Ameriška Domovi ima Ml ■ /» Strnil §mta9H u.-1/*ouao« oNur fi/iJERie/mm—Mo/wir National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 28, 1969 SLOVCM1AM MORNING HCWSPAPGi STEV. LXVH — VOL. LXVH Francozi bodo volili v nedeljo predsednika Ko se kandidati ženejo za podporo volivcev, je malo razpravljanja o ustavnem položaju samega predsednika. PARIZ, Fr. — Sedanji francoski volivni boj se ne vrti samo okoii izbiranja oseb, kdo naj bo novi predsednik. Izbiranje oseb je trenutno bolj stvar okusa kot političnega prepričanja, kajti noben kandidat za predsednika še ni objavil političnega programa, ki bi vzbudil res splošno narodno zanimanje. Debata o pristojnosti predsednika vendarle ni popolnoma zaspala. Francija je po drugi svetovni Vojni preskusila oba sistema javne uprave: parlamentarnega in predsedniškega. Par lamentarni sistem se ni obnesel, ker ni nobena vlada mogla sestaviti trdne parlamentarne večine in je zato vladanje pomenilo le capljanje politike od dneva do dneva, dokler ni parlamentarni sistem leta 1958 skrahiral. .Sledil mu je predsedniški sistem, ki je ustavno še v veljavi. V primeri s parlamentarnim je bil v marsikaterem pogledu boljši. Na drugi strani ga je DeGaullova trma sovražila pri velikem številu francoskih volivcev in pri skoraj Vseh vidnih francoskih politikih. Vse to je francoskim volivcem dobro znano, pa vendarle kandi-datje ne obravnavajo tega problema v vsej svoji širini. Dotaknili so se le ene točke: par kandidatov misli, da je treba čim preje razpisati tudi parlamentarne volitve, drugi pa mislijo, da se mora prehod na novo politično stanje vršiti počasi. T6 vprašanje bo najbrže vplivalo na marsikaterega volivca, kako bo glasoval. Kakšno je pa razpoloženje volivcev, je težko reči. Jih je veliko, ki mislijo, da bodo 15. junija potrebne dokončne volitve, ker pri prvih noben kandidat ne bo dobil absolutne večine. Rockefellerjeva pot v Lat. Ameriko žanje več kritike kol odobravanja WASHINGTON, D. C. — Ko se je guverner N. A. Rockefeller vrnil s svojimi 20 strokovnjaki s potovanja po Srednji Ameriki, je hitro ugotovil, da je to prvo potovanje sprožilo povsod več kritike kot odobravanja. Kritiki potovanja pri nas doma in v državah Srednje Amerike trdijo, da to sploh ni bilo potovanje, ampak dirkanje iz države v državo. Rockefeller je namreč v 9 dnevih obredel sedem držav. Kamorkoli je prišel, se mu je moralo muditi. V stik je prišel !e z redkimi vodilnimi ljudmi, vsi drugi stiki so pa bili bolj propaganda kot iskanje idej. Časopisi v Srednji Ameriki so bili precej hladni do načrta, dijaki so pa porabili priliko, da so po svoji navadi burno protestirali proti naši deželi. Primanjkovalo je tudi časa za podrobne stvarne pogovore. Demonstracije niso sprožile nasilja, le v državi Honduras je tekla kri in je bil en demonstrant ubit. Doma je prva Rockefellerjeva pot vzbudila le malo zanimanja. Tudi v Kongresu je bila redka beseda o Rockefellerju in njegovi poti. Rockefeller je seveda branil uspehe potovanja, pripomnil pa je, da za uspehe potovanja ne bo zadostovala le dobra volja Bele hiše, ampak tudi V glavnem sinovi bogatih PRINCETON, N.J. — Gallup J® s povpraševanjem študentov dognal, da jih je od vseh skupaj vsaj enkrat sodelovalo pri raz-hih demonstracijah 28%. Med demonstranti so bili najmočnej ^ relativno zastopani sinovi staršev z dohodki nad $15,000 na leto. Zato je tudi povprečno naj-več študentov sodelovalo pri demonstracijah in protestih na Privatnih visokih šolah, kamor se sinovi in hčere