov in Srbov in za jugoslovansko državo." Šušteršič in njegovi tovariši se obsojajo.
Gibanje med štajerskimi Slovenci.
Dr. Korošec je pričel na Štajerskem večjo narodno akcijo v jugoslovanskem duhu. Slovenski Gospodar prinaša 10. I. na uvodnem mestu pod naslovom: "Slovenci na delo za samostojno jug. državo!" — poziv na vse občine in vsa društva, da podpirajo delovanje svojih poslancev; v tem pozivu se glasi: "Najbolje bomo podpirali jugoslovanske poslance v borbi za samostojno jug. državo, ako se glasno izjavimo vsi kot en mož za zedinjenje vseh Jugoslovanov v svobodni jug. državi."
V	isti številki objavlja izjavo "Zveze Slovenskih Deklet", ki je imela svoje zborovanje 6. januarja v Št. Petru v Savinski Dolini. Na tem zborovanju so govorili dr. Hohnjec, dr. Korošec in nekoliko deklet.
Za zedinjenje so se izrazile po Slov. Gospodarju od 10. I. Slovenkinje na Murskem polju. V izjavi, ki nosi 120 podpisov, se glasi: "Kot čuvarice slovenskega ognjišča zahtevamo v svojem, kakor tudi v imenu svojih mož na bojišču in svojih otrok samostojnost in neodvisnost našega že tako dolgo tlačenega naroda."
Njim so se pridružile tudi Slovenke iz Starega Trga.
Zadnje dni so podale izjave naslednje štajerske občine: Bezina, okolica Konjic, Gomilsko, Kokarje, Solčava, Grajska vas, Frankolovo, Brezje, Ljub niča, Ivaniševci pri Radgoni, Dolena pri Ptuju in vse občine iz okolice Raj-henburga.
Naslednja društva so podala izjave: Zveza jugoslovanskih železničarjev (filijla v Mariboru), Orel, Bralno društvo, Jug. Strokovna zveza. Dekliška Zveza, in vse katoliške narodne organizacije, poleg njih še duhovščina de-kanije Braslovče in Hranilnica v Kri-ževcih.
V	izjavi občine Dolena pri Ptuju se glasi: "Avstrijska in štajerska vlada se ne briga ni malo za naše potrebe: v jugoslovanski državi pa so nam zagotovljeni pogoji za kmetski ekonomski napredek in za naša narodna prava. Krivici in teptanju Slovencev je mera prepolna! Vsi na delo za Jugoslavijo: samo s skupno akcijo bomo močni!"
(Slovenec, 5. 1.) "Občinska odbora občine Bezine in okolice Konjic sta sprejela naslednjo izjavo (17. decembra): 1. Navdušeno in z največjim zadovoljstvom odobravamo odločno in jasno politiko Jug. kluba in izražamo posebno hvaležnost dr. Korošcu za vstrajno in nesebično delovanje. 2. Izražamo svoje najglobokejše nezaupanje in preziranje vsem kukavičjim izdajalcem naše deklaracijske politike in jih pozivamo, da odlože svoje mandate, ker jih zlorabljajo in s tem žalijo ponos našega zavednega naroda. Mislimo dr. šušteršiča in njegove tovariše. 5. Poživljamo Jug. klub, da v zvezi s Češko Zvezo in Ukrajinsko Zvezo neomahljivo vstraja pri svoji zahtevi po samoodločevanju narodov, kar je edina pravična podlaga za hitri in trajni mir. 4. Verujemo, da ni na svetu sile, izvzemši naše nesloge, ki bi bila v stanu zaustaviti ali preprečiti razvoj našega troedinega jugoslovanskega naroda, ki je v resnici še mlad, toda vreden in sposoben za življenje, ker hoče živeti."
V	isti številki prinaša vest, da je 'za jugoslovansko deklaracijo podala izjavo še kakih 50 štajerskih občin in duhovščina dekanije Postojna na Kranjskem.
Nadaljnje izjave.
(Edinost, 8. I.) "Za majsko deklaracijo Jug. kluba so se izrazila naslednja
društva iz Kontovlja pri Trstu: Pevsko društvo Danica, Arimatejsko društvo, Tamburaško društvo, Gospodarsko društvo in Konsumno društvo."
(Slovenec, 8. I.) "Podpisani seljaci občine Jurjevica pri Ribnici se pridružujemo jug. deklaraciji in izražamo Jug. klubu svoje popolno zaupanje v borbi za jugoslovansko državno zedinjenje. Izstop dr. Šušteršiča in Jakliča smatramo za izdajstvo v tem važnem zgodovinskem času, ko je treba strniti vrste v eno samo falango v borbi za dosego narodne svobode." Sledi 129 podpisov.
Isti list prinaša izjavo žen in deklet občine Begunje pri Cerknici (472 podpisov), žen iz občine Lipljene, občinskega odbora Stranje in občine Ocizla Klanec v Istri.
Slovenec objavlja 9. I. 18 izjav žen; značilnejše so izjave:
"Slovenske žene in dekleta mesta Kamnika in sosednih občin Nevlje, Radomlje, Domžale, Mekinje in Šmar-ca se navdušeno pridružujemo zahtevi Jug. kluba po samostojni jug. državi, ki naj zedini celokupni naš narod in prinese nam svobodo. Sledi 1355 podpisov."
"549 zavednih žen in deklet iz Litije in okolice se navdušeno pridružujemo izjavam slovenskih žen in deklet za svobodno Jugoslavijo, odobravamo z veseljem delovanje ljubljanskega kne-zoškofa in obsojamo one, ki delajo razcep med Slovenci."
Slovenec prinaša 9. I. izjave 15 občin, naslednjega dne pa izjave 4. občin in 5 izjav žen; ena teh se glasi: "Slovenske žene in dekleta občine Zagra-dec pri Žužemberku pozdravljajo delovanje poslancev za zedinjenje celega našega juga v močno, čvrsto in svobodno državo Jugoslavijo."
(Dalje prih.)
m
s SI S B SI SI S ® SI SI SI SI SI S!
r--1 Si
ZGODOVINSKI PREGLED | SI UKRAJINE.	I SI
SfflfflSfflSUfflSSlI
(Dalje.) IX. Ivan Mazepa.
V Moskovščini je bila še hujša pan-ščina (kripactvo) nego v Poljski, zato so tudi moskovski kmetje utekali iz dežele ter se zbirali v južnih stepah ob Donu in Vogli ter od tam netili in pre-vzročali vstaje. Izmed njihovih poveljnikov sta zlasti znana Štefan Ra-zin in glasoviti Pugačov. Radi miru v domačih deželah so smatrali moskovski carji in zlasti Peter Veliki, kakor že omenjeno, gibanje Ukrajinskega seljanstva za slab vzgled moskovskim kmetom, in so zato zelo podpirali polkovnike in kozaško staršino, zvano sedaj dvorjanstvo pri uvajanju panšči-ne po Ukrajini. Ukrajinska prava so se čim dalje bolj omejavala, davki so naraščali in na tisoče in tisoče Ukrajincev je moralo delati pri javnih moskovskih delih, zlasti pri zgradbi trdnjav. Nevarnost je pretila celo Zapo-rožcem. Hetmanoval je tedaj na U-krajini slavni Ivan Mazepa, odkritosrčen kozak, ki je čakal prave priložnosti, da osvobodi Ukrajino, a skrbno skrival svoje namere pred carjem. Dobro došla mu je bila vojska med Švedi in Moskvo. Zagotovi si torej pomoč švedskega kralja Karola XII. in zapo-roškega hetmana Kosta Gordijenka. Zviti Peter Veliki pa izda v sili manifest na ukrajinski narod; trdeč, da se hoče Mazepa udati Poljakom in obljubljajoč, da mu davke odpiše. Nezaupanje naroda se je vzbudilo in tako prevzročilo veliki poraz pri Poltavi 1. 1709.
Peter Veliki je postal car vse Rosije (Rusije), Ukrajina pa se je zvala v naprej Maloruska.
* * *
Zelo zanimiv je načrt, temelj ustave za Ukrajino, katero sta sestavila Gordijenko in Mazepa, in na katero so prisegli kozaški staršini in zaporožci. Med drugim se je glasilo:
1)	da se združi vsa kozaška Ukrajina, desnobrežna in levobrežna in Za-porožje v jedno ukrajinsko kozaško republiko;
2)	Ukrajino ima upravljati hetman, izbran od naroda, a njemu naj stoje na strani "generalni svetniki" iz kozaške staršine, polkovnikov in po enega za-
topnika vsakega polka;
3)	razven tega mora biti še "generalni zbor", sestavljen iz generalnih svetnikov, polkovnih staršin, stotnikov in izbranih polkovih zastopnikov ter poslanec Zaporožke Siči; ta "generalni zbor" se mora zbirati na zasedanja trikrat na leto;
4)	hetman je podložen "generalnemu zboru";
5)	vsi uradniki in staršine naj se volijo;
6)	staršina ima povrniti prilaščena posestva;
7)	nastati mora popolna svoboda in vsi ljudje naj bodo raznopravni ko-zaki;
8)	odpraviti se imajo vsa nepravična bremena in davščine.
Ta Gordijenkova ustava je posebne važnosti zlasti radi tega, ker kaže v zelo jasni luči svobodoljubni značaj Ukrajincev; za nas je pa zelo zanimiva zlasti zato, ker vidimo iz nje, da se je porodila in vse obvladala ta ideja de-
mokratične države v času, ko so še povsod drugod bili narodi slepo udani skrajnemu absolutizmu.
X. Maloruska.
Hetmani so bili v naprej odvisni od "malorosijskega kolegija", sestoje?ega iz generalov, — torej brez moči. Mesto da bi Peter Veliki olajšal ljudsko bedo kakor je 6il obljubil pred poltav-sko vojsko, je zatiral kozake na vse načine. Kopati so morali prekope, sušiti močvirja, graditi trdnjave, hoditi v vojske nad Tatarje, Turke, Perze itd. Novo mesto Peterburg so gradili po-največ kozaki. Vsa ta in druga dela so opravljali v največjem pomanjkanju in bedi. Sodi se lahko, da je na ta način žalostno končalo do 150,000 naj-krepkejših mož — v daljni tujini -— v močvirjih, gozdih in snegu.
Hetmani Skoropadski, Pavel Polu-botok in zadnji, Ciril Rozumovskij so zahtevali zaman starih pravic. L. 1764. je carica Katarina II. za vedno zatrla hetmanstvo ter postavila Maloruski na čelo moskovskega generala — guber-natorja. Tako se je končala Hetman-ščina. Peter Veliki se je maščeval tudi nad Zaporoškimi kozaki. L. 1709. jim je zrušil Staro Sič. Gordijenko je nato ustanovil pri ustju Dnipra drugo Sič. Ko se je pa Moskva vojskovala s Turki, je naprosila Zaporožcev pomoči, a jim zato dovolila, da so smeli blizu stare Sič ustanoviti Novo Sič (1734), kamor so bežali radi panščine velike množice kmetov iz moskovske in poljske Ukrajine. Ti ubežniki so v nekaterih letih ustanovili po zapo-rožkih zemljah mnogo vasi.
Po poltavskem porazu so zbežali Mazepa in Gordijenko s pristaši v Tur čijo. Orlik, Gordijenkov naslednik, si je vse svoje življenje prizadeval osamosvojiti Ukrajino. V ta namen se je zvezal s Tatarji in Turki, toda brez vspeha. V kazen za novo vstajo je dal Peter pregnati polno Ukrajincev na sever, več jih je pregnal v Sibirijo, druge, ubežnike je pa s pomočjo tujih
vlad preganjal po Evropi. Orlik sat je vstopil kot brigadir v francosko voj sko.
Moskva je čimdalje bolj prodiral proti jugu in vshodu. Po razporoški. zemljah je stavila utrdbe ter razdu jala posestvo tujim plemičem. Zapo rožci so tako izgubljali svoja posestv prezimovišča, pašnike in ribarijo i kmetje so pa morali opravljati pa» ščino.
Na vzhodu Zaporožja se je razpre stirala "Slobodska Ukrajina". Tja se množno selili ubežniki že od časi, Hmelnickega, ustanavljali "slobode"' j. svobodna sela in imeli svoje polki Ta Ukrajina je bila tudi že pod mo skovsko vlado in leta 1765 je dobila p: popolnoma moskovsko upravo.
Od vseh kozaških organizacij ) vstrajala torej samo še Zaporoška Sit (Dalje prih.)
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
SPOMLADANSKI IZPAHKI
so običajno v zvezi z bolečimi, pekočimi in srbečimi občutki na koži, ki uplivajo zelo neprijetno na bolnika. Včasih se teh izpahkov kar prenašati ne more. Kar pri tem želite, je, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih kako uspešno mazilo. Mi vemo že | iz skušnje, da je
t
s
everas
Skin Ointment
(Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži, ker vam hladi kožo in manjša srbenje. Izvrstno mazilo zoper lišaje, kraste, garje, spahke, luskine in razne druge bolečine na koži. Cena 50c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
k
DR. A. MATI J AC A
SLOVENSKI ELEKTROPATJI
ZDRAVNIK
je otvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran Bi it
403 CASS ST. (vogal Chicago St), JOLIET, ILL.
in dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernej' ših i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako im'
veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa.
■
Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse drifge bolezni mož, žen >" otrok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo pc polnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče prit' v zadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravnii obupali. — Posvetovanja zastonj. .
Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do & ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310.

Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec?
Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledani« vaše zobe in damo nasvet—vse zastonj. Yse naše delo je hitro in janičeno.
22k Gold Crown low as Full set teeth low as
- $4 $5
Najnižje cene v mestu za najboljše delo.
no W II I EE najcenejši JLIK• V?, n. LEE zobozdravnik
Odprto od pol 9. zj. do i), ure zv; ob nedeljah le zjatraj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111.
si
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr*
Chicago Phone SJ575
A. Nemanich & Son
B-AJSTK:
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornade) aH drn-(i poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, aH posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vae kraje sveta po dnevnem kurin. Posojujemo denar na zemljišča in hiš«.
Izvršujef*o terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, xervaterji ter ▼ vrne h enakih zadevah.
BBBBBfflffl®ffi®BBB®BBBfflBSBffl®BB®®@®@®@®B®®®ffl®
BBBffl®BHBafflffiB®a®aiiaaffl®aHasaaas®a®BHa®affla
(Dalje.)
Miss Quigley. Guvernanta, kako Vi zagovarjate svoje obnašanje?
Madame Lacroix. Prav nič, ko vidim, kako krivični ste proti otroku, se mi zdi boljše da sem tiho.
Miss Quigley. Kakšna skrivnost pa je to. Vi, ki ste bili vedno tako podložni in ki ste prejeli toliko dobrot od mene, Vi ste proti meni?
Mad ame Lacroix. Še črviček se bo zvil, če se dela ž njim presurovo.
Miss Quigley. Jaz nimam nobenih črvov v hiši.
Viktorija. Slabša je, kakor črv; kača je; neumna papistinja. Saj nam je Povedala.
Madame Lacroix. Sramota. Že veliko let nisem bila v katoliški cerkvi. Vseeno pa vem, kako napačno nazira-nje imate o katoliški cerkvi. Veliko pravičnejši so katoličani z nami, kakor vi o s katoličani.
Miss Quigley. Ali moram poslušati kaj takega v svoji hiši! Zavet-nica cerkvenih društev, naročena na toliko pobožnega berila, pa moram kaj takega poslušati; pa še s papisti me Primerjajo. Ali je moralo priti do tega.
Madame Lacroix. Resnico sem povedala in je ne prekličem.
M i s s Quigley. V tem trenutku m' pojdite iz tega, čisto protestantov-skega zavoda. Ko greste mimo par-lorja, potrkajte. Tam se bova poravnale. Dragi, pojte z menoj. Ne smem vas pustiti v taki družbi. (Odide z vsemi dekleti.
Madame Lacroix. (Si devlje klobuk na glavo.) Kocka je padla. Bala sem se, da bo prišlo do tega. Toliko časa sem prenašala zaničevanje brezsrčne ženske! Sedaj je vsega ko-nec, le mojih težav ne. Moj Bog, kaj sedaj! Sita sem življenja. Upanje in veselje bežita iz mojega srca. Bodočnost je temnejša, kakor preteklost. Ko bi stekla smrti v naročje, če bi me ne zadrževala le ena stvar. (Odide.)
Zagrinjalo pade.
Drugi prizor.
Soba v samostanu.
. pastita mati in sestra Katarina olep-sujeta oltar z Marijino podobo, katero so imele v šotoru na Krimu.
Ji Sestra Katarina. Kako lepo, da nam je dala sestra Viktorina to podobo za naše novo domovanje.
Častita mati. Bila je velika zrtev za vse sestre v Chartresu. Ta Podoba je videla vse naše težave na Krimu. Pri tej podobi naj iščemo tolažbe v svojih križih v tuji deželi.
Sestra Katarina. Ta podoba naj bo tudi priča zadnjega dejanja pri-Cete drame.
Častita mati. Ali še ni konča-na' Ali si še kaj zvedela od zadnjič?
Sestra Katarina. Od onega Svečanega trenotka, ko je on umrl, ni-sem še ničesar slišala o njej.
Častita mati. Ali si kaj pozve-dela?
Sestra Kia t a r i n a. Nikdo ne ve nicesar o njej. Spočetka je bil zakon Srečen, le brez otrok sta bila. Povedali So mi, da je Adolf umrl v vojni, kar ® Evgeniji pa ne vedo ničesar.
Vj Ca,stita mati. Morda je tudi "mrla na Krimu. Kakor sem zvedela,
lla je tudi ona ž njim.
Sestra Katarina. Zakaj mi ni-ste tega prej povedali? '
lastita mati. Bala sem se to Povedati. Hotela 9em tvoje misli odbiti od teh stvari.
Sestra Katarina. Je vse za-
°nJ- Moje misli so bile tam noč in .. "J; Po noči in podnevi. Celo moje
Jenje je ena sama molitev za njeno vrnitev.
Častita
ščem. Sporočil je zadnji pozdrav njej in še nekomu drugemu, kar si skoraj ne upam povedati.
Sestra Katarina. Ne bo me vznemirjalo.
Častita mati. To je Rozalija.
Sestra Katarina. Mene? Ali je tudi mene blagoslavljal?
Častita mati. Koga drugega naj bi menil?
Sestra Marija prihiti in se vrže v naročje častiti materi.
Častita mati. Dragi otrok, tako hitro si prišla?
Sestra Marija. Kako naj bi postavala, ko pa sem morala priti k Vam.
Častita mati. Bodi previdna, da ne navežeš svojega srca na kaj posvetnega.
Sestra Marija. Ali ne smemo biti vesele, kadar nas Bog zveže za Svoje delo z onimi, katere ljubimo?
Č a s t i t a m a t i. Če nas ljubiš zavoljo Boga, potem že.
Sestra Katarina. Ne kregajte me, še ljubim tudi neko prijateljico, katere že nisem dolgo videla. Bog ve, da bi jo rada videla zavoljo Njega in njene duše.
Sestra Marija. Draga sestra Katarina Ti tukaj? Kako veselje, da bom s teboj delala.
SestraKatarina. Že dolgo je, odkar sva delale skupaj. Ali še veš, kje in kedaj?
Sestra Marija. Ali je mogoče pozabiti ono strašno zimo pri Sebasto-polu?
Sestra Katarina. Ali je to
vse?
Sestra Marija. Velikokrat se spominjam, s koliko prijaznostjo si mi izročila onega otročička.
Sestra Katarina. Kolikokrat sem že hotela pozvedovati po tem o-troku. Kje si se ločila od njega?
ISestra Marija. V Chartresu. Njena strežkinja je bila tako nemirna, da je hotela odpotovati v enem tednu na Angleško. Od tedaj še nisem ničesar slišala o njej.
SestraKatarina. Si mi spol-nila željo, predno si izročila otroka?
Sestra Marija. Bila je tudi moja želja. Bilo je na dan Marijinega vnebovzetja, ko sem jo vzela pred Marijino podobo in jo vpisala v bratovščino presvetega srca Marijinega. Ko je šla procesija mimo, mi je skoro všla iz rok samega veselja.
Častita.m at i. Čudno, da se ne čuje več o njej. Otrok s tako zgodovino bi moral biti znan.
Sestra Katarina. Morda je znana njena zgodovina na Angleškem, ko nismo slišale ničesar o njej na Francoskem.
Častita mati. Mogoče. Pozvedovati moramo po njej; dokler smo tu. Jutri pa bom poslala sestro Marijo pozvedovat. (Samostanski zvonec zazvoni.) Čas je za brevir. Prosile bomo, da nam Bog pomaga pri iskanju. (Odidejo.) Zavesa pade.
Tretji prizor.
Parlor pri Miss Quigley. Vdova Ma-loney in Roza.
mati. »Potem ne vrja-
J
Nekaj mi Zdi se mi,
meš- da je mrtva? Ststra Katarina. rav>, da se zopet srečamo, ^akor sem videla Adolfa v tuji deželi, ^tako vidim tukaj, na tujem, tudi njo. .7& 1' t a mati. Ne imej takih 1 o te stori nesposobno za delo. .- .Cstra Katarina. Ne tako. Le # b°lj delam to, da tako lahko Bogu darujem.
Č
sPešno
a 8 * i t a mati.
Smrt edina
Je čisto brezu-to„ toraj odvrniti tvoje misli od le|a Predmeta? *
mi -V ' r a K a ' a r i n a, cJlh more odgnati.
^odiV'v ,n,ati- Njej l)ač hiti5
Kako si se spremenila. prj5lCStra Katarina. Smrt ne bo d°kler moja naloga zvršena. da ti s 111 a mat i. Si dovolj močna, Se-/6"1 nekaj 0 smrti Adolfovi?
Katarina. Moje srcc '
Vse je mirno.
lahko
'e 8 t r a
prenesetn. p
Al« LVi" mati- <J' Pokaže sliko,) 1'oznas to?
1 s t r^a Katarina. (Jo vzame v
;£?ko.)
1 ° je ona!
»fci
tit
Jo
Je dal
a m a t
Kje ste jo dobili? Predno je umrl,
m prosil, da naj jo po
Roza. Kako sem vesela, da ste zopet prišli. Tako dolgo se mi zdi, odkar vas nisem videla — dolgo kakor še nikoli.
M a 1 o n e y. (Jo poljubi.) Jaz sem vesela, jaz, da lahko zopet gledam ta sladki obraz. Meni so bili dnevi in noči daljši, dokler zopet ne poljubim svoje Roze. Pa zdaj je vse dobro, ko sveti luč. mojih oči v moje.
Roza. Ste bili zdravi ves čas? Ali je bila zima zelo mrzla? Kolikokrat sem ponoči premišljevala o Vas in želela, da bi me pustili, da bi šla k vam in Vam stregla in Vam nekoliko .plačala, kar ste dobrega storili za mene.
M a 1 o li e y. Kaj pa sem vendar storila za tebe? Kaj naj pa taka vboga vdovica, kakoršna sem jaz, stori za tak biser? Ne meni, ampak angleški kraljici se moraš zahvaliti. Bog jo blagoslovi za njeno prijaznost do moje ljubljenke. Pa saj te ne ljubi tako, kakor jaz.
Roza. Saj molim za njo, zjutraj in zvečer. Rajši pa b ibila pri vas v revni hišici, kakor v tej palači med imenitno gospodo.
M a 1 o n e y. Ali nisi zadovoljna tu kaj? Ali niso prijazni s teboj?
Roza. Prijazni so — to se pravi, jaz se ne pritožujem. Pa jih nimam rada, kakor Vas.
M a 1 o n e y. Nikdo ne zahteva te ga od tebe. Povej mi, kako ravnajo teboj. Ali se norčujejo s tebe, tepejo ali dajejo imena. Rada bi vedela. Go tovo bi se šla/takoj pritožiti h kraljici
Roza. Nikar si ne delajte sitnosti Nerada bi videli, da bi se kdo pritože val zavoljo mene.
M a 1 o n e y. Ne govori o sitnosti. Peš bi šla, če bi bilo treba, četudi bi bila pot trikrat tako dolga. Se veliko-
več sem prehodila, ko sem korakala z Barneyem pred Sebastopol.
Roza. Pa ne maram, da bi hodili. Tudi ni povoda zato.
M a 1 o n e y. Nimam povoda? Ali ti niso nič slabega rekli?
Roz,a. Ne. Vsaj veliko ne. Samo Miss Quigley hoče, da grem z njo v cerkev, ker pa nočem, mi nekatera dekleta pravijo papistinja. Ker pa ne vem, kaj to pomeni, me tudi ne boli.
M a 1 o n e y. O, kaj takega ti pravijo! Tako drže obljubo! Jaz jim bom pokazala, da sem jaz odločila, da te je kraljica sem poslala.
Roza. Nikar se ne hudujte. Saj veste, da ne maram iti.
M a 1 o n e y. Že vem. Ničesar se ti ne more zgoditi; saj te varuje Marija. Sama sem te njej izročila na oni strani vode. Držati pa bi morali obljubo; jo pa tudi jaz ne bom. Kar sporoči mi, kadar ti bodo dajali imena ali te silili v ono lukno, katero imenujejo cerkev.
Roza. Kako naj sporočim? Saj ne bi znali brati mojega pisma. Koga naj pošljem?
M a 1 o n e y. Kar skozi okno skoči in zbeži. Vprašaj za vdovico Maloney. Vsak mož, žena in otrok me pozna na daleč okoli.
Roza. Upam, da tega ne bo treba. Povejte mi, kaj pomeni papist ali papistinja.
Maloney. Boljše, da ne veš, dokler te ne popeljem h gospodu Bernardu, da te pouči. S tem ne bom prelomila obljube. Obljuba je obljuba, veš; prelomiti je ne smemo. (Zvonec zazvoni.)
Roza. Mis Quigley že zvoni. Rekla mi je, da morem priti še tisto minuto, ko pozvoni. Še veliko bi vam rada povedala in težko je iti od Vas.
Maloney. Seveda je težko. Pa to ne bo trajalo vedno. Jaz bi rada vedno govorila s teboj. Jaz sem vedno sama, mislim na te in gledam na tvoj stol pri peči in si predočujem, da ti tam sediš. Obrišem si solze in mislim, da bo moja ljubljenka dobila visoko vzgojo.
Roza. Gospa ne maram biti, le tvoja ljubljenka.
Maloney. To si vseeno lahko. Bodi še tako visoka gospa, na mene, vem, da ne boš pozabila. Tako rada čakam zavoljo tebe. Od mene te smejo vzeti, a ne od Boga in Njegove matere. Tedaj bi pa prišla, četudi bi morala iti skozi kamenite stene in nesla bi te tja v ono mesto, kjer tako govore, da tudi ene besede ne razumem.
Roza. Ne bojte se. Nikdo me ne bo vzel Bogu. Njegova ljubljena mati, katero vidipi tolikokrat v sanjah, klečečo v Betlehemu pri jaslicah, se mi smehlja in vem, da mi bo pomagala.
Maloney. Ali kedaj kaj rečejo zoper njo?
Roza. Tudi besede ne. Tudi jaz ne smem ničesar reči o njej. Marija jim je na poti. Se razume, da jim jaz nikoli ne povem svojih misli.
Maloney. Potem je vse dobro; bom pa še potrpela nekoliko časa. Pa Bogom, če že moraš iti. Ločitev od tebe pomeni toliko, kakor bi mi kdo odtrgal kos srca. Sedaj mi bo prav dolg čas nekaj časa. Tako je vselej, kadar se poslovim od tebe.
Roza. Kedaj pa bom prišla, da bom živela pri vas.
Maloney. Nekaj časa že še ne. Zato me ne prosi. Tu, (ponudi ji nekoliko denarja), to sem si pritrgala od ust, ker ne maram, da bi bila ti brez denarja.
Roza. Ne, tega ne smem vzeti od Vas. Vse imam, kar rabim. Če bi rada kaj več, bi bilo zato, da bi vam dala.
Maloney. Jaz sem yedno zadovoljna s tem, kar mi Bog da. 'Zatorej vzemi.
Roza. Ali smem vzeti za neko gospo, katera je bila vedno prijazna z menoj, pa bolj rabi, kakor jaz? Maloney. Gospa? Potrebna? Roza. Da. Pozabila sem povedati o njej. Bodite dobri ž njo.
ka. Zdi se mi, da bi bilo boljše, če bi sploh blizu ne prišla. Bo pa preteklo en teden, predno se bom potolažila. Priti pa moram zavoljo nje, da jo ne popačijo. Hvala Bogu, da je še vse v redu.
Suzana vstopi s taco, na kateri je kruh in sir, nož in srebrne vilice in serVeta.
Suzana (postavi stvari na mizo.) Miss Quigley vam to pošilja. Vzemi kar hočete; saj bo sama kmalu prišla k vam.
Maloney. To je pa lepo od nje. (Ogleduje stvari, nazadnje pa previdno vzame serveto v roko.) Zakaj je neki to prinesla. Morda moram pomiti, kadar snem. S tem pa se obriše krožnike in kozarce. Zato je pa spet prelepo. (Ko tako govori med seboj, pokuka noter Amalija Sharp in si natančno ogleda sobo.
Amalija. (Tiho vstopi in pomi-ga nekomu zadaj.) Pot je prosta. Nikogar ni tu, razven te stare ženske. (Vsa dekleta se prikradejo noter.)
Maloney. (Vstane, se priklanja s serveto v rokah.) O, saj vas vse vidim dobro, gospodične.
Amalija. Dobro smo proste, da.
Viktorija. Le poglejte, Miss Quigley ji je poslala najboljše stvari— najboljši nož, srebrne vilice — vsa čast kraljičini varovanki. Me ne dobimo kaj takega.
Maloney. Ali temu pravite vilice?
Viktorija. Prav gotovo. Kaj pa vi mislite, da je?
Maloney. Podobno je žlici. Za močnik bi težko jedla ž njimi. Zakaj pa je to? (Kaže serveto.)
Amalija. To je zato, da se obleka ne vmaže, kadar jemo.
Maloney. (Odloži serveto.) Potem pa ne rabim tega. Te obleke že ne bom pomazala, kadar to-le jem.
Viktorija. Gotovo ne. Saj ni dala nič drugega, kakor kruh in sir.
Maloney. Za tako ubogo vdovo, kakor sem jaz, je čisto dobro.
Avgusta. Zakaj pa se potem ne vsedete in jeste?
Maloney. (Se vsede in vzame nož, kakor bi hotela rezati kruh; potem ga pa vrže dol.) Ne ljubi se mi sedaj. Moje srce je polno nečesa drugega.
Avgusta. Kaj vas vznemirja?
Maloney. Slovo od tega ljubljenega otroka.
Avgusta. Mislite Rozo?
Maloney. Da, ljubljenka.
Avgusta. Ste Vi njena strežnica?
Maloney. Tudi, če me že hočete tako imenovati. Pa ji nisem že stregla dokaj dnij.
Viktorija. Morda ste njena mati?
Maloney. Ne, gospodična. Kako morete misliti kaj takega! Poglejte mene in premislite, če sem podobna materi takega bisera.
Viktorija. Nekoliko vam je podobna okrog nosa. Morda ste njena stara mati?
Ne, ne. Zato jo pa bolj, kakor če bi bila
je naučila peti, zakaj pa ne pove imena svoje matere?
Maloney. Bila je mala stvarca, ko sem jo pobrala. Če se je naučila to pesem od matere, ne vem; le mislila sem tako.
Avgusta. Nemogoče.
Maloney. Ne vem. (Se vsede; in giblje, kakor bi imela otročička v roki.) Vem, da ji je mati pela tako. (Pojer-kako narodno uspavanko in se ziblje, kakor preje.) Tako sem jaz pela svoji punčki, dokler je bila živa. Nič se ne bi čudila, če se je naučila melodijo od mene. Sedaj pa poje z angeljci v nebesih, kakor vam poje Roza.
Viktorija. To je govorjenje — vredno papistinje.
Maloney. (Se dvigne.) Gospodična, Vi imate prav radi nespodobna imena, a ne drznite si zopet kaj takega storiti z mojo Rozo.
Viktorija. Kdo vam je to povedal? Ona najbrž?
Maloney. Ni mi povedala kdo. Zdaj pa vse vem. Zato držite svoj grd jezik za zobmi zanaprej.
Viktorija. Res. Vi bi mi ga seveda odrezali, če bi ga dobili, kakor prava papistinja.
(Dalje prih.)
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ills.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duh an,
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj.
Varniži, stains, olje, trepetin, ičetke, tudi steklo in drugo blato ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljaMo na vai dom.
M a 1 o n ey. vseeno ljubim njena mati. Avgusta. Maloney.
Maloney. Kdo pa je?
Roza. Ne vem, kako ji je ime. Tukaj je učila francoščino. Rekli smo ji guvernanta. Mislim, da ne živi posebno daleč. Tu sem je prihajala vsako jutro in šla domu zvečer.
Maloney. Ali Miss Quigley ne da toliko, da bi ji ne bilo treba stradati.
Roza. O, da; toda včeraj jo je spodila. Meni je zelo žal. Rada sem jo imela, ker je bila prijazna z menoj. Spodila jo je, ker me je zagovarjala, ko so mi druga dekleta rekla, da sem papistinja.
Maloney. Potem jo bom pa poiskala in vzela v svojo kočo, če nima boljše. Ali ne bo vžaljena, če ji kaj ponudim?
Roza. Kar sem slišala od svoje tovarišice, je popolnoma zapuščena. Če jo najdete, ji povejte, da mi je bilo zelo žal, da je morala iti stran.
Maloney. To ji bom pa že po vedala.
(Zvon zazvoni neznosno.)
Roza. Miss Quigley že zopet zvoni. Sem pozabila, da je že prej zvonila. Z Bogom, pozdravljeni; hiteti moram, če ne, bo prav jezna.