premožnih Največ vpisujejo. -----o----- Naser pojde v Moskvo KAIRO, ZAR. — Predsednik Daniel Naser se pripravlja na Pot v Moskvo. Nihče ne pričaku le> da bo ta pot privedla do kake rešitve spora na Srednjem vzhoda. Moskva bo Naserju svetova-a> naj drži Srednji vzhod še daje na robu vojne, toda te naj ni-^ar ne začenja. Vremenski Sončno in toplo. Najvišja temperatura blizu 80. ^ Pentagon razmetava Kongresni odbor je obdolžil obrambno tajništvo gospodarske n e u č i n k ovitosti, razsipavanja denarja in pomanjkljivega nadzora nad naročili in dobavami. WASHINGTON, D.C. — Skupina senatorjev in kogresnikov obeh strank je objavila poročilo, v katerem ostro prijema o-brambno tajništvo zaradi njegovega gospodarjenja pri oddajanju naročil za narodno obrambo, pri nadziranju njihove produkcije in pri prevzemu izdelkov. V poročilu trdijo, da Pentagon “zapravi” na ta način vsako leto bilijone. Poročilo je sestavil posebni skupni kongresni pododbor, ki mu načeluje demokrat William Proxmire iz države Wisconsin. Med glavnimi napakami našteva 31 strani obsegajoči dokument opuščanje razpisov in zahtevo po večih ponudbah, odsotnost vsakih vlog v industrijske naprave od strani družb, ki se potegujejo za naročila narodne o-brambe, velikanske dobičke teh družb in pomanjkanje nadzora. Glavna naročila prejemajo vedno iste družbe kot General Dynamics, McDonnell - Douglas, Lockheed, United Aircraft in General Electric. Vojaški naročniki premalo na- primerno razpoloženje v Kon- tančno preračunavajo stroške in gresu. Potrdil je, da Nixon simpatično gleda na njegova potovanja, o razpoloženju v Kongresu je pa rajše molčal. Najbrže mu ni ušlo iz spomina, da se Kongres ni dosti brigal ne za Kennedyjevo Zvezo za napredek ne za Johnsonovo potovanje v Latinsko Ameriko. Ker države Latinske Amerike|podvojili, niso tudi s svoje strani izpolnjevale obljub, so vse akcije obeh bivših predsednikov hitro zgubile svoj zalet in hitro začele hirati. se ne brigajo za to, da bi ugotovili dejanske stroške in gledali na to, da ne bi podjetja delala prevelikih dobičkov na račun zvezne vlade. Posebno ostro so prijeli Letalske sile v zvezi v stroški za nova prevozna letala C5A. Stroški za gradnjo teh so se od prvega naročila naravnost Predno bo minilo dve leti HONG KONG. — Proučevalci kitajskega atomskega in raket- cete na nega programa napovedujejo, da bo Kitajska v enem letu do e- Večji izvzetek pri davku CLEVELAND O. — Kong. M. A. Feighan iz Clevelanda je dejal, da bo vsota $600, ki je sedaj izvzeta od plačevanja dohodninskega davka, povišana v okviru novega davčnega zakona na $700 Nekateri bi jo radi dvignili na $1200, kar pa ni verjetno. Tako Organizacija afriške edinosti za rabo sile proti uporni Rodeziji ADIS ABEBA, Abes. — Organizacija afriške edinosti je pozvala Veliko Britanijo, naj uporabi proti vladi lana Smitha v Rodeziji vojaško silo. V posebni izjavi je organizacija posebno o-stro obsodila novo ustavo, ki jo je pripravila Smithova vlada za Rodezijo. Ustava predvideva ločitev ras, kot velja za Južnoafriško unijo. Velika Britanija poskuša pripraviti že več let Rodezijo, katere vladajoča bela manjšina je samoupravno kolonijo oklicala za neodvisno, da bi postopno podelila črni večini politične pravice. V tem slučaju bi Rodeziji priznala neodvisnost. Vlada I. Smitha je vse te predloge in zahteve odklonila, toda London ne misli na to, da bi nastopil proti Rodeziji z oboroženo silo. Gospodarska in politična sredstva doslej odpora Rodezije niso mogla zlomiti, ker