Maloney. Z Bogom! (Jo poljubi.) Pa še en poljubček. (Jo poljublja neprenehoma.) Naj te blagoslovi Bog in mati Božja. (Roza odide.) Ce je sestanek sladek je ločitev gren-
Kdo pa je njena mati? Če mi poveste kdo, pa vam povem in vam bom tudi hvaležna.
Avgusta. Vi tudi ne veste?
Maloney. Ne vem. Zato vam tudi ne morem povedati.
V i k t o r i ji a. Kakega berača hči je, pa so jo vrinili kraljici, kot kaj ve likega.
Maloney. Kaj takega si upate reči o moji Rozi? Povem vam, da je gospa.
Avgusta. Kako morete povedati?
Maloney. Zavoljo drage obleke, katero je imela, ko smo jo našli.
Avgusta. Našli! Kje? Maloney. Kje — v Sebastopolu v palači, katero so Rusi ropali.
Bessy. Roza je gospa, naj bo, kar hoče.
Viktorija. Morala bi biti, kakor vidimo, še mi.
Maloney. Pa bo enkrat. Viktorija. Kako pa veste? Ali ste čarovnica, ženska stara?
Ma 1 o n e y. Jaz ne prerokujem pri-hodnjosti, kakor ciganka, s katero ste zadnjič govorili v gozdu.
Viktorija. Vem, da ste rekli Rozi, naj se prikupi Miss Quigley, da nas postavi v slabo luč.
Maloney. Jaz tudi ne pripove dujein dogodkov.
Viktorija. Je že boljše za vas, da ne.
Avgusta. Ne nagajaj tako stari ženi (vdovi). Povejte mi, kako veste da bo Roza gospa.
Maloney. Brezmadežna mi to pravi. Kadar molim za ljubljenko, se mi vselej zdi, da mi pravi, da bo prišla njena mati in jo vzela.
Viktorija. Neumnost, kako ne umni so papisti.
Maloney. Bote videli kmalu, če je neumno zaupati v Marijo.
Viktorija. Kmalu bomo videli Kaj pa pomeni ona pesem, katero ved no poje? Ali je himna Brezmadežni Devici, kakor jo imenujete?
Maloney. Morda je, morda ni ker je ne razumen^.
Avgusta. V katerem jeziku pa je
Maloney. Ne vem. Morda v ru skem.
Avgusta. Zakaj v Ruskem?
Maloney. Zato, ker sem jo na šla v ruski hiši.
Avgusta. Če je bila tolika, da se
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
Smith & McGuire
JEWELERS AND OPTICIONS
320 Tan Bnren St, Joliet
D'ARCY BUILDING
i
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroike
ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
BBiaS® SBK® HiBSH® KBSiaKB
~ Frank Bambich i
s
si
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107J4 N. Hickory St., Joliet
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
aw®!jiB!ii ® m s sfi asu® ass;® m
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primoni (Ubita vsako ni 20 odsto caaaja kot kerkoli drugje. Prodajam umo jamče-no blago. Popravljam vsa vrsto amerikanske in atarokraj-ske ura in ■latnino za vsako dalo
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilita mani kaj bi radi pa yam pošljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
»OI N Hickory St	JOLIET, ILL
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor jd na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi se bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Garnsey, Wood & Len no n
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
BWBKBSfi®KB £ ® S B »a«®SR®
i
ffl
Sfi
SI
s
I*] «
ffl
ffi W
SI
s
Homewood Coal * Yard #
M M1KAN, MANAGER
M in Mil Premog
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, III. PHONE 1797W
S
OB
SI
s
IS
B«®«®£ ffl K ® £ as®«®WfflKffl
PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG.
TELEFON 7612.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Louis
200 Jackson St
Wise
JOLJET, ILLS.
gostilničar
VINO, ŽG1NJK IN SMODKE.
SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM.
Aaerikinski Sloyenec
Uitanovljcn I. 1891.
Trri, b a j v 11 j i in edini alovcnaki-katoliiki list za slovenske delavce ▼ Ameriki ter glasilo Družbe
»v. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek 81*Tmako-Am«riška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.fl.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatve naj ae poiiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891. • _____
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Friday« by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
17. marca Nedelja Patrici; Agrikola.
Pondeljek Ciril Jeruzalemsk
18.
19.
20. 21. 22. 23.
Torek	Jožef, ženin D. M
Sreda	Feliks in tov. muč
Četrtek	Benedikt, Serap.
Petek	Jedert, dev., Bazil
Sobota	Viktorijan; Miki.
TIHA NEDELJA.
Vi Ga niste poznali.
Jan. VIII. 55.
Naš Zveličar je vedno želel pomagati Svojemu narodu. Sv. Peter pravi: "Hodil je okrog in delil dobrote." Vsak človek v Judeji je vedel kaj o Njegovi dobroti. Ali je prejel zato kaj hvaležnosti. Ljudstvo Ga je obsodilo, da je v zvezi s hudobnim duhom in Ga hotelo kamenjati. Jezus je želel Judom samo dobro, a ti Ga še poznati niso hoteli.
Ravno tako se Zveličar sedaj lahko pritoži, da Ga ne poznamo. Koliko je storil za nas.' Življenje vsakega posameznika zavisi od Njega.
Nekaj resnično velikega je, da je Zveličar postal človek za nas in umrl. Hotel je, da smo deležni sadu Njegovega trpljenja in smrti ne samo enkrat, ampak v-ak dan. Judje Ga niso hoteli sprejeti. Tako tudi mi navadno ne maramo za Njega.
Opojudne, na prvi veliki petek, je zginila solnčna luč in čudovita tema je objela goro Kalvarijo, tako da je ,bilo težko razločevati osebe na križu. •0<! križa na desni strani so se slišali •vzdihi od ča>a do časa, od leve strani pritoževanje. Naenkrat se začuje glas v temi: ''lili, Eli, lamma sabacthani", 'Moj Bog, Moj Bog, v.akaj si me zapustil?" Ljudstvo se je streslo. Zopet <e začuje glas: "Žejen sem." Bilo je »se tiho. Bila je tahi posoda z jesi-hom. Pomočili so gobo v jesih s hiso-pom in mu jo pomolili k ustom. Mu-t-enik zbere še zadnje moči in reče: "Oče, v Tvoje roke izročim Svojo dušo," potem pa pogleda še enkrat na Jeruzalem, na nas in naše grehe, nagne glavo In reče: "Dopolnjeno je." Naš Zveličar je mrtev, mrtev zavoljo naših grehov, ker nas je ljubil.
Kako naj mi pozabimo to smrt? Mislili bi, da je nemogoče pozabiti vse to trpljenje zavoljo nas. Razumeli bi jnorda mlačnost in nehvaležnost, če bi Kristus ne bil umrl za nas, če bi se ne bil žrtvoval za nas iz najčistejše ljubezni. Če bi kak tujec, ne ljubljena mati ali dragi prijatelj storil le del tega za nas, kar je storil Kristus, prepričan sem, da bi ga nikoli ne pozabili, da bi mu skazovali ljubezen na različne načine. Zasluži li Zveličar manj ljubezni, kakor ljudje? Če bi bili na smrt-
ni postelji in edina stvar, katera bi nas mogla rešiti smrti bi bila, da kdo drugi umre za nas, ali bi se ne spominjali s častjo takega človeka? S kakim veseljem bi izpolnili njegovo zadnjo željo. Mi mislimo pa na Zveličarja, kateri jc umrl za pas sramotne smrti, da nas odreši večne smrti.
Če kdo zasluži našo ljubezen in hvaležnost, jo zasluži haš Zveličar. Pri zadnji večerji je vzel kruh v roke in rekel: "Vzemite in jejte, to je Moje telo." Videl je Judeža pred seboj, v čigar hinavsko srce bo vstopil; pa ne samo Judeža, ampak vse izdajalce, kateri Ga bodo kedaj nevredno prejeli, može in žene, mladeniče in dekleta ter celo nežno mladino. Ko je posvetil kruh v Svojih rokah, je videl, kako bodo metali posvečene hostije na tla, živalim in v smeti. Vedel je, kako malo bodo želeli ljudje prejeti nebeški kruh; vendar pa je obhajal vse apostole, rc koč: "Storite to v moj spomin." Da ne oropa ljubečih duš nebeške hrane, se da vsem.
Ali ni toraj naša dolžnost, da Ga prejemamo pogosto in tako zadostimo za grehe drugih ljudi? Če tujci zaničujejo tvojo mater, kaj boš storil? Usta vil se jim ni toliko lepše ravnal s svojo materjo. Zakaj pa tako malo sočustvujemo s svojim Zveličar jem, ko Ga slabr kristjani tako žalijo! Gotovo ni zaslužil, da tako ravnamo z Njimi Kaj čuda, če se je pritožil svoji zvesti služabnic^ blaženi Margareti, da so tako nehvaležni celo oni, kateri so se mu posebno posvetili. Kaj bi šele rekel o onih, kateri Ga prejemajo le redko kedaj ali nevredno.
Obljubimo danes Zveličarju, da bomo spremenili svoje ravnanje. Od sedaj naprej Ga bomo prejemali velikokrat in z večjim spoštovanjem in ne bomo zamudili prilike, da ne bi šli k svetemu obhajilu. Jezusovo veselje je bivati s človeškimi otroci, naj bo tudi naše veselje biti združeni z Njim. V prihodnjič bomo bolj previdni, da Ga bomo prejemali s čistim srcem. Ne bomo se zadovoljili samo, da Ga ne žalimo z velikimi grehi, ampak iz ljubezni do Zveličarja se bomo skušali o-gibati tudi malih napak. Če je Kristus ljubil nas, moramo mi ljubiti Njega. To naj bo naše pravilo.
Blažena Margareta Marija je videla nekoč malega Jezusa namesto hostije, katerega je prejela bolna oseba. Je-zusček ni rad vstopil v to dušo. Margareta je neskončno ljubila presveto Rešnje Telo; zato se je zjokala in šla v svojo celico. Tu zopet opazi Jezusa v isti podobi. Sedaj jo nagovori: "Z žalostjo sem šel k oni duši; daj Mi, da najdem tolažbo v tvojem srcu."
S kakim veseljem bi Zveličar vstopil v naše srce, če bi našel titkaj le nekoliko zadoščenja za žalitve, katere trpi v zakramentu presvetega Rešnje-ga Telesa! Po preroku nam govori: ' Zdihujem in ne najdem nikogar, ki bi Me potolažil." Žalostna tožba za ljubeče srce in še žalostnejša, če pada na kluha ušesa.
Ker je Zveličarjevo veselje biti pri nas, bo tudi naše veselje biti z Njim. Če drugi zaničujejo najsvetejše zakrament, bomo ga mi večkrat prejeli v zadoščenje. Ali je Gqspod iskal nekoga, da bi Ga potolažil in Ga'ni našel. Gospod, ne išči dalje, našel si nas. Amen.
REV. J. PLAZNIK.
TUDI DEL VZGOJE.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.) DEVETO POGLAVJE. Ali je treba povabilo sprejeti?
Nikakor ne nameravam siliti ali strašiti koga, da bi se posvetil Bogu s kaznimi Božjimi, s katerimi je večkrat kaznoval one, ki niso poslušali Božjega klica. Božja želja je, da posnemamo Kristusov zgled, da slikamo lepoto krepostnega življenja; vsakemu pa naj rce pove, zakaj naj se odloči.
Kristus, sama miloba in ponižnost, je izrekel grozno obsodbo grehu in napačnim voditeljem; nikjer pa ne beremo, da bi bil grozil onim, kateri ne sprejmejo Njegovega ljubeznjivega vabila.
Naš Gospod je včasih zapovedoval, včasih svetoval, kar ni vseeno. Kadar pride povelje od predstojnikov, se mora ubogati in sicer pod kaznijo. Bog je dal deset zapovedi med bliskom in gromom na gori Sinaj. Te zapovedi veljajo še sedaj in kdor jih ne izpolnjuje, ne uboga Boga in stori greh. Ko pa je Kristus dajal nasvete, je samo svetoval; zato človek ne greši; če ne stori, kakor se mu svetuje. Mati ima dva sina, katera ubogata vsako njeno zapoved. Prvi izmed njiju naredi tudi, kar mu mati svetuje, drugi pa ne. Zato ne bo mati drugega manj ljubila, ampak prvega veliko bolj. Tako je tudi z dvema dečkoma, katera Bog ljubi. Če prvi sprejme poklic, drugi pa ne, bo Bog drugega ravno tako ljubil, kakor prej, prvega pa toliko nežnejše.
Kdor z veseljem kaj daruje, posebno, česar ni dolžan darovati, prejme večje plačilo, ker stori več, kakor dolž nost zahteva od njega. S tem pa od-kaže tudi Bogu večjo čast, ker kaže, da ima Bog dobre otroke, kateri niso skopi. Kdor pa daruje nekaj Bogu zavoljo strahu, zgubi pri tem veliko za-
služenja, ker ni njegov dar popolnoma prostovoljen.
Nekateri mislijo, da zaničuje in za-metuje milost Božjo, kdor se ne odzove poklicu. Kakšno pa je ravnanje takega človeka? Ravno tako je, kakor bi rekel z objokanimi očmi: "Moj Zveličar, visoko cenim Tvoje vabilo. Sko-ro zavidam druge, kateri imajo, dovolj poguma, da se odzovejo Tvojemu klicu. Oprosti, prosim, da nimam poguma, da bi posnemal njihove zglede. Prosim Te, dovoli mi, da Ti služim pa kak drugi način." V tem ni nikakega preziranja, ravno tako, kakor če bi otrok prosil svojo mater, naj ga nikar ne pošilja po kako stvar v temno sobo, ker ga je strah. Kakor bi mati samo poljubila svojega otroka, tako bo tudi Bog storil z onim, ki ne upa stopati po Njegovih, okrvavljenih stopinjah.
Tudi svetniki, kakor sveti Bazilij, Janez Zlatoust, Gregorij, Ciprijan, Avguštin in drugi trde, da sme človek zavrniti vabilo brez greha. Tudi bo-goslovci, kakor sveti Tomaž, Suarez in drugi, se strinjajo v tem.
Pustimo pa sedaj greh na miru. Reči moramo vseeno, da, kdor spre.vidi, da je Bogu posvečeno življenje za njega najboljše, ker se Bogu bolj dopade, zametava Božjo milost in kaže, da je njegovo srce zelo skopo. Tak človek oropa samega sebe veliko duševnih dobrot.
Nikdar naj se ne posveti Bogu zavoljo strahu — kar bi bilo nevredno otroka Božjega ampak, da dopade Bogu. Vsakdo Mu je drag, dražji, kakor cel svet. Bog vsakogar tako ljubi, da je umrl za njega. Za plačilo pa hoče, da se nastanimo blizu Njegovega srca, kamor lahko vedno stegne svoje roke in nas objame. Zato naj gre mladina k Njemu in Mu daruje svoje mlado srce, poroseno s sladkostjo nedolžnosti in bo Njegovo za zmiraj. Naj se mladina odpove stvarem in se odpočije ha prsih, kjer biva ljubezen in nežnost visoka, kakor zvezde, široka, kakor ve-soljstvo, globoka, kakor morje. Naj se poda v objem nebeškega ženina "in nebo se bo pričelo za njo v nebesih. (Nadaljevanje pride.)
NEKAJ MISLI SLAVNE GLEDI-ŠKE IGRALKE IRENE WEST.
Priobčil Rev. J. Plaznik.
" 'Vpiši se v armado Kristusovo'. Odkar sem brala te besede, mi ta misel ni prešla iz glave. Vsi vemo, da je žalostno dejstvo, da je vstopila ali morala vstopiti v boj za življenje in amrt, v katerega so zapleteni sedaj vsi večji svetovni narodi, na tisoče mladih mož, kateri so bili sposobni postati dulj/bv-niki; na tisoče drugih mora služiti v vojni v popolnoma drugačnem poklicu, za katerega so bili posvečeni.
Kaj pomeni ta primanjkljaj v Kristusovi armadi? Ali ne bo treba nekaj storiti, da pridejo novinci med one, kateri so telesno in duševno sposobni za službo Božjo? Vsaka misleča oseba mora uvideti, kako potrebne so 'dobre armade za varstvo svetnega blagostanja, za svobodo in trgovino, za (narodno čast. Veliko ljudi pa pozabi na večjo potrebo Kristusove armade — na varuhe duševne prostosti in večnega zveličanja.
Narodove sovražnike vidimo, pridemo z njimi v dotiko, se bojujemo z njimi na prostem. Sovražniki Božji in naših neumrjočih duš so vidni in nevidni. Satan s svojim vplivom je vedno na delu; peklenski poslanci ne poznajo nikakega premirja. Lepo in imenitno je služiti domovini v imenu Božjem, četudi stane življenje. Kdo pa služi bolj Bogu in domovini, kakor čete v armadi Kristusovi!