uživa tiho podporo Južne Afrike in Portugalske. Rdeči v Laosu zavzeli znova izgubljeno mesto VIENTIANE, Laos. — Še ni dolgo tega, ko so tu krožile vesti o popuščanju rdečega pritiska na vlado in njene sile.. Sedaj je prišla vest, da so se vladne čete umaknile iz mesta Xieng Khou-angville pred močnim pritiskom rdečih. To mesto na Planoti vrčev so vladne čete zasedle komaj pretekli mesec. Sedaj mu zopet gospodarijo rdeči. Vladne čete so imele v boju sorazmerno malo izgub, ker jim je vlada ukazala, naj se pred rdečimi rajše umaknejo, kot pa da bi tvegale v o-brambi hude izgube. nem letu in pol preskusila svojo]povišanje bi stalo zvezno bla-prvo primitivno medcelinsko ra- gajno preko 18 bilijonov dolar-keto na tekoče gorivo. ( jev dohodkov na leto. Brezšumne bombice WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je kupilo za 4 milijone “brezšumnih gumb-nih bombic” za Vietnam. Te bombice zakopljejo v zemljo o-koli vojaških oporišč in po glavnih džungelskih poteh. Kadar kdo stopi na nje, ne povzroče nobenega šuma, pač pa “sporoče” to s posebnim radijskim znamenjem. Te bombice stanejo izpod $2 vsaka, pa so zelo koristne pri načinu vojskovanja v Vietnamu. POBEGLIM DRŽAVLJANOM CSR NUDIJO AMNESTIJO Predsednik republike Ludvik Svoboda je včeraj proglasil amnestijo za vse one, ki so nezakonito zapustili deželo, če se vrnejo do 15. septembra letos domov ali pa če urede svoje odnose s predstavniki ČSR v tujini. PRAGA, CSR. — Od zasedbe Češkoslovaške republike lani po sovjetsko-satelitskih četah je zapustilo republiko ali pa ostalo zunaj nje preko 50,000 državljanov. V prvi vrsti so to bili strokovnjaki vseh vrst, od zdravnikov, inženirjev in univerzitetnih profesorjev do strokovnih delavcev in obrtnikov. Njihov odhod je imel slabe posledice za narodno gospodarstvo, čuti pa se tudi na vseh drugih področjih. Zato je vlada že lani pozivala begunce, naj se vrnejo brez skrbi domov. Včeraj je predsednik republike Ludvik Svoboda ponovil poziv beguncem in jim ponudil amnestijo za njihov nezakonit odhod v tujino, če se vrnejo domov do 15. septembra ali dotlej uredijo svoje odnose do domovine pri zastopstvih CSR v tujini. Poziv ni imel veliko uspeha in vse kaže, da je vlada prepričana, da ga tudi v bodoče ne more imeti. Od kar je bil potisnjen z oblasti Dubček in njegova skupina v Komunistični partji v korist Gustava Husaka in ostalih zagovornikov “stvarnosti”, je nemara v CSR več takih, ki bi želeli v tujino, kot pa v tujini takih državljanov CSR, ki bi želeli domov. Očitno je namreč, da Husak bolj in bolj privija, da bi čim preje dosegel “normalizacijo” odnosov s Sovjetsko zvezo. V to je vključena zamašitev ust časnikarjem in drugim poročevalcem ustavitev vsake javne kritike Sovjetske zveze in njene politike, pa seveda tudi vsake kritike domačih konservativcev, ki bolj in bolj dvigajo glave. Husak je na svojih obtsnih na Madžarskem, posebno pa na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji pokazal željo po pomiritvi s sateliti, ki so skupaj s Sovjetsko zvezo z orožjem “reševali socializem” v CSR. Politična krha v Saigonu se bliža tragičnim dnevom CLEVELAND, O. — Ker se politična kriza v Saigonu bliža svojim tragičnim dnevom, ji bo treba posvetiti nekaj več pozornosti, kot smo to delali do sedaj. Od poteka te krize bo namreč veliko odvisno, kdaj in kako se bo zasukala bodočnost Južnega Vietnama. Za nas je to še zmeraj odprto vprašanje, dasiravno nam skušnja z delom komunistov in delom protikomunistov v Južnem Vietnamu ne vliva ravno preveč upanja, da ne bi južni del dežele padel polagoma pod nadzor komunističnega severnega. Med saigonskimi generali jih ni bilo malo, ki so uvideli, da je treba za boj s komunizmom imeti svoje solidno gibanje, najboljše kar pravo solidno politično stranko. Nekateri med njimi so poskušali svojo srečo, pa so jim poskusi spodleteli. Niso imeli prave politične žilice. Ako so njihovi tekmeci v generalskih vrstah mislili, da jo imajo, so jih pa spodili z oblasti. To se je zgodilo z generali Van Donom, Van Minhom, Khanom. Sedaj poskuša svojo srečo predsednik saigonske republike Van Thieu. Njegov političen položaj je še slabši od položaja n j e g o vih prednikov, čeprav navidez sedi zelo trdno na svojem službenem mestu. Ne grozi mu nobena vidna nevarnost, da bi ga kdo pregnal s predsedstva, kaj se pa vse dogaja za kulisami, pa ne vemo. Saigonski politični vrhovi so si namreč na jasnem, da se je začel boj za njihov obstanek in v takem stanju se človeka hitro primejo nepričakovane oblike razpoloženja. To deloma že čuti predsednik Van Thieu. Že pred par meseci je zasnoval načrt za svojo stranko in skušal zanj pridobiti vse vidne rojake in politične magnate. Ker se mudi, je sedaj sklical na hitro roko, kar naj bi bilo podobno u-stanovnemu občnemu zboru njegove “Narodno-socijalistič-ne demokratske fronte”. Na- bralo se je okoli 2,000 delegatov, pred njimi je imel nagovor, ki je trajal komaj 20 minut, kar za tak političen dogodek, kot je ustanovni zbor, res ni veliko. Se je opravičil s tem, da je to šele začetek in sestanek pomeni odprta vrata za vsakogar, ki se strinja z njim. Kdo se z njim strinja, sta povedali sestava delegatov in kritika Thieuovih nasprotnikov. Največ delegatov je pripadalo malim političnim skupinam, ki so se že preje nabirale okoli predsednika, dalje raznim katoliškim organizacijam in izrazito konservativnim, pa ne ravno revnim srednjim vietnamskim slojem. Manjkali so vidni budisti, u-gledni generali in voditelji raznih “naprednih” gibanj. Mnenje nevtralnih diplomatov, časnikarjev in političnih opazovalcev dvomi, da ti in taki delegatje predstavljajo pravo osnovo za široko ljudsko fronto. Delegatje, ki so se udeležili sestanka, bi verjetno v vsakem slučaju podprli predsednikovo stranko. Predsedniku Van Thieuju se torej prvi zalet v politiko ni ravno posrečil. To bo imelo svoje posledice že 8. junija na sestanku v Midwayju, kjer bo Van Thieu skušal pridobiti Nixona za večji smisel za saigonske politične težave. Težko bo Nixonu dopovedal, da se iz sedanjega načrta za Narodno socijalistično fronto da skovati politična organizacija, ki bi bila kos komunistični O-svobodilni fronti. Ni pa samo Van Thieu kriv, da je prišel v tako zagato. Odgovorni za sedanjo svojo “manjvrednost” napram komunizmu so vsi saigonski vodilni sloji brez izjeme. Zgodovina evropskega komunizma jih je morala opozoriti, da se proti komunizmu more uspešno boriti le solidna koalicija vseh narodnih sil, ki so za svobodo. Južnovietnamski vodniki so imeli nekaj let časa, da tako svobodno fronto ustvarijo in konsolidirajo, naredili pa niso veliko. Včeraj je bilo objavljeno, da bo Husak vodil delegacijo Komunistične partije CSR na svetovni kongres komunističnih partij, ki se začne v Moskvi 5. junija. Moskva bi imela baje rada na čelu delegacije kakega bolj “konservativnega” komunista iz CSR, pa je sprejela Husaka, ko je pokazal v zadnjih tednih, da hoče resno sodelovati s Sovjetsko zvezo in s Komunistično partijo ZSSR. V Los Angelesu zmagal