Katoliške matere sinov! Vprašam vas: Koliko iz'med vas je dalo enega ali več izmed vaših ljubljenih na oltar narodnega varstva in časti,? Vprašam vas: Koliko izmed vas je pripravljenih posvetiti svoje drage službi vsemogočnega Boga? Obotavljanje samo kaže, da ste manj zveste Bogu, kakor narodu.
Čudno se mi vidi, kako malo zanima krščanske stariše poziv na novince v armado Kristusovo. Pre^iiog velikojrčen mladenič je že želel postati duhovnik, toda, ravno ona mati, ki ga je rodila, mu je vzela pogum ip mu obranila, da ni posvetil tako vzvišenemu poklicu.
Če vprašamo mater, katera hoče! >'a bo kaj postalo iz njenega sina, kaj bo ta njen sin, vidimo, da si je zapisala na dno srca, da mora biti bogat trgovec, odvetnik, zdravnik ali umetnik, da si pridobi čast in postane ponos družine. Že pri misli, da bi se morda njen sin posvetil Bogu, jo kar mraz strese.
Tega pa že ne, bi nervozno vzkliknila. Ta žrtev je prevelika. Uboga, ljubeča, neumna mati. Kakšna žrtev je prevelika? Da bi njen ljubljenec živel na svetu, pa ne za svet? Ali si more katera mati želeti večjega blagoslova za svojega otroka, kakor da ga vidi zvesto služiti v armadi Kristusovi? Da vidi, kako ga ljudstvo časti in ljubi kot svojega vodnika? Da je gotova, da je na pravem potu?
"Kaj pomaga človeku, če ves jsvet pridobi, na svoji duši pa škddo trpi." Kljub temu pa marsikatera mati samo misli, tako želi tudi njen sin, kako po
stati imeniten v kakem svetnem poklicu.
Koliko jih je, ki postanejo res kaj imenitnega? Koliko izmed njih si pridobi le to svetno slavo? In še ti po brezštevilnih razočaranjih in obupnem boju. Drugi propadejo popolnoma, podležejo tisoč in eni skušnjavi,* kateri preži nanje. Koliko mater ima vniče-na srca, ko zgube zadnje upanje v svoje sinove? Začel je piti; igrati; ženska stoji med njim in njegovim napredkom; med njim in Bogom!
Če bi vedele matere, če bi vedeli sinovi, kakor vem jaz, koliko je slabega med svetom, kateri zadržuje ljudi v časnem in večnem napredku, potem bi ne bilo nikakega poziva za vpisovanje v armado Kristusovo.
Da človek živi častno in pošteno med svetom, mora imeti skoro nadnaravno moč in značaj in rabi nadnarav ne milosti. Nečastno napredovati se pa pravi postati suženj očitajoče vesti
Vem, da morajo storiti vsako delo, katero se tiče zboljšanja človeštva v tem minljivem življenju, cvetovi domovine — njeni sinovi. Kako napačno mnenje pač goje, ko mislijo, da jih bo svet krasil z lavorovimi venci in veseljem na eni strani, na drugi pa mislijo, da živijo v armadi Kristusovi samo duševno življenje.
Kdor bi slikal mladeniču težkoče skušnjave in žrtve duhovskega življenja. naj mu pokaže tudi skušnjave bedo, neuspehe in večkrat obupno stanje onih ljudi, katere imenujejo zvezde v trgovskem, družabnem in vojaškem življenju.
Matere! Premišljujte dolgo in odkrito v podobi molitve, predno jemljete pogum svojemu ali kakemu drugemu otroku, kateri se namerava posvetiti od Boga postavljenemu duhovske-mu stanu. Sinovi, treba je premisliti negotovost enega stanu in gotovost drugega, kjer je plačilo večno.
Kristusova armada se je zelo zmanjšala po celem svetu zaradi žrtev za domovino in narod. Ne pozabimo, da kliče mati cerkev prostovoljce v Kristusovo armado. Da bi se jih odzvalo zadostno število, za to je' naša dolžnost, da neprenehoma molimo." *
K temu lahko še nekoliko pristavimo. Te besede je zapisala o^eba, katera ima čudovito skušnjo. Dosegla je najvišjo čast, katero si more želeti žensko srce. Irene West je zvezda na odru glediške umetnosti. Ko je prišla na višek časti, sprevidela je ničevost vsega, da je vsa čast le pena. Začela jc iskati resnice in našla jo je'v katoliški veri. Besede, katere je ona zapisala, so besede izkušenega človeka, kateri svari druge, naj se nikar ne pehajo za prazno častjo, katera vodi gotovo v pogubljenje. Sama pripoznava na drugem mestu, da bi bila popolnoma izgubljena, če bi jo Bog ne bil razsvetlil o pravem času.
Kaj pa vi pravite k temu, stariši? Le preveč slovenskih starišev poznam, kateri gledajo ne samo na to, kako si bo njihov otrok pridobil svetne časti, anipak predvsem, kako si bo pridobil denarja. Kaj pa, če bi otrok imel poklic služiti Bogu. Stariši se začno o-troku vstavljati. Pomislite! Sami veste, da bi pri nas ne bilo vere brez katoliških šol. Tudi slovenske katoliške šole se množe. Kdo je misijonar v \njeriki. Šolske sestre. Blizu deset milijonov ljudi še živi v temi pagan-sjva. Ponajveč so jim misijonarili ČVincozi. Tudi ti so bili poklicani v vojsko. Ti narodi bodo ostali v temi, če jim oni ne pošljejo luči, kateri jo imajo. Stariši, ki iščete časti svojim otrokom, ali si morete želeti večje časti, kakor jo vživata slovanska blago-vestnika sveti Ciril in Metod med Slovani, sveti Patricij med Irci, sveti Bonifacij med Nemci? Vsak izmed vaših sinov lahko postane tak blagovest-nik paganom. Edina ovira do te časti so stariši, ker se ne potrudijo, da bi gojili poklic v svojih sinovih. Denar ni ovira; imamo namreč v Ameriki misijonske šole, kjer sprejmejo dobre o-troke zastonj. Žalibog, da so stariši navadno le coklja pri odgoji mladine. Dai stavijo stariši ovire svojim otrokom, kadar se hočejo posvetiti Bogu, bi se ne čudili, če bi ne bili še drugega življenja. Vera nas pa uči, da je še po smrti drugo življenje. Kakšno bo? Gotovo ne častna ^a one, kateri ovirajo čast Božjo na zemlji, kateri skušajo prevpiti glas Božji s svojim glasom. Če bi stariši imeli res trdno vero, bi ne ovirali svojih otrok od vzvišenejšega poklica, ampak navduševali? Ali ne bi celo molil; vsaki dan, vsakokrat, kadar so v cerkvi, da bi Bog poklical enega sina v duhovski, eno hčer v redovni stan, kjer se lažje premagajo skušnjave, kjer je milost Božja obilnejša. Če iščete čast svojemu otroku, kje more biti zanj bolj častno mesto, kakor tam, kjer postane otrok na poseben način otrok Božji?
Če bi bilo nekoliko žive vere in prave ljubezni do Boga in svojih otrok v srcih naših starišev, bi skušali v*e storiti, da bi odkrili v otroku kak znak poklica in pazili, da ga ne zgubi, ko začne hoditi v šolo! Koliko je malih otročičev, ki hočejo postati duhovniki, sestre, še predno začno hoditi v šolo. Kdo je tega kriv? Nekoliko slaba družba; predvsem pa stariši, ki ne spodbu jajo, ampak celo zadržujejo otroke od pogostega prejemanja najsvetejšega
zakramenta, prav zelo pa tudi njihovo govorjenje doma. Stariši, za to bo odgovor, odgovor za vse duše; kateri bi bil vaš otrok rešil, če bi ga bili vi vodili po pravi poti. Pri stariših manjka vere. Ni res, da bi se ne mogli ločiti od svojega otroka. Če se njihova hči hoče možiti, sme iti v vsako deželo, neglede na to, kako daleč. Ni res, da stariši obdrže sinove doma, ker rabijo denar. Če bi moj sin kaj zaslužil, bi potem tudi kaj za cerkev dal, je navaden izgovor, zakaj otroka vzamejo iz šole. Otroku, kateremu so vzeli veselje do učenja, so vzeli tudi veselje do dela. Kakor so ga naučili v eni stvari, tak bo v drugi. Tako ta ljubljenec pohajkuje s slabo družbo, popiva in kvarta. Stariši pa vseeno živjjo brez njegovega denarja. Vere ni, vere. Poznal sem tako revno slovensko družino, da še skoro jesti niso imeli kaj. Imeli so edinega sina, ki je hotel postati duhovnik. Stariši niso rekli, kdo bo pa plačal, kako bomo pa mi živeli na stara lčta. Poslali so sina v šolo in pošteno plačevali za njega. Čudno pa, da so potem imeli skoraj več denarja, kakor prej, ko ni bilo treba za nikogar plačevati. Seveda se ni niti enkrat slišala kletvina v hiši ali govorjenje zoper cerkev. Mati ni nikoli šla mimo cerkve, da ne bi bila stopila noter. Dela je bilo dovolj doma; vendar je pa imela vsak dan čas, da se je zaprla v stransko sobo, pokleknila pred podobo presvetega Srca Jezusovega in Marijinega in molila vsaj pol ure in to ne tja v en dan; naj bi bil stopil v sobo kdor bi hotel, ni ga pogledala. Seveda so tudi vsi pokleknili zjutraj in zvečer k skupnim molitvam. Čisto pri vseh molitvah pa se je molilo za sina, četudi je bil tu zraven. Zato jc Bog uslišal njihovo molitev.
Še enkrat rečem: Kakoršni stariši, taki otroci. Če imajo stariši vzvišene
misli, jih bodo imeli tudi otroci. Pri nas pa manjka vere, ni upanja v dobroto Božjo; ljubezen do Boga je pa tuintam na jeziku, v srcu je pa ni. Če bi bila, bi se še pokazal tudi njen sad. Zakaj, vsaka stvar je mogoča z Božjo pomočjo onemu, ki ima dobro voljo, ki hoče.
VSEH ŽIVIH DAN.

Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je zidane volje, kot bila bi pila kraški teran.
Ne čujete? — Tam od mračnih lesov vrši vihar,
poln srditih gromov, in izza megla zdaj pa zdaj vzplapola krvavorudeč plamen kot meč — to dneva je novega žar.
O, bratje, na pot, življenju nasproti
Ne bojte se meča krvavega,
ta meč ni namenjen na zdravega,
na krepkega moža.
Ta meč divja črez grobove le,
požiga razpale domove le,
kar je čilega, to obvelja.
Oj, bratje, bratje — prišel, je čas! Oj, bratje, bratje — kako je v vas? So-li vaše njive zorane?-Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo — so-li vaše njive zorane?
Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil —ves klic zaman— doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!
Oton Župančič.
T Z.
Mu
Zadovoljnež.
Tobakar: "Pipa iz porcelana je pa res nekaj dobrega. Če pade na tla, je ni treba pobiratil"
ESEBUBBBBBBBBBB&BBBBBBBffiBfflBffiBSffiBBBfflSBSfflffi
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM MARCA:
Ena znamka stane $4.14,
•poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk.
Pišite po nje na:
-Amerikanski Slovenec
1006 N«rth Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS
ii
tu
Vaj
lil
F
\ žini so ter; vi < mo dru se i C nar mo sto teg in dol )
žijc P02
PO
Ma
Ma
Ta Ta Nil Jaa Za
=ss
A /V	-STRANI OBSEGA-
4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovetisko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane jc $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New Y*rk, N. Y.
■
Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je:
Bolje -zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
21 Karat alete krene	AA
brldg .work T tak aob >PJ'UU
Plat*, najbolj!« vr.te ia gumija in kovine in vilje
Zobe izderenie bre* bolečin b "Vitalised Air". Ženska strežnica redno priNotna. Vse delo jamčeno.
BURROWS
ZO B OZ DR A VN IK
D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vegel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, M«
Odprto Tlaki dan aveior in ob nedeljah do poldne.

So
Vel še ji
in
Pr,
se,
2V C'j
nii Iju ne ro sti v, ra ni
itr na
sk
m
st
ta
H SI bi vc
te k,
tu j«
«1
«1
n
M
AMERIKAW1KI SLOVENEC, 15. MARCA
1918.
T WBMHJENIK DKiiYAH
SBVKSNB AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
V>tanoTl)«aa M. noT.mbra 1914
Imkorp. t M. 111., 14. 1*u Iakorp. T drl. Pa., I. ape. Mil
°»U2BINOGE3LO. "VSEZA VERO,DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
'redsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1- Podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, I1L
IL podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
T*»lk........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
®l»Wjnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 91« W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. 5TUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL.
**AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti a 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glav-nega odbora. Za pojasnila pilite tajniku.
pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika.
PRED KRIŽANIM.
Spisal Ljubo Mrak.
Pittsburgh, Pa., 11. marca 1918. — Vsi člani in članice Društva sv. Dru-Zlne št. 11 D. S. D. v Pittsburghu, Pa., So naprošeni, da se udeležijo seje, ka-tera se vrši v nedeljo 17. marca po pr-Vl sv. maši v K. S. Domu. Ker bodejo imeli več važnih predlogov v korist rustva, je vsacega člana dolžnost, da Se 'ste udeleži.
Onim rojakom in rojakinjam, kateri nameravajo pristopiti v naše veliko in "nočno društvo, priporočamo, da to storijo prihodnjo nedeljo, ker je do časa še pristop v društvo prost s tem si lahko vsaki prihrani par dolarjev.
,.y nadi, da se člani in članice udele-Z1J0 prihodnje seje v polnem številu. Pozdravlja vse članstvo D. S. D.
Odbor št. 11.
tega in
P0ZIV SLOVENCEM IN NJIHOVIM VODITELJEM!
ar mož se bo vstrašil penečih valov,
ar gledal brezčutno bo s trdnih bre-Ua v ^ ••
^ l morji sovražnem tujine
s0
Ta ^oln'č izgine, v>.. c°lnič, ki narodič nosi njegov? j in nikdar!
Za Vrzetn se v morje, naj tuli vihar, niano, za mano, kedor je plavar, ~rodarjem pomoči nesimo, čolnič pogube otmimo!
(S. Gregorčič.)
0.iaki! Časi, v katerih se nahajamo, ""esnosti in svetovnih preobra-Velik ^akor so ti časi veievažni za vse • ®' narode, je gotovo, da so ti časi xole	PWenljivi in važni za
Savjj narode, katere se je dosedaj izse-
;n o m zatiralo od strani mogočnih narodov-
preV(1 slcdnje se je zavzel zlasti naš
sC(j	in dalekovidni slavni pred-
ge'k 2 D., Mr. Woodrow Wilson.
2vezd 1)°.VS0(' zmagoslavni ameriški
cij. nati Prapor, zastopnik demokra-in o., i
se
nice,
ta up pravice m res-
'n svobo,
I j u t	ponosno na bojnem po-
ne0ni .njlni l>a stoji zvesto, trdno kot tod aja,1a skala, stodesetmiljonski na-sti ;(J,r.1'3ravljen in voljan, vse doprine-v d0s 'rtvovati imetje, kri in življenje rani„ets0 Zmage nad avtokracijo in ti-
Ubi
°8e
imel
■n> katera sta tlačila in davila manjše narode, med katere je
baš
s žalostno srečo spadati tudi e"ski narod.
tode-
ameriški narod za en
naJ slov,
Rojaki« ^ , -
setin;i- ' Ival<or je zdruzen ta
skl>m'i°nski
^SljiJ^'j' tako poskusimo tudi mi,— Hite ča "e ^ sedaj, ko se bliža kanali, J|Sa k dv»najsti uril Četudi smo
PoJT Veliki bo«>o, ako se združimo I Klt'Jiilo
stn0 tam
domov naš
za trenutek v svojo roj-'"o, kako lepo se združuje
Hribar p".0^' oziroma je še združen. ^'°venr,."V!ii M^Wanski župan, pravi
•	y I-
d°Sedaj
bi'o 'rilem, v 5vojem članku: "Ako je
v°jni teva
b0 morja
mnogo teptanih, jih po »i ne sme bitu To je zah-
r®taite Pfelite krvi... Sila demo-nar°d sam Zahteva v P™' vrsti: Naj ie tUisei 0dložuje 0 »voji usodi. To ^ srce' ^,katero bije vsako slovensko ' *d kn»ečko srajco in pod golu kak" Jo!" ?e°m»jan JC."af. narod stanoviten in •3: «jeg0vi Sv°j'h zahtevah, pa najsi jo a'i Da ^,Vražniki Tcvtoni izgub-"bivajo sijajne zmage, ka-
dot
žejo zlasti vrstice sedanjega tamošne-ga zvestega narodnega voditelja Dr. Antona Korošca, kateri pravi: "Čim večja je nevarnost, toliko trdnejše morajo stati vsi ljudje na braniku naših narodnih svetinj.—Kdor se sedaj skriva, je kukavica, izdajica in propalica!"