Vorly nad Bradleyjem LOS ANGELES, Calf. — Pri včerajšnjih županskih volitvah je zmagal dosedanji župan Sam Yorty and Thomasom Bradleyjem, bivšim policajem, sedanjim odvetnikom in članom mestnega sveta. Bradley je črnec in je bil vse do zadnjega daleč pred Yor-tyjem. Napovedovali so mu zmago, saj so ga podpirali tudi nekateri bivši pristaši Yortyja in “liberalni demokrati” iz vse dežele. Boj je prešel s političnega na rasno področje in zmagal je beli Yorty, četudi se je dobra večina prebivalstva naveličala njegove uprave, kot so to pokazale primarne volitve v rani spomladi, pri katerih je ostal Yorty daleč za Bradleyjem. Ko je bilo danes zjutraj preštetih preko 90% vseh glasov, je Yorty vodil z več kot 50,000 glasovi. Čeprav je njegova zmaga po sodbi vseh gotova, Rradley ni maral še priznati poraza. Dejal je, da bo čakal, dokler ne bo preštet zadnji glas. Znamenja ohlajevanja gospodarstva še redka WASHINGTON, D.C. — Načelnik odbora Federal Reserve Boarda W. M. Martin je dejal, da so se začela kazati prva znamenja ohlajevanja gospodarstva, čeprav še negotova in redka. Boj proti inflaciji je trd in počasen, njegovi učinki so se zavlekli bolj, kot so njegovi vodniki pričakovali. Življenjski stroški so pretekli mesec narastli za 0.6% na 126.4 povprečja iz let 1957-1959. Posebno oster je skok pri stroških za nakup in vzdrževanje hiš. Višja je cena hiš, višje so obresti za posojila, višji davki, višja cena zavarovanja, dražja so popravila. V celoti so ti stroški tekom enega leta porastli kar za 10.6%. Prevoz na javnih prometnih sredstvih se je podražil v enem letu za 7.9%, stroški za zdravljenje za 7%, cene obuvala so višje za 6.1%', hrana za 4.1%,. Naj bolj trdna je ostala cena avtomobilov, saj se je dvignila le za 1.6%,. Pri hrani je najbolj poskočila cena govedine, kar za 8%! Povprečni zaslužek v aprilu je bil $112.13 na teden, 8 centov višji kot v marcu. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Iz Clevelanda in okolice Slov. pristava prosi— Slov. pristava naproša svoje člane, da pridejo v petek, — kdor le more, — na pristavo pomagat s prostovoljnim dolom k njeni ureditvi ob začetku sezone. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. Franka Skully ob 26. obletnici njegove sm-ti. Jutri ob sedmih zjutraj ob v Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Louisa Nose ob 1. obletnici smrti. Na piknik SŠK— Slov. športni klub vabi svoje člane in prijatelje v petek, na Spominski dan na svoj piknik v Metropolitan parku, Squires Castle. Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo zaprt od četrtka ob 4.30 popoldne do ponedeljka ob 8 30 zjutraj. Kdor ima kako sporočilo, naj ga naoiše na list papirja, se podpiše, navede svoj naslov in tel. številko ter ga vrše v poštno težo poleg vrat v urad na 6117 St. Clair Avenue. Najstarejši program— Najstarejši slovenski radio program v Clevelandu, ki ga vodi g. Maitin Antončič, bo z nedeljo, 1. junija, na WXEN-FM 106.5 od 10. dop. do 10.30 vsako nedeljo. Doslej je bil ta program na WDOK-FM. Prihodnjo nedeljo, 1. junija, bo program na obeh postajah, potem pa samo na WXEN-FM. Zadušnica— V soboto zjutraj ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Perusek ob 4. obletnici njene smrti. Rokoborba— Jutri v četrtek se bodo v Areni zopet pomerili v rokoborbi štirje znani poklicni rokoborci Moose Cholak, Johnny Powers ter Jack in Frank Dillinger. Začetek glavnega nastopa ob osmih zvečer. V bolnišnici— Mrs. Jennie Stefanic, 19114 Pawnee Avenue, je v Euclid