Ta klic našega narodnega voditelja v domovini naj bi zlasti veljal nam ameriškim Slovencem. To je klic prave slovenske srčne krvi! Torej to je klic naroda, ki kliče nas ameriške Slovence na pomoč, kateri živimo v svobodni deželi, kjer je nam dana vsa prilika, da javno povemo svetovni javnosti, kdo in kaj da smo in kaj da želimo!
Bratje in sestre! Večni pečat sramote bo ostal na naših čelih, ako bomo prezrli to važno in tako redko ter mogoče zadnjo priliko, ki je še kedaj dana našemu križanemu narodu za njegovo rešitev. Nasprotno pa, če se združeni organiziramo v pravo narodno kolo, bomo, ako bomo dosegli svoj cilj, ostali navječji možje v zgodovini svojega naroda.
Vse to je pa natn nemogoče in- nedosegljivo, ako se ne združimo vsi skupaj brez razlike glede našega političnega prepričanja. Zato naj bi se odložila medsebojna politična nasprotstva za čas, ko se bije boj za narodni obstoj, "to be, or not to be"!
Za takele politične boje boste imeli Slovenci v Ameriki časa še več kot dovolj, — dasiravno nam vsem skupaj to največ škoduje in nas najbolj raz-dvojuje in mori s tako silo, d£ smo potem popolnoma mrtvi za kako skupno akcijo, tikajočo se celokupnega naroda. Bodi že karkoli hočeš, katoličan, svo-bodomiselc ali socijalist, — nazadnje si pa le Slovenec! In kot tak si dolžan vse storiti za odrešenje svojega lastnega naroda! "A bratje združimo vsi dušna svetila Ter dajmo jih domu na sveti altar! Tako poživlja Slovence v svoji poeziji naš neumrli v delih S. Gregorčič. Kako lepa sugestija v tej poeziji, kako lepe besede! Ali ne veljajo te besede nam? Radi tega hitimo — in združimo se!
Radi tega bi svetoval Slov. Nar. Zvezi in Slov. Rep. Združenju, da bi glavna odbora teh dveh organizacij priredila in sklicala skupni narodni sestanek v najkrajšem času, na katC' rega se naj povabi vse slov. duhovni ke, vse časnikarje in vse predsednike ali"pa v,to izvoljene zastopnike vseli jednot in zvez ter raznih samostojnih društev v Ameriki.
Moja kakor stotero drugih rodoljubov prisrčna želja je, da bi se to zgodilo: kajti le v združeni akciji bomo imeli uspeh.
Ako se bode pa to zgodilo, pa pro sim Vas vse slov. duhovnike, vse slov časnikarje in vse slovenske katoliške može, svobodomiselcc in socijaliste, da pustite tedaj svoje stare sporne točke doma; in sveto in drago Vam naj bo le slovenska zemlja in njen zatirani rod!
To Vas prosim v imenu morja po nedolžnem prelite slovenske krvi ter v imenu vseh onih, ki so jih podavili in pomorili samo zato, ker so bili to kot mi, — namreč Slovenci!
Prepričan sem v dno svoje duše in srca, da boste storili to! Mi pa bomo vsi kot en mož sledili z zaupanjem Vam, našim bodočim narodnim vodi teljem.
Za združeno akcijo vam kličem Gregorčičem vred:
"Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene!"
IVAN JERIC La Salic, 111., 10. marca 1918.
Bližala se je noč in po cerkvi je postajalo temačno. Pred glavnim altar-jem je trepetala večna luč, skrivnostno migljala in vabila... Visoko pobarvana okna so bila zasopla in zamrznjena. Zunaj je naletaval sneg počasi in tiho.
Ob steni pri stranskem altarju stoji velik križ. Kristovo lice je bledo, resno in žalostno.
Vstopil je v cerkev človek. Bil je velik, nafiol razdrapan, težko je hodil. Njegove sive oči so bile motne, v lica sta mu začrtali otožnost in bolezen svoje poteze.
Pokleknil je pred Krista. Sklonila se mu je zmučena glava na noge Re-šenikove, solzne oči so jih zmočile. Milo in tiho je začel tožiti: "O, Kriste, odpusti! Ljubezen mi je vzela veselje do življenja. Ker sem oropan sreče, sem postal izgubljenec. Prijatelj je izrabil mojo prijaznost in mi je vzel njo, ki mi je bila najdražja. Kakor razbojniki so padli vsi na-me, da so mi ubili dušo. — Znamenje jim je dal on. — Obrekljiva beseda iz njegovih ust mi je vzela poštenje. O, Kriste, tudi Tebe je izdal Iškarjot, toda Ti ^ mu odpustil. Ah, ali jaz? Zdaj mu odpuščam ob tej pozni uri spoznanja, odpusti tudi Ti meni in njemu! Odpusti mi samotnemu brezdomovincu in ozri se name milostno!"
Dvignil je mož glavo. Krist je visel pred njim tih in mrtev, e bledejše je postalo v poltemi njegovo lice, še žalostnejše.
"O, Kriste, odpusti!" Zadnji žarek solnca je za hip prodrl oblake in zažarel v cerkvi: Zginila je črna senca. Telo Kristovo je zablestelo. Njegove okrvavljene noge, namočene s solzami tujca, so bile ka'kor dve rosni liliji pod žarečim solncem. "O, Kriste, odpusti! Veliko sem zagrešil. Umoril sem mater. Z žalostjo sem ji zastrupljal srce, z razuzdanostjo sem ji je ubijal. Zagrešili so drugi na meni, a jaz na njej, najboljši, najljubeznivejši materi.
I.jubezen do ideala mi je že prinesla razočaranje, a razočaranje je rodilo greh. Zakaj se nisem povrnil k Tebi tistih urah?!
Čista je bila moja ljubezen kakor deviška roža, in nisem ljubil strasti, ne lepote svojega ideala, ljubil sem njeno dušo. Ljubil sem jo, globoko in krasno dušo, želeč, da bi tudi ona ljubila mene v Tebi. Globoka je bila tista duša, kakor izvir studenca v sredini gore, in zato je nisem mogel iztrgati iz sebe, nisem je mogel pozabiti. Sanjal sem o popolnosti dveh duš, a zeli so mi sanje in napojili me z žolčem.
"O, Kriste, odpusti!" Solnčna luč je, kakor v zlati glori-joli, vzblestela krog glave Rešenika, njegovo lice se je razjasnilo.
In bral je na njem odpuščanje trudni romar. Potolažena je bila vedno bolj njegova duša.
Klečal je pred Križanim do pozne ure.
Drugo jutro So našli pred cerkvenimi vrati klečečega tujca zmrznjenega.
Naslonjen na široke podboje, se je smehljal mirno, udano. — Na njegovem licu pa je blestela zmrznjena — zadnja solza...
72.4 odst. 10,603,309 nemažarov, ali 54.6 odst. vsega prebivalstva ima le 3461 ljudskih šol ali 27.6 odst. Kako pritiskajo Mažari na nemažarske šole, naj kažejo sledeče številke o stanju nemških ljudskih šol: Leta 1880 je bila na Ogrskem 701 ljudska šola popolnoma nemška. Toda 1910 je bilo samo še 443 nemških šol; nemško-mažarske so izginile s površja. Izmed leta 1910 naštetih nemških šologodnih otrok: namreč 241,518 je obiskovalo le 20 odst;, to je kakih 49,300 otrok nemške šole, ostali so morali posečati mažar-ske ljudske šole. Druge narodnosti imajo primeroma še manj svojih šol kot Nemci. Ogrska se s tem krivičnim postopanjem sistematično mažari-zira, ali dolgo ne more iti tako naprej. Zgodovina bo postavila svoje meje in z železnim glasom bo zaklicala: do tu in ne dalje!
Včeraj, danes in jutri.
Vsakdo se z veseljem'spominja na zdravilo, ki mu je pomagalo včerai. On ve, da mu pomaga tudi danes ali jutri, če se neprilike zopet pojavijo. Mr. John Zlatohlavek, Dysart, Ia., je pripisal svojemu naročilu z dne 2. feb. 1918 sledečo opombo: "Pred šestnajstimi leti, ko sem bil nevarno bolan več nego šest tednov v New Yorku, me je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino skoro nemudoma pozdravilo. Raditega se zopet zatekam k temu zdravilu." Trinerjevo zdravilno vino vselej pomaga v slučaju zaprtja, neprebavnosti, napetosti, glavobola, brezspanja, nervoznosti, splošne slabosti itd. Mr. Frank Lycka nam je pisal -iz Lansing, Mich.: "Priporočam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsem svojim rojakom." Kadar ga Vi poskusite, bodete storili enako. Cena $1.10 po lekarnah. Trinerjev liniment nima primere za zdravitev rev-matizma, nevralgije, boli v ledju, otekline, itd. Cena 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Jos. Triner Company, Mfg. Chemists, 13331343 So. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
SI 3] (B SI IK Cffl Si EBI IB IS IB IS IK IB OS OD (B (B BD QD GO IB IB BBS [S11*1 Pfi 1*1153 [531*1 1*11*11*31*1 £21*103 HI BOOB BE [KIDDEEE&H1 ou IHj 31 tH. ml m (SjIH! E3 EH CH S3 El cH S3 90S □EjEXl 2u 123121 IS t*J I"11" nvl r*11*11*11*1
IS	■
IS	■
IS
IS

SI
OTVORITEV
B. M£ G. Cash
.....
and Carry Grocery
PHONE 5342
305 N. Ottawa St.,
s a a
a a
a a
a
Joliet
v sob. 16. marca 1918
a
a
-^^r
Special Savoy Food Products
—AND
Hawkcye Pure Food Products
DEMONSTRATIONS
a
n
m
Food Lecture at 3 P. M. Souvenirs Free
a
a
a
a
sngsuHsasEsasissisgisissiigansaasaisHassiiHnani!
@iiiias]iiiiiis!ii@iiii®iiiiiiiiiiii®iiiissisiiiiiiaaiifflaHHaaiiiiiiiiiiiiiiii@iiiiii®iiiiiiiiiiH&isiii
a
a
a
a
si
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 14,1918, as required by the act of October 6,1917.
Mezopotamijska fronta.
London. 11. marca. — Turška posadka iz Hita se je dalje umikala in zaseda sedaj Klian-Baghdadi ob Ev-fratu, dvaindvajset milj nad Hitom
Med umikanjem so bili Turki napa-dani po naših zrakoplovih z bombami in strojnimi puškami iz višine 2,500 črevljev do pod 100 črevljev. Težke izgube so bile prizadete.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on March 14,1918, ais required by the act of October 6,1917.
Rooseveltov sin ranjen.
New York, 13. marca. — Archibald Roosevelt, sin Theodore Roosevelta, je bil ranjen v boju na Francoskem. Mladi Roosevelt je kapitan v ameriški armadi.
Brzojavka v Col. Rooseveltov urad je prišla od Theodore Roosevelta ml., majorja v ameriški ekspedicijski armadi. Glasi se:
"Archie ranjen po šrapnelu lahko na nogi. Roka zlomljena, a ne hudo, Nobene nevarnosti.	Ted.'
"Ponosen sem na svoje štiri sine kakor le morem biti," je rekel Col Roosevelt, ko je bil obveščen po telefonu v svojem domu v Oyster Bay. "Dokler Archie ni usmrčen, je vse prav."
Šolstvo na Ogrskem.
Ogrska je imela 1. 1910 12,894 mažar skih ljudskih šol, vse druge narodno sti skupno pa le 3461. Če vpoštevamo zadnje ljudsko štetje izza leta 1910, dobimo sledeče razmere: 8,561,520 Ma žarov, ali 45.5 odst. vsega ogrskega prebivalstva ima 12,894 ljudskih šol, al
a
a
Spomlad
Velika Noč
a
a
a
Copyright 1918 The House .t Kuppuulieliiier
Fantje in možje si hočejo pripraviti lepe nove obleke za lepe velikonočne praznike in ve- g selo pomladno se- S zono. To pa naj g ugodneje storijo, a če pridejo v našo g veliko prodajalno a in si izberejo eno g naših	i
a
a
a
Koppenheimer-jevih Oblek
za spomlad in leto 1918
Tu boste našli nove mode in nove ideje za mično opravo. Prepričani boste, da so naše Kuppenheimer-jeve obleke res najlepše bodisi glede kroja in blaga. Le v največjih prodajalnah najdete te vrste obleke v vsakem mestu Amerike.
$15 $18 $20 $25 $30
Ali se zavedate? To bodi naie vabilo, da posetite "Prodajalno Kuppenhimer-jevih oblek v Jolietu"
a a a a a
a a a
Si
a a a si a si si a a si a
a a a a a a a
THE EAGLE
"Joliet's Biggest and Best Clothing and Furniture House"
406-8-10 N. Chicago St., & Joliet, Illinois
a a
a a a a a
a
IVTiVI^I VITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.)
e
Zgodovinski roman, fi fi Spisal H. Sienkiewicz. To poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
XIV.
Tri tedne pozneje opoldne je dospel Novoveški v Hreptov. Potoval pa je bil iz Raškova v Hreptov tako dolgo zato, ker se je večkrat prepeljal na drugo stran Dnestra, napadaje čambu-le in tatarska krdela, nastanjena v raznih stanicah ob reki. Ti so potem pripovedovali prihajajoči sultanovi vojski, da so povsod videli poljske oddelke ter čuli o velikih vojskah, ki jim same zastopajo pot, ne da bi čakale Turkov pod Kamenec, in se v veliki vojski pomerijo z njimi.
Sultan, ki so ga bili slepili o slabosti ljudovladini, je bil zelo osupel. Pošiljal je Lipke, Valahe in naddunavske orde naprej, sam pa je le počasi stopal dalje, zakaj ob vsej neizmerni moči se je zelo bal, da bi se spoprijel z redovno vojsko poljske ljudovlade.
V Hreptovcu Novoveški ni našel več Volodijevskega, zakaj mali vitez je bil šel za Motovilom proti krimski ordi in proti Dorošenku. Ondi je dodajal novo slavo k nekdanji in dosegel dokaj zmag. Pobil je sirovega Korpana in prepustil njegovo truplo zverini na bojišču; pobil je tudi groznega Drozda, hrabrega Mališka, dva brata Sinja, sloveča kazaška četovalca in dokaj manjših tolp in čambulov.
Gospa Volodijevska se je prav tedaj, ko je dospel Novoveški, odpravljala z ostalimi ljudmi in s taborom v Kamenec, zakaj iz Hreptova je bilo treba oditi'zaradi prihajajočega turškega navala. Z žalostjo v srcu je odhajala gospa Volodijevska iz te\lesene trdnjave, v kateri je bila res doživela marsikaj, kjer pa ji je bila tudi minila najsrečnejša doba njenega življenja — poleg moža, med slovečimi vojaki, med najljubšimi srci. Sedaj je imela na svojo prošnji oditi v Kamenec, se izročiti v roke nepoznani usodi in nevarnostim, kakršne so grozile oblegancem.
Ker pa je bila kaj pogumna, se ni vdala žalosti, nego je pozorno nadzirala priprave, vojake in ves tabor. Pomagala ?ta ji pri tem Zagloba, ki je v vsakem slučaju z razumom presezal druge, in gospod Mušalski, nenavadno zveden in izkušen mož.
Vsi so se zelo razveselili Novoveškega, dasi so z obraza mladega viteza takoj spoznali, da ni bil niti Evice, niti sladke Zofije otel iz sužnošti. Barbka je z vročimi solzami objokovala usodo obeh gospodičen, zakaj že ji je smela zmatrati za izgubljeni. Prodani Bog ve komu, so ji bili utegnili s stambul-skega sejma odgnati v Malo Azijo, kam na turške otoke ali celo v Egipet. Ondi sta bili gotovo zaprti v harem. Zato ji skoro ni bilo mogoče odkupiti, da, niti pozvedeti zanji.
Jokala se je Barbka, jokal se je bistroumni Zagloba, jokal gospod Mušalski, edini Novoveški je imel oči suhe, ker so mu že bile pošle solze. Ko •pa je pripovedoval, kako je bil zašel celo tja pod Tikič ob Dunavu ter ondi pobil Lipke blizu sultanove vojske in ujel zlobnega Tuhaj-bejeviča, sta jela stara viteza tolči po sablji ter klicati:
"Dajte ga sem! Poginiti mora tukaj v Hreptovn."
Novoveški odgovori nato:
"Nikakor ne v Hreptovu, nego poginil je v Raškovu, in sicer take smrti, kakršno mu je bil izmislil tukajšnji stražnik, ki pa ni bila lahka."
Zdaj je povedal, kakšne smrti je bil umrl Azija Tuhaj-bejevič. Poslušali so ga z grozo, toda brez pomilovanja.
"Da Bog preganja zločinstva, je znano," reče naposled Zagloba, "toda čudno je to, da zlodej tako slabo brani svoje služabnike."
Barbka je pobožno zdihnila, dvignila oči in dejal* po kratkem pomi-■>leku:
"Nima dovolj moči, da bi nasprotoval Bogu."
"Prav ste povedali, gospa!" zakliče •Mušalski, "zakaj ako bi bil — kar pa HJog začuvaj! — zlodej močnejši od Boga, bi zdajci prenehala vsakršna ju-sthsi in z njo vred bi bila pokopana itudi ljudovlada."
"Zato se tudi Turkov ne bojim; prvič, ker so to nečimurniki, drugič pa so sinovi Belcebubovi!" odgovori Zagloba.
Nekaj časa so molčali vsi. Novoveški je sedel na klopi ter opiral roke ob kolena. Nekamo steklene oči pa so mu zrla v tla. Mušalski se obrne k njemu:	•
"Moralo se ti je vendar olajšati srce," reče, "zakaj to je vendar velika tolažba, ako se utegnemo primerno o-svetiti."
"Povejte, gospod, ali vam je odleglo, ali vam je laže sedaj?" ga vpraša Barbka z glasom, polnim pomilovanja.
Velikan je nekaj časa molčal, kakor bi se boril s svojimi mislimi. Naposled je odgovdril z glasom, ki je razodeval veliko čudenje, in tako tiho, da so ga komaj slišali:
"Pomislite — kakor Boga ljubim —
tako sem si mislil tudi jaz, da mi bo bolje, ko ga ugonobim... Videl sem ga na kolu, videl, kako so mu s svedrom vrtali oko, in domišljal sem si, da mi bo bolje; temu pa ni tako!..."
Ob teh besedah si Novoveški z rokami objame nesrečno glavo in reče med stisnjenimi zobmi:
"Bolje je bilo njemu na kolu, bolje takrat, ko so mu vrtali oko, bolje z ognjem na dlanih, nego meni s tem, kar tiči v meni, kar razgraja v mojih mislih in mojem spominu. Edina smrt me umiri, smrt, smrt..."
Ko Barbka to zasliši, naglo vstane, položi nesrečniku roko na glavo in reče:
"Daj va mjo Bog najti pod Kamen-cem, zakaj prav pravite, da je to edina uteha!"
On pa zapre oči ter jame ponavljati:
"Oh, da, da! Bog povrni!"
In še istega večera so odrinili vsi v Kamenec.
Dospevši izza ograje, je Barbka še dolgo ogledovala trdnjavico, ki se je lesketala v večerni zarji. Naposled se prekriža in reče:
"Bog daj, da bi se še vrnila semkaj vate, dragi Hreptov!... Bog, da naju ne bi doletelo nič hujšega!..."
In dve solzi sta se ji potočili po rožnatem licu. Nekaka čudna žalost je prevzela srca vsem — molče so potovali dalje.
V	tem se je bilo stemnilo.
V	Kamenec so potovali počasi, zakaj tabor se je pomikal le polagoma. Med vozovi je stopala čreda konj, volov, bivolov, velblodov; nalašč za to odločeni stražniki so čuvali črede. Nekateri izmed služabnikov in vojakov so se bili v Hreptovu oženili, torej je bilo tudi nekaj žensk v taboru. Vojakov je bilo toliko, kolikor jih je imel Novoveški, vrhutega dvesto ogrskih pešcev, ki jih je bil mali vitez postavil in izuril ob svojih stroških. Patronovala jim je Barbka, načeloval pa jim je vrli častnik Kaluševski. Pravih Ogrov ni bilo med temi pešci, imeli so to ime le zato, ker so bili izurjeni po madjar-skem načinu. Podčastniki so bili do-služeni dragonci, redovni vojaki pa so bili sestavljeni iz nekdanjih razbojni-kbv, ki so jih bili ujeli ob pohodih na razbojniška krdela. Nekaterim, obsojenim na vešala, so pustili življenje proti temu, da bi služili med pešci in si z zvestobo in hrabrostjo izbrisali stare grehe. Bilo je med njimi tudi dokaj prostovoljcev. Odšli so bili iz jarkov, votlin in drugih skrivališč, in šli rajši služit pod hreptovskega "malega sokola", ker so se bali meča, visečega nad njih glavami. Bili so to ljudje, ki jim ni bilo preveč do discipline; niso bili še dovolj izurjeni, hrabri, vajeni nezgod, nevarnosti in prelivanja krvi. Barbka je nenavadno ljubila to pehoto kot Mihaelo dete, in tudi v kijih divjih srcih se je takoj porodila naklonjenost do te lepe in dobre gospe.
Sedal so stopali okrog njenega ko-leslja s samostreli na ramenih in s sabljami ob boku, ponosni na to, da smejo čuvati svojo gospo 'n pripravljeni, da io esn ranijo, ako b >ih spotoma napadel cambul.
Toda pot je bila prosta, zakaj Vo-lodijevski je bil opreznejši nego drugi, pa tudi svojo ženo je ljubil preveč, da bi jo bil z odlašanjem izpostavljal nevarnosti. Napotivši se popoldne iz Hreptova, so potovali do večera in potem vso noč. Drugega dne proti pol-dnev a so že zagledali visoke kame-niške skale.
Ob pogledu na narožnike in okrogli-šča ob trdnjavi, ki so krasila skalne vrhove, so ^e jim srca napolnila s tolažbo. Zdelo se jim je nemogoče, da bi druga roka nego roka božja razdrla to orlovo gnezdo na griču, ovitem z reko. Bil je lep poletni dan. Stolpi zvonikov in samostanov, ki so kipeli nad poslopji, so se žarili kakor velikanske sveče. Mir, lepo vreme in ve selje, vse to se je razgrinjalo nad jasno pokrajino.
"Barbka!" reče Zagloba, "često so že pogani grizli to .obzidje, pa so si vsekdar ob njem polomili zobe. Ha! Kolikokrat sem sam videl, kako so bežali odtod in se držali za gobce, ki so jih boleli. Bog da, da bo tudi zdaj tako."
"Gotovo, da bo tako!" odgovori Barbka razveseljena.
"Bil je tu že enkrat tudi eden njih cesarjev, Osman. Bilo je to, spominjam se, kakor bi bilo danes, leta 1621. Dospel je semkaj od onele strani, od Smotriča in Hotima. Pa je izbulil oči, odprl usta in gledal — gledal... Naposled je vprašal: 'Kdo je tako utrdil to trdnjavo?' — 'Bog!' mu odgovori vezir. No, pa naj jo napade Bog — jaz nisem glupecl' In takoj se je vrnil."
"Pa še kaj hitro se je vračal!" doda Mušalski.
"Vračali so se hitro," odgovori Zagloba, "ker smo jih mi preganjali s
sulicami, namerjenimi v ledja, A mene so potem vojaki prinesli na rokah pred gospoda Ljubomirskega."
"Torej ste bili tudi pod Hotimom?" ga vpraša Mušalski. "Človek ne bi niti verjel, zlasti ako pomisli, kje ste vse bili in kaj ste učinili."
Zagloba se začuti razžaljenega in mu reče:
"Nisem bil samo ondi, nego Sem celo rano odnesel odtod. Ako ste radovedni, vam jo lahko takoj pokažem, toda na samem, ker ni primerno, da bi se vpričo gospe Volodijevske hvalil z njo."
Mušalski je takoj spoznal, da se Zar globa šali z njim. Vedel je pa, da se ne more v bistroumju kosati z Zaglo-bo, zato ni izpraševal dalje, nego je o-brnil govorico drugam.
"Kar pravite, je res. Toda kadar človek čuje od daleč besede: "Kamenec ni dobro preskrben, Kamenec pade,' ga obide strah. Brž pa, ko ugleda Kamenec, mu iznova stopi nada v srce."
"A še Mihael ride v Kamenec!" za-, kliče Barbka.
"In gospod Sobijeski pošlje morda pomoči!"
"Hvala Bogu, nismo še tako na slabem! Nismo še tako na slabem! Bilo je še hujše, pa se nismo vdali."
"A ko bi tudi bilo huje, prvo je, da ne izgubimo poguma! Niso nas snedli in nas ne pojedo, dokler še živi duh!" pristavi Zagloba.
Pod vplivom teh radostnih misli vsi umolknejo, toda ta molk se zdajci bolestno neha.
Evo, k Barbkini kočiji prijezdi Novoveški. Njegovo lice, doslej strašno in tožno, je bilo smehljajoče in veselo. Uprl je zamišljene oči v Kamenec ter se neprestano smehljal.
Viteza in Barbka so ga gledali začu-čudeni. Niso mogli razumeti, kako mu je ta pogled Jia trdnjavo vzel vso težo z duše; oni pa je rekel:
"Hvaljeno bodi ime Gospodovi! Dokaj smo že prebili trpljenja, tukaj pa nam je pripravljena radost." Nato se obrne k Barbki: "Onidve sta pri laškem županu To-maševiču, in dobro, da sta se skrili ondi, zakaj v taki trdnjavi ji ne doseže razbojnik!"
'O kom govorite, gospod?" ga vpraša Barbka prestrašena. "O Zofiji in Evici." "Bog ti pomagaj!" zakliče Zagloba. "ne da se v roke zlodeju!" Novoveški pa nadaljuje: "A to, kar pripovedujejo o mojem očetu, da ga je Azija zaklal, tudi ni res."
\ "Zblaznel je!" šepne Mušalski.
'Dovolite, gospa," zakliče Novoveški, "da odjezdim dalje. Tako dolgo jih že nisem videl, da mi je kar dolgčas za njimi!... Oj, dolgočasno je, ako je človek daleč od ljubezni!"
Po teh besedah je jel kimati na obe strani ?velikansko glavo, potem pa iz-podbodel konja in odjezdit.
Mušalski migne nekaterim dragon-cem in odrine za njim, da bi stražil blazneža. Barbka si zakrije rdeče li-čece z dlanjo, in skoro ji jamejo teči vroče solze med prsti. Zagloba pa reče:
Bil je to mladenič kakor zlato, toda v njem ni dovolj prostora za toliko nesrečo... Z osveto samo se ne o-zdravi srce..."
V Kainencu so se pripravljali na brambo. Na obzidju v starem gradu in pri vratih, zlasti pri ruskih vratih, so delali meščani pod načelništvom svojih županov, med katerimi je šlo laškemu županu Tomaševiču prvo mesto, in sicer tako zaradi velike odločnosti, kakor zaradi izurjenosti pri streljanju iz topov. Delali pa so z lopatami in mo-tikami; Poljaki, Rusini, Armenci, židje in cigani so se kosali med seboj. Do-stojniki iz raznih polkov so nadzirali delo, stražniki in vojaki so pomagali prebivalcem; delali so celo plemiči, po-zabivši, "da je Bog ustvaril njih roke zgolj za sablje, za drugo delo pa je odločil ljudi 'nfečimurnega stanuV Za zgled jim je bil sam Vojteh Humecki, podolski praporščak, ki je na samo-kolnici vozil kamenje. Dokaj dela je bilo v gradu in po mestu. Med tolpami so se gibali dominikanci, jezuiti, frančiškani in karmeličani, ki so blagoslavljali delavce. Ženske so dona-šale delavcem jed in pijačo: lepe Ar-menke, žene in hčere bogatih trgovcev, in še lepše Židinje iz Karvaser^e in Žvanca, iz Zinkovic in iz Dunaj grada, ki so vlekle nase oči vojakov.
Toda splošno pozornost je obrnil nase prihod Barbkin. Bilo je izvestno dokaj veljavnejših žena v Kamencu, ni pa bilo nobentf, katere mož bi bil bolj sloveč bojevnik. O gospe Volodijev-ski so bili čuli tudi v Kamencu, češ, da je to izredno hrabra ženska, ki se ni bala stanovati v postojanki na pustinji med divjimi ljudmi, ki je z možem hodila na pohode in je tedaj, ko jb je Tatar ugrabil, tega težko ranila ter se rešila iz njegovih plenaželjnih rok. Njena slava je torej bila tudi nenavadna. Toda oni, ki je niso poznali ter je niso bili videli doslej, so si jo bili predstavljali kot nekako velikanko, ki lomi podkove in razdira oklepe. Zelo so se torej začudili, ko so ugledali njeno malo postavo z rdečim, skoro na pol otroškim licem.
"Ali je to sama gospa Volodijevska, (Nadaljevanj« na 7. strani.)
Abstracts of Title to all Real Estate in Will County.
IS
Joliet Title and Gaurantee Co. 1
d	„	s
g]	Kapital $50,000.00.	®
II	-	IE
g) Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffl
IS
11
LJIŠČE, pridite, da Vam ure- [g
dimo abstract.	II
H
Phones: 421 and 422. CHAS. N. HOSSACK, Mgr. 114 N. Chicago St., Joliet, Ills,
lil
a a a a a a a a si a a is s is i! a ii n a g
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297.
Prodajam lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Michael Terdich. Math. Terdich.
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, At NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOCNE ŽLEBOVE. t«r vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
STANDARD BAR
GEORGE SYETLECIC
317 N. CHICAGO ST., JOLIET.
Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Alpentiuktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusil tinkturo, od samo ene fin še postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natumi, kakoršneste v mladosti imeli; 1 flnša $1.75.—Wabči6 Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8th dneh; flaša 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75
rove,, grinte, kraste, Utaje v najkrajSem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiSi. He želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prlftče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Prinaročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu poSlje. Zavsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje! Kadar iaaatt h moške ali ženske obleke aH parila
očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 81' Pokličite nas po telefonu in naš a' mobil odpelje in pripelje obleko vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo.
Met Steal Die House p
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cm*
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
javni notar

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje prod nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleiko.

J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101.	JOLIET,
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali ■smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lttt, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere Vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-ZZZZ^ZSZZZ^^ZZZZ^ZZZZZZZZZZZZ^ZZZ^ZZ^l bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL-SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
^Manufacturing Cheiista—	=
1333-1343 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
/
Jacob Mejak KROJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
10SIP IfLEPEC
J Javni Notar jJ\* 10 latskuinjo
izdeluje vse pravno in postavnoveliavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garnilira; Ako imate odkopa v drugem mestu plačo za tir-jati: če iiočete svojo plačo prepustit); če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.ChicagoSt., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17. Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Illirija Gretičica y steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vino
g
SLAVNOZNAN1
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelM, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenlc Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, IM
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Mestna Hranilnica Ljubljanska
i Ljubljana, Preiernova ulica it. 3.
«
NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4t,500,000.—
Rezervnega zaklada....................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4? %
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
2a varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
j	na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti S% odstotkov.
Kranjske pa proti S'/i odstotkov obrestim in proti najmanj tri-Wrt °*»totkov odplačevanju na dolg.
'****9*»*a*B*mmmm0mamm*ammMmmm***MmmBmmmBMBmamMmmmwmmmmm*.
Ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko _ ^^ v Jolietu
HfQ+iM^i^^ Tlade Zd. Držav, ***<inillliCfl Poštne Hranilnice N	ln Države Illinois.
* lji»000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI ptrst National Bank
'llKOllRJK NAD 14,600,000.00
idmunmPi
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
ali morda le njena hčerka?" so se vpraševali.
"Sama je!" so odgovarjali znanci. In še bolj so se čudili meščani, ženske, duhovniki in vojaki. Nič manj začudeni niso ogledovali poleg poveljnice "nepremagljive" hreptovske posadke dragonce, med katerimi je molče in mirno jezdil Novoveški s kalnimi očmi ter se neprestano smehljal, kakor tudi grozna lica lopovov, izpremenjenih v ogrsko pehoto. Ker pa je šlo z Barb-ko nekoliko stotin krepkih ljudi, vojakov po pozivu, je tudi pogled nanje srca meščanom navdajal z večjim pogumom.
"Ti nam bodo krepka podpora! Ti pogledajo Turkom pogumno v oči!" so klicali v tolpi. Nekateri meščani, celo vojaki, zlasti iz polkov škofa trebiške-ga, ki je bil ravnokar dospel v Kamenec, so si mislili, da je sam Volodijev-ski v izprevodu; raditega so klicali:
"Živel gospod Volodijevski!"
"Živel naš branitelj! Najslavnejši vitez!"
"Živel Volodijevski! Živel!"
Barbka je poslušala te klice, in sh:e ji je raslo, zakaj soprogi ne more biti nič ljubšega nego slava njenega moža, zlasti ako se ta glasi iz ust ljudi v ve likem mestu. "Toliko vitezov je tukaj," si je mislila Barbka, "a nobenemu ne kličejo slave, nego samo mojemu Mihaelu!" Pa tudi sama je bila pripravljena klicati z drugimi vred: "Živel Volodijevski!" ali Zagloba jo je opomnil, da se mora vesti, kakor se spodobi takšni dostojni osebi, in da se ima klanjati na obe strani, kakor se klanja kraljica, kadar prihaja v stolno mesto. Pa tudi sam se je klanjal ter mahal z roko in kučmo. Ko so mu je-Ii znanci klicati ".-lava", se je ozval:
"Vrli gospodje! Kdor je prebil v Zbaražu, prebije tudi v Kamencu!"
Po naročilu Volodijevskega je krenil izprevod pred novo postavljeni samostan dominikank. Mali vitez je imel svoj dvorec v Kamencu, ker pa je bil samostan sezidan v zatišju,-kamor so dospevale krogle le iztežka, si je bil glede na Barbkino stanovanje rajši izvolil samostan ter upal, da jo ondi vljudno sprejmo; saj je bil velik dobrotnik samostanu. In res, opatica, mati Viktorija, hči Štefana Potockega, braclavskega vojvode, je sprejela Barb ko z razprostrtimi rokami. Iz njenih rok je padla takoj v druge tfcr naposled prišla v naročje teti Makoveški, ki je ni bila videla že več let. Razjokali sta se obe, razjokal se je tudi točaj batičevski, ki je imel Barbko vedno rad. Toliko da so si otrli solze ginje-nosti, je že pritekla Kristina Ketlingo-va, in nastalo je novo pozdravljanje. Potem so Barbko obkolile redovne sestre in znanke izmed plemstva, kolikor toliko znane: gospa Martinova Bogu-ševa, gospa Stanislavska, gospa Kali-novska, gospa Hotimerska, gospa Voj-tehova Humecka, žena velikega žlaht-nika, podolskega praporščaka. Nekatere, kakor gospa Boguševa, so jo izpra-ševale o možeh, druge, kaj misli Barbka o turškem navalu, ali se po njenem mnenju Kamenec ubrani ali ne. Barbka je vsa vesela zapazila, da ji pripisujejo nekak vojaški pomen in da iz njenih ust pričakujejo tolažbe. Zatorej tudi ni bila malobesedna. "Na to ni niti misliti," je dejala, "da se ne bi u-branili Turkom. Mihael dospe semkaj danes ali jutri, najkesneje črez nekaj dni, in kadar se on poprime brambe, boste lahko mirno spale. A ta trdnjava je tako znamenita! Tudi jaz se — hvala Bogu — spoznavam nekoliko v tem!"
To Barkino zagotovilo je vlilo ženskam tolažbo v srce, zlasti pa jih je pomiril obet, da dospe Volodijevski kaj skoro. Njegovo ime je uživalo tak ugled, da so se dostojniki, dasi je bil že večer, takoj prihajali poklanjat Barbki. Vsakdo jo je takoj po prvih besedah jel izpraševati, kdaj se vrne mali vitez in ali se res namerja vrniti v Kamenec. Barbka je zaslišala zgolj majorja Kvasibroškega, ki je,bil prišel s pešci krakovskega škofa, pisarja Re-vuškega, ki je po gospodu Lačinskem, ali bolje, kot njegov namestnik načelo-val polku, in Ketlinga. Drugim so o-stala ta dan vrata zapita, zakaj gospa jc bila utrujena, vrhutega je imela o-pravka z Novoveškim. Ta nesrečni mladenič je bil pred samostanom padel raz konja, in nezavednega so ga odnesli v celico. Takoj so poslali po zdravnika, po onega, ki je bil zdravil Barbko v Hreptovu. Zdravnik je napovedal, da boleha na možganih; upanja je le malo, da okreva. Barbka, Mušalski in Zagloba so se do poznega večera razgovarjali o tem dogodku ter obžalovali nesrečno usodo vitezovo.
"Zdravnik mi je dejal," reče Zagloba, "da se Novoveškemu ne zatemni razum, ako bi mu puščali kri in bi o-stal potlej še živ; pa tudi svojo nesrečo bo prenašal laže."
"Njemu že ni več tolažbe," odgovori Barbka.
"Pogostoma bi bilo bolje za človeka, ako ne bi imel pameti," omeni Mušalski, "toda tega niso proste niti živali."
Ali Zagloba slavnega lokostrelca takoj pokara za to opomnjo.
"Da nimamo pameti, ne bi mogli hoditi k izpovedi; tedaj pa bi bili enaki luterancem in vredni peklenskega og-
nja. Celo gospod Kaminski vas je že svaril roganja, ali: 'Govori volku o Bo gu, pa ti pograbi kozo za nogo'!"
"Kaj, ali sem volk?" reče slavni lo-kostrelec; "evo, Azija, ta je bil volk?"
"Ali nisem rekel tega?" vpraša Zagloba. "Kdo je rekel prvi: To je volk?'
"Novoveški mi je dejal," reče Barbka, "da čuje podnevi in ponoči, kako mu kličeta Evica in Zofija: 'Pomagaj, pomagaj!' A kako pomagati? Moralo se je končati z boleznijo. Kdo neki bi bil prebil tako bolest? Njiju smrt bi bil preživel, ali njiju sramote ni mogel."
"Sedaj pa leži v postelji kakor kos lesa. Ničesar ne ve, kaj se godi na božjem svetu," omeni Mušalski. "A kakšna škoda, zakaj bil je vrl borilec!"
Daljši razgovor jim ustavi služabnik. Prišel je s poročilom, da je nastal v mestu novič velik hrup, zakaj ljudje vro gledat generala podolskega, ki je ravnokar dospel z znatnim dvorom ter z nekoliko sto pešci.
"Za poveljnika bo tukaj," reče Za-(globa. "Sicer pa je to lepo za Nikolaja Potockega, da je rajši tukaj nego I drugje, toda jaz bi po stari navadi imel rajši, da ga ni tukaj. Ha! Tudi on je nasprotoval hetmanu, verjel ni v voj no, a sedaj, kdo ve, ali mu ne bo treba žrtvovati glave!"
"Morda pridejo za njim tudi drugi Potočki," reče Mušalski.
"Torej očito Turki niso več daleč!" odgovori Zagloba. "V imenu Očeta, Sina in svetega Duha! Bog, da bi bil general drugi Jeremija, a Kamenec drugi Zbaraž!"
"Mora biti tako, ali pa rajši umrje-mo!" zakliče nekdo na pragu.
Barbka, zaslišavši odmev tega glasu, plane proti vratom, zakriči "Mihael! ter se vrže malemu vitezu v naročje.
Volodijevski je prinesel z bojišča dokaj važnih novic, ki jih je prej zaupal svoji ženi v tihi celici, nego jih je razglasil na bojnem posvetovanju. Sam je bil posekal nekaj čambulov in se slavno boril pod taborom Dorrošenko-vim in krimskih Tatarjev. Tudi je prignal nekoliko jetnikov, od katerih je bilo moči pozvedeti poročila o močeh kanovih in Dorošenkovih.
Drugim iztikalcem po krajini ni šlo tako po sreči. Gospoda Podleškega, ki je stal na čelu znatnejšega oddelka, so porazili v krvavi bitki; gospoda Mo-tovila, ki je bil odšel po valaški cesti, je razbil Kričinski s pomočjo belgraj-ske orde in onih Lipkov, ki so bili o-stali potikiškem porazu. Volodijevski je bil, preden je dospel v Kamenec, še krenil za malo časa v Hreptov, ker si je hotel, kakor je dejal, še enkrat ogledati to mesto svoje sreče.
"Bil sem ondi," je pripovedoval, "takoj po vašem odhodu, še sedež se ni ohladil po vas, in lahko bi vas bil do-šel, pa sem -se prepeljal v Ušici na moldavsko obrežje, da sem poslušal, kaj se godi na stepi. Nekateri čambu-li so ž6 dospeli, in bojim se, da ne trčijo, ko dospo na Pokuto, ob nepripravljene ljudi. Drugi zopet gredo pred turško vojsko ter bodo skoro tukaj. Oblega nastane, najljubši moj go-lobič; nobene pomoči ni, toda mi se ne vdamo, ker tukaj ne brani vsakdo le domovine, ampak tudi svoj dobiček.'
Po teh besedah si je nekolikokrat zavihal brke, nato pa je objel ženo in jo poljubil na lice. Tega dne nista govorila več drug z drugim. Nastopnega dne je ponovil Volodijevski svoje novice pri škofu Lanckronskem na bojnem posvetovanju, ki so se ga razen škofa udeležili general podolski, ključar podolski Lanckoronski, pisar podolski Revuski, praporščak Humecki, Ketling, Makoveški, major Kvasibrod-ski in nekoliko drugih dostojnikov. Volodijevskemu precej izpočetka ni bilo po volji, ker je general podolski proglasil, da neče prevzeti poveljstva, ampak da ga izroča tistim, ki so na posvetu. "V naglih primerah mora biti ena glava in ena volja!" odgovori mali vitez. "Pod Zbaražem so bili trije regimentniki, katerim je po pravici pristojala oblast, a vendar so jo oddali knezu Jeremiji Višnjeveckemu, češ, \la je v nevarnosti bolje slušati samo enega." — Toda te besede niso nič izdale. Zaman je učeni Ketling navajal Rimljane za zgled, dokazujoč, da so bili največji bojevniki na svetu iznašli diktaturo. Škof Lanckronski, ki Ketlinga ni imel rad, češ, da mora biti zaradi škotskega rodu v dnu duše še krivove-rec, ga je zavrnil, da se Poljakom ni treba učiti zgodovine od tujcev in da onim, ki se ravnajo po svojem razumu, iti treba posnemati Rimljanov, za katerimi le prav malo zaostajajo v hrabrosti in zgovornosti. "Kakor nastane iz cele butare drv," je dejal, "večji plamen nego iz enega polena, tako je tudi čuječnost več glav večja nego samo ene." Pri tem je hvalil "skromnost" gospoda generala podolskega, dasi so drugi umeli, da ga hvali le zato, ker se boji odgovornosti, ter se je po-tezal za — pogajanje.
Precej, ko je bila ta beseda izgovorjena, so planili vojaki s sedežev, kakor bi jih bil kdo opalil z živim ognjem. Volodijevski, Ketling, Makoveški, Kva sibrodski, Humecki, Revuski so zaškripali z zobmi ter udarili po sabljah. "Bomo videli 1" so se čuli glasovi. "Nismo se prišli pogajat semkaj!" — "Govornika brani duhovska oblekat" Kva-sibrodski zakliče: "V cerkev naj gre, ne pa na posvet!" In nastal je trušč. škof vstane in reče z velikim glasom:
"Prvi bi bil pripravljen dati glavo za cerkev in za svoje ovce, ako sem pa omenil pogajanje, sem ga omenil Bog mi odpusti — samo zato, ker bi rad dal hetmanu čas, da si preskrbi podporo. Poganom je ime Sobijeski naravnost strašno, in najsi ne bi imel dovolj vojakov, ako se le zve, da se bliža, pa bisurmani takoj zapuste Ka meneč." Ko to izgovori, vsi umolknejo. Nekateri so se celo potolažili, videč, da škof ni imel vdaje v mislih.
Volodijevski pa reče:
"Preden sovražnik obleže Kamenec, mora še dobiti Žvanec, sicer bi si pu-til oborožen grad za hrbtom. No, če dovoli gospod podolski ključar se rad zaprem v Žvanec in se ubranim ondi do tistega časa, ki ga namerja škof doseči s pogodbami. Svoje zveste vojake vzamem s seboj, in dokler bom živ, se Žvanec ne poda!" Nato zakriče vsi:
"Ni mogoče! Tukaj te je treba! Brez tebe bi tudi meščanom upadel pogum; takisto bi se vojaki ne borili tako radi. Ni mogoče, nikakor! Kdo izmed nas ima več izkušenj? Kdo je ubranil Zbaraž? Ti zgoriš v Žvancu, mi pa zgori-mo tu brez tebe!"
"Poveljstvo mi zapoveduje," odgo-ori Volodijevski.
"V Žvanec bi bilo treba poslati mladega drzoviteža, ki bi mi pomagal!" se oglasi podolski ključar.
"Naj gre Novoveški!" pravi nekoliko glasov.
"Novoveški ne more, ker mu je glava v ognju," de Volodijevski, "v postelji leži in se niti ne zaveda."
Posvetujmo se sedaj, kje se kdo postavi in katera vrata bo branil," se oglasi škof.
Vse oči se obrnejo na generala podolskega; ta pa reče:
"Preden izdam povelja, rad začujem mnenje izkušenih vojakov. Ker pa je gospod Volodijevski izmed nas najbolj izkušen, ga pozivljem prvega k besedi."
Volodijevski je nasvetoval, naj so-;ebno gradove pred mestom dobro za-lože s posadko, zakaj mislil si je, da se proti tem gradovom nameri poglavitni napad sovražnikov. Drugi so mu pritrdili. Bilo je tukaj 6000 pešcev, ki so jih razdelili tako, da je desno stran gradu zasedel Misliševski, levo gospod Humecki, sloveč po zmagi pod Hovi-mom. Na najbolj nevarnem prostoru se je nastanil Volodijevski, niže je bil postavljen oddelek Serdinka, stran pro ti Zinkovicam je branil major Kvasi-brodski. Južno stran je čuval gospod Vonsovič, bok pri dvorcu kapitan Bu-kar z možmi gospoda Krasinskega. Vsi ti niso bili prostovoljci, nego vojaki po stanu, v boju tako vztrajni, da so drugi teže prenašali solnčno vročino nego ti streljanje iz topov. Vrhutega so služili v vojnah ljudovlade, ki ji nikoli ni bilo dovolj vojakov; bili so vajeni, da so se ustavljali desetkrat večjemu sovražniku, in so imeli to za kaj docela naravnega. Grajske topni-čarje je nadziral Ketling, ki je bil izmed vseh najbolj vešč v tej stroki. Vrhovno poveljstvo v gradu je imel Volodijevski, ki mu je general podolski dal na prosto voljo, da sme prirejati izpade, kolikorkrat se pokaže potreba in prilika.
Ko so dostojniki pozvedeli, kje bode stali, so se razveselili v srcu, zaukali ter z rožljanjem rapirjev pokazali dobro voljo. Ko general podolski to zasliši, reče sam pri sebi:
"Nisem verjel, da bi se mogli ubraniti tukaj. Brez te vere, poslušajoč zgolj svojo vest, sem prišel semkaj. Toda kdo ve, ali se nam s takimi vojaki ne posreči odbiti sovražnika? Slava pade name; proglase me za drugega Jeremijo. Kdo ve, ali me ni privedla semkaj srečna zvezda!"
In kakor je bil dvojil o obrambi, tako je jel sedaj dvojiti, da bi sovražniki obladali Kamenec. S tem je rastla tudi njegova odločnost, in že so jeli posvetovati resnobneje, kako bi obranili mesto.
Dognali so, da se v mestu samem ob ruskih vratih nastani Makoveški s pe-riščem plemstva in poljskih meščanov, ki so bili v bitkah vztrajnejši od drugih, z nekoliko Armenci in Židi. Laška vrata so bila izročena gospodu Grodeckemu; topovom naj bi ondi poveljevala Matčinski in Žuk. Stražo pred mestno hišo je prevzel Lukaš Dzievanovski. Hotimirski je zapovedoval ciganom za ruskimi vrati. Stražo od mostu tja do dvora gospoda Si-nickega je vzel v oskrbo Kazimir Humecki, brat junaškega Vojteha. Dalje bi imel biti nastanjen gospod Stani-ševski in nad laškimi vrati gospod Martin Boguš; pri bastiji Spižni naj bi stal Jurij Skarinski z gospodom Jac-kovskim tesno poleg beloblatskega predora. Gospoda Dubravski in Pie-traševski bi imela zasesti bastijo Rez-nik. Velik mestni nasip je bil oddan Toinaševiču, manj pa Jackovskemu. Došlo je pa povelje, naj prirede še tretji nasip, za katerim je pozneje žid, vešč topničar, izdatno nadlegoval Turke.
Ko so se bili tako razdelili, so odšli vsi na večerjo h generalu podolskemu, ki je s prostorom in vinom, z jedrni in govori gostil Volodijevskega, češ, da bo po oblegi priimku "mali vitez" dodano ime "Kameniški Hektor". (Dalje prih.)
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
John Horwat
slov. gostilna
801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL.
Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu.
DOBRODOŠLI 1
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
josip lega:n,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street.	Joliet, III.
Phone 4857.
MAT. OMOTA
Slovenski krojač /fr
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St,
Joliet, Illinois.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate mj opraviti,s sodnijo oglasite se pri meni.
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik.
Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
mojo gostilno
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodkt.
Wm. flletzger
Ruby and Broadway JOLIET
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SGHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet HI.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
«3jC»
V So. Chicago, 111«.: Soba 218—9206 Commercial A v«.
Te'.efon: South Chicago 579.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago k Jackaoa Stt
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl
«lirtiniaiM»ignmn
MVHATCMr	JLU0OTM t OBNCM
•MNOHI	HJUCWH N nam i
«um< MUCU wtAZMju • IrvoTU vmtju cnaw I
t
Bm i-1 on o m
fwi fwi iw| rWi
© |-:-
m
Brsi m fsi rsi rgi qq qq i»i iwi p) iwi iwi pn
L
DVOBOJ.
I m —i a
BCm3 SI ^ GS SI £2 CS3 GS IjZI d d S3 H3 i*] ts IS HI C) lil IHl tEl tS cs IS GS m
Bilo je tam daleč na Nemškem, v glavnem mestu neznatne nemške državice, okoli XVIII. stoletja, ko je padel v vobodju nek študent. Seveda, da ga je umoril plemenitaš. Kajpada! Vzrok vsej nesreči je bil neznaten, vsakdanji, prastari povod; saj govorijo razni romani o vzrokih in povodih dvobojeva-nja.
Bili so pač na veselici, ko se je spo zabil študent in proti neki dami izrazil nekaj prostodušnih besed; to pa je zabolelo aristokrata in letele so besede semintja, slednjič je padla pikra in bilo je zadosti. Vitežka čast je bila omadeževana in plemenita kri je v njej splamtela in zahtevala, da se opere madež v prostakovi krvi.
Študent je bil pozvan na dvoboj s pištolami. Sprejel ga je in tudi pogoji so bili ugodni. Sprožila sta in nesreča je hotela, da je krogla prodrla skozi oko mladeniču v možgane. V par minutah je izdihnil, vitežka čast je bila rešena, saj služi plebejska kri, da opere aristokratskim dušam madeže. * Takrat pa še niso preganjali dvoboja; sicer je človekoljubni in napredni deželni knez sovražil to grdo, nečlove ško navado tako, da se je le s težavo udal nadležnim prošnjam plemenitaše-vega sorodstva. Vendar pa ga je zato občutno kaznoval s tem, da mu je prepovedal vsako občevanje z aristokratskimi krogi za eno leto. To ga je zadelo v živo, lahkomiselnega postopača, čigar delo je bila zabava, šport dolžnost in lov razvedrilo. Nerad se je pokoril, a moral se je.
Ko pa je zvedel oče umorjenega študenta o sinovi smrti, je kar onemel. Kot ubog čevljar daljne, siromašne, gorske vasice je žrtvoval zadnji vinar za svojega sina, da mu je omogočil dolgoletne, težke študije. In sedaj je strta njegova nada; kdo ga bode podpiral na starost, komu bo hasnil ves denar, ki ga je v očetovski ljubezjy žrtvoval za sina?! Najbrže oholemu ple-menitniku, ki je zahteval študentovo kri radi ženske.
'Preteklo je nekaj dni in ubogi čevljar je vprašal ljudi, kdo da je kaznoval in kako morilca svojega sina. In ljudje so mu odgovorili. Tedaj pa je vzrojil v besni jezi, ker ni mogel razumeti postave, ki dovoljuje moriti manj vredne; malenkostna kazen ple-menitnika, ta je postala njemu uganka. In tako je živel dan in noč, jeza in sovraštvo je kipela v njem in tupatam vskipela do vrha in čez. Ubožec!
Pojdiva, prijatelj!, ga je ogovoril nekega dne sosed Ivan, krojač, ki se je razumel malo bolj na aristokratske manire, o katerih je bral, če ne vsak dan, pa vsaj vsako soboto.
Ako vso stvar dobro premislimo, je pravzaprav nespametno, da se vznemirjaš nad smrtjo svojega sina; ponosen moraš biti nato, ponosen!
Ponosen?! je zategnil čevljar Jože. ponosen, to je bilo še lepše! Kdo je pa ponosen nad smrtjo svojega otroka,
koži. Vitez je zagrgral in se zvrnil v prah.
Jože pa je hitel in se javil sodišču.
Obravnava je bila kratka, obsodba se je glasila: smrt na vislicah.
Z ozirom na strašen konec čevljarje-vega študenta, torej z ozirom na vzrok vitezove smrti, so ga sodniki priporočili milosti deželnega kneza, ki je poizvedel vse natanko, vse okolščine, povode in vzroke. Vprašal je tedaj sodnike, kakšna kazen je doletela viteza ko je umoril čevljarja edinega sina.
In odgovorili so mu: Celo leto se ni smel prikazati dostojni družbi.
S čim pa se je bavil kaznovani vitez med tem časom? je vprašal knez.
Njegovo delo je bila zabava, šport dolžnost, lov razvedrilo, se je glasil odgovor sodnikov.
Vladar pa je razsodil:
Tedaj dobro, enaka pravica za vse Čevljarja Jožeta pomilostim, za kazen pa ne sme delati eno leto nobenih čev ljev, država pa naj med tem časom skrbi za njega, kakor za vsakega kaznjenca.
IglllllUSllllI
IZVRSTEN POMOČEK. j S
-1-1 @
S m
lllllSlililSlS
kdo? Ali se ti blede, kot onim oderuhom tam gori?!
Pa tvoj sin je vendar padel častno, kakor junak na. bojnem polju. Najprej moraš -eveda vedeti, da plemenita gospoda ravna povsod vitežko in mora potemtakem tudi vitežko reševati svojo čast. Gospoda je v tem oziru čisto drugačna kakor kmet ali prosto ljudstvo, ki poravnajo in rešijo svojo čast po svoje; gospoda pa se bojuje po pravilih in rešuje svojo cast s krvjo. Kdor pade v takem tepežu, je padel častno, in postal vitez. Midva že ne bova nikdar deležna te časti, kaj ne, Jože? Pomisli, da je bil tvoj sin član raz-tjmništva in kot tak enakopraven z Vi-težkim stanom, katerega navadi se je moral udati.
Tako, tako, je zmajal čevjjar Jože, to je lega navada plemenite krvi, da mi umori sina, kakor žival. Ali meniš, da sem zato izdal zadnji vinar, da mu spustijo kri in mene pahnejo na stara leta ven v svet in mi potsnejo beraško palico v roko?
Vendar, Jože, saj se je tudi vitez j-ostavil v nevarnost za svoje lastno življenje. Naju eden pač ne bi mogel biti vreden tako častne -.mrti, kakor tvoj sin, kajti samo on, ker je bil zelo študiran, je imel čast bojevati se in umreti, kakor pač zahteva vitežtvo.
Jaz pa bom prevzvišenemu gospodu že dal še prej kot slej priliko, da pokaže, ali res ne mara z menoj dvoboja! Zob za zob, klin za klinom, to so li pravili že mojega očeta stari oče in to pravim še jaz. In to je gotovo, da to velja že dalj časa, kakor nečloveško streljanje ohole, objestne gospode.
In končal je svoj grozeči odgovor, Ivan, njegov sosed, pa je molčal in šla sta narazen, oba zamišljena. Ivan v čevljarjevo pravo, Jože pa v maščevalno misel.
» * *
Nekaj dni pozneje je srečal ubogi čevljar morila svojega sina. In vskipela je v njem jeza, ki jo je rodila očetova ljubezen. Za hip mi ni mogla beseda iz ust. Pozval je viteza na odgovor in nato je pa mahnil parkrut krepko s svojo grčavo palico po nežni
Kar ostrmel sem in malo je primanj-kalo, da se mi ni kar zvrtelo v glavi, ko mi je hotelir pomolil račun. Toda brž sem se pomiril: Ta tepec, sem si mislil, se moti v računu in mi je dal onega neke številne družine, ki se nahaja pri njem že dolgo časa.
A vendar ne, — nikakor! To je v istini moj račun!
Kako neki sva mogla v dveh dneh v tem hotelu tretje vrste, ne da bi se bila udeležila najmanjše prireditve, zapraviti nad 100 kron!
Nato sem premotril še enkrat svoj račun in iznova se mi je zvrtelo v glavi.
—	Oprostite, gospod hotelir, sem začel, vi mi računate štiri dni bivanja v vašem hotelu, dočim nisva bila tu niti tri dni ne, ker prišedši v ponedeljek pozno ponoči — imamo pa danes šele četrtek zjutraj.
—	Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, to je skupaj štiri dni!
-	Vi nama vendar ne mislite računati ponedeljka, ko sva bila pri vas komaj dvajset minut, in današnjega četrtka, ko smo ga komaj začeli?
-	To je tako pri nas navada, gospod, vsak začeti dan se računa za celega.
A tako! To je kaj drugega! Toda prosim vas, razložite mi, zakaj nam računate dve kroni za električno razsvetljavo na dan?
—	Pri nas računamo eno krono za električno luč za osebo na dan.
—	Ali prosim vas, midva od vaše električne luči nisva zapazila ne duha ne sluha.
—	Elektrika momentano sedaj ne teče, ali opomnil bi vas, da radi tega niste trpeli nobene škode, ker smo vam dali mesto tega svečo.
—	Dali ste nam — dali ste nam — Kako lepo govorite, gospod hotelir. Ali ste pa sveče tudi dobro zaračunili?
—	Seveda sem vam jo zaračunil. Ali mislite, da dobivam jaz sveče zastonj?
—	Ali če nam računate svečo, ne računajte nam elektrike!
—	Nemogoče, moj gospod, nemogoče, elektrika je med rednimi stroški, sveča pa se vedno računa še posebej.
—	In pisalno orodje eno krono! Saj nisva pri vas nič pisala.
—	Vi res nič, ampak drugi so pisali za vas vsak dan!
—	Kdo je pisal?
—	Mi v hotelu! Oni večer, ko ste prišli, smo vam dali papir, pero in črnilo, da ste napisali svoje ime. Vsak dan, pri vsakem obedu se vam je dal jedilni listek. To spada vse k pisanju, fn *d4j ta račun, to Spada tudi sem!
Kaj sem hotel na to odgovoriti? Opustil sem misel, da bi nadaljeval prepir, v katerem sem bil že naprej premagan. Vendar poskusil sent se izrezati iz zadrege z ironijo.
Ali moja ironija je lepo drsala ob duši tega industrijalca in mu ni prizadevala več neprijetnosti kot jo prizadene zamašek od steklenice, ki ga vrže roka nežne deklice na kožo povodnega nosoroga v kletki kakega zverinjaka.
Nabral sem svoj obraz v kolikor mogoče osorne gube.
—	Nekaj pa ste vendar pozabili zapisati na vaš račun: To so stenice.
—	Ah! Ali res! Stenice ste imeli?
—	Cele kupe!
—	Glejte, glejte, kaj vi poveste. To je pa res čudno! — Večkrat jih poizkušamo pregnati; včasih se nam posreči, ali vselej pridejo nazaj te vražje, živalice!
—	Tako? Nazaj pridejo?
—	Vselej, kakor pribito!
—	Že prav! Ako hočete, vam dam pomoček, da ne bodo nikdar več prišle nazaj!
—	Zelo bi me veselilo!
—	Dobro torej: kadar jih boste prihodnjič zapazili« pokažite jim račun, kot je ta-le tukaj, in jaz si dam glavo odrezati, da ne bodo prestopile nič več vašega praga.
Odšel sem s potolaženim srcem.---
BC] S] SI SI SI SI S) SI SI S3 SI S) S3 SI BH tSD (SJ GH [S t£J ISj tS ffij ffl ffi taj C5J
a i--1 a
a I ZA KRATEK ČAS. \ B
B I--1 B
BBBBSB B B B BBBBBB
Dve Uršiki.
A: "To mi je jako sitno, da je moji dekli ravno tako ime, kakor moji ženi. Kadar zakličem 'Uršika', pa nobena ne ve, katero kličem!"
B: "Pa poišči drugo deklo!"
A: "Tega ne morem, ker je dekle pridno!"
B: "Potlej ti ne kaže drugega, kakor da vzameš drugo ženo!"
Najraje oboje.
Trgovec svoji ženi: "Zaradi balkanske vojne sem tudi jaz na nič prišel. Rečem ti, da bom zanaprej noč in dan delal, da pridemo zopet do prejšnjega blagostanja. Jaz ti naravnost obljubim, da boš črez deset let — ali milijonarka ali pa vdova."
Žena: "Ali bi ne bilo mogoče, da bi se doseglo oboje obenem?"
Od konca.
V Ameriki je srečal Ižanec svojega rojaka, ki je pravkar dospel preko morske luže. "Kako pa je kaj doma?" vpraša ga Ižanec. — "E, slabo. Tri dni bi ti mogel pripovedovati novice," odgovori novinec. — "No, pa povej!"
—	"Ali naj začnem od začetka ali od konca?" — "Od konca." — "Dobro. Crknil ti je pes." — "Kaj? Murče je crknil? Pa zakaj?" — "Prenažrl se ie mesa!" — "Kakšnega mesa?"—"Konjskega. Crknili so ti konji!" — "He, pa od česa so crknili, za vraga?" — "Pretegnili so se, ko so vozili vodo!"— "Ali, za zlodja, čemu so vozili vodo?"
—	"Da se pogasi ogenj. Zgorela ti je hiša!" — "Kaj? Ali kdo, hudiča, mi je pa zažgal hišo?" — "Imeli so prehud ogenj, ko so pekli za pogrebšoino." — "Pogrebščino? Kdo je pa umrl v moji hiši?" — "Tvoj oče je umrl,- Bog mu daj dobro!" — "Dosti, dosti!" je za-javkal Ižanec. "Dosti za danes. Jutri pa lahko začneš še od začetka!"
Odpravljeni snubec.
"Torej, gospod profesor, mi nočete dati hčere za ženo?"
Profesor: "Ne!"
"In zakaj ne, če smem vprašati?"
Profesor: "Zato ne, ker se mi zdite podobni tistim latinskim glagolom, o katerih pravi slovnica, da imajo slabo preteklost, nepravilno'sedanjfest in nobene prihodnosti!" —
ZEMLJA SLOVENCEV-HRVA-TOV-SRBCJV.
V sporazumu z upravo Jugoslovanske Narodne Obrane v Valparaisu, izdajam veliko etnografsko mapo, ki bo imela 1.20 metrov dolžine in 1.42 metrov širine.
Izdelana bo v osmih barvah in v velikih obrisih z ozirom na politično in etnografsko stran bodo označene etnografske meje, ki so napravljene po zemljevidih, izdanih od Jugoslovanskega Odbora v Londonu ter po prof. Stanojeviču, Evansu, Biankanu, Župa-niču in Cvijiču.
Da bo služila koristni orijetttaciji zaveznikom, je pridejan vsakemu zemljevidu kratek sestavek, napisan od Milotislava Bartulice, in to v francoskem, angleškem in španskem jeziku.
Glavna mesta in etnografska zname nja na zemljevidu bodo označena tudi na francoskem jeziku.
Zemljevid bo gotov okrog sredine meseca februarja.
Cena posamezne stenske mape, prilepljene na platno, ki pa ima na zgornji in spodnji strani po dvaj okvirja, bo znašala od 15 do 20 dolarjev.
Moglo se bo dobiti tudi žepnih, ki bodo stale mnogo manj. Stalne cene bodo oglašene naknadno.
Razprodajo zemljevida za južno A-meriko bo prevzel podpisani osebno, dočim bo za Severno Ameriko in Evropo poslana količina zemljevidov jugoslovanskim pisarnam, ki bodo prevzele ta posel.
Stroški tega dela znašajo 40,000 frankov, a radi tega se bodo prodajali zemljevidi nekaj draže od cen, ki so tiskane na sedanjih izdajah.
Kdor želi natančnejših informacij, naj se obrne naravnost na autorja in izdajatelja M. Kolin, c. o. 1013, Republic Chile, South America.
M. KOLIN.
Prosim vse jugoslovansko časnikarstvo, da ponatisne ta oglas.
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
Lokalni zastopniki (-ice) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, III.:John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S."
ATLA« — ZASTONJ.
še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zattonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
POZOR KOJAKINJKI
Ali vest«, kj« j« dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
it dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejse meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
ZaneNljivo zobozdravjjenje
Ne pozabite torej obiskati nas v naiej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phon« 1113
Dolžni st©
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik........„..G«orge Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajaik...................Jo«. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barkich.
Blagajnik.........Anton Nemanick »t
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
To druitvo (prejema rojak« in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuj« bolniike podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujeta se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in j« do zdaj it is-plačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to j« toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpor« v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugač« p« 6 mesecih. Pristopnina j« še prosta.
Redna seja se vrii vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari ioli.
Kdor ieli pristopiti v naie veliko b>
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
"V I lahko zaslužite
poleg svoje redne službe
$500 Dnevno
na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Propoiicij. za vas koristna • z« narod sila potreba
Vsa pojasnila dobit«, ako poilj.te tvojo ime in naslov na.
SLAVIC PUBL f0.S&J£3r
merit est k
loveni
šr

seru
STENSKI PAPI
Velika zaloga vsakovrstnih barv,
/
in firn«i«v. Izvršujejo s« vsa varska dela t«r obešanj« s tea papirja po niskik tenth.
A lexander
r\chl noM src U n. w. m
1M Jtfftrton St JOLIET, itf '
Slovenske
Gospodinje
Tr
so prepričane, da dobijo pri meni •sjtiast
is re
bol j št, najčittejie in najc*n«ji« '
meso, groceriji
IN KRANJSKE KLOBASK
ser iji
?lasc
:enti G.
istotako vse vrst« drugo sv«!« ia p t* kajano meso **' n« drug« p.dra«* 'etik ki spadajo v področje mtttrtk« ia etri j tke obrti.
Priporočam svoj« podj«tj« vs« jakom, slasti p« našim gospodinja* Spoštovanjem
John. N. Pasdertz
Chicago tel. »17. Cor. Cora and Hutckfcu St, Joliet, &
JOUCT.&W.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay St*.____Both Telephones 26.....JOLIET. ILLiNC
T Ved «Pc kra
stit
Naročite zaboj steklenic
tiovega piva, k! se Imenuje
E ^KL Jr* O RT?
HM« K!
■ '-v »n
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
S. Bluff SL» JfollQi* Itt® j