General bolnišnici, soba št. 821. Obiski so dovoljeni. K Lurški Mariji— Za Slovenski spominski dan v nedeljo, 1 junija, bo ra željo mnogih vozil k Lurški Mariji na Providence Heights na Char-don Rd. avtobus v času za sv. mašo za vse padle slovenske žrtve. Izpred Baragovega doma bo bus odpeljal ob 9.30 dopoldne. Cena za obe smeri $1.00! Prijave se vedno sprejema g. V Rožman, 881-2852. Sprejem v SDD na Recher— V petek, 30. maja, bo v SDD na Recher Avenue ob sedmih zvečer sprejem v čast ljubljanskih gasilcev Jožeta Janežiča in Johana Jana, ki sta na 6-teden-skem obisku v ZDA. Navzoči bodo menda tudi župan Ljubljane Miha Košak in jugoslovanski konzul v Clevelandu Anton Kacjan s svojima pomočnikoma. Slavje bo vodil g. L e o Poljšak. “Pohod miru”— Skupine, ki se zavzemajo za umaknitev ameriških vojakov iz Vietnama, organizirajo pohod miru” od Art Museum na E. 107 St. do srede mesta v soboto opoldne. Zbirali se bodo od opoldne do ene, nato bodo korakali po Euclid Avenue v mesto, kjer bodo zborovali po geslu ‘Žalujmo za padlimi vojaki v Vietnamu — Pripeljimo žive domov!’' sr" itMERISXA DOMOVINA, MAY 28, 1969 « 1 Ameriška Domovina /»•/vi b Mic-/* v—uo/vir *il 17 St. C’air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: I. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 105 Weds., May 28, 1969 Castro bi rad menjal svojo taktiko Ko je Castro zmagal s svojo revolucijo na Kubi, je postal nevaren za politiko naše dežele v dveh ozirih; naša dežela je pričakovala, da bo novi diktator ustvaril toliko soci-jalnih reform, da bo Kuba postala vzor dobro urejene proletarske republike. Ne bo sicer privlačna za ameriške “proletarce”, ki se jim vendar godi boljše kot proletarcem v komunističnih državah, privlačna pa lahko postane za revne sloje v državah Latinske Amerike, kar bi imelo velike politične posledice. To se ni zgodilo. Kubancem se res godi bolje v primeri s časi pod diktatorjem Battisto, toda boljše življenje si morajo vsak dan priboriti s trdim delom. Castro jim ni poklonil nič. Tega tudi ni mogel, ker je prišel na o-blast praznih rok. Kar so mu dajali njegovi komunistični prijatelji, to je pa moral porabiti za zboljšanje gospodarstva in ne morda življenske ravni. V tem pogledu ni torej pojav Castrove diktature postal nevaren za ameriško politiko. Ko je Castro zmagal na Kubi, je takoj hotel začeti izvrševati svoj drugi načrt: zrevolucijonirati vso Latinsko Ameriko. Ta načrt so odobrili tudi evropski in kitajski komunisti ter Castra tudi finančno podprli. Castro je imel torej denar iz Moskve in Peipinga, v svojem tovarišu Che Guevari prvovrstnega voditelja za gverilsko vojskovanje v Latinski Ameriki. Guevara se ni mogel pohvaliti z blesteči mi uspehi, toda znal je Castra prepričevati, da komuistom zmaga v Latinski Ameriki ne odide. Tragična smrt Che Guevare je ves položaj spremenila do dna, česar pa niti komunisti niso takoj opazili. V začetku so iskali naslednika za Guevaro, pa Castro ni bil z nikomur zadovoljen, iskanja so se vlekla, gverilske akcije v raznih državah Latinske Amerike so pa začele hirati. Povsod je manjkala gonilna sila pokojnega Guevare. Povrhu se je v Latinski Ameriki začel zmeraj bolj čutiti porazen vpliv spora med Moskvo in Peipingom. Vse to je sprožilo vprašanje, ali je Castrova taktika za priprave na socijalno revolucijo v Latinski Ameriki pravilna ali ne. Kot je znano, si je Castro izbral kitajsko pot za zmago nad kapitalizmom. Dočim je Lenin začel revolucijo v Leningradu in Moskvi in od tam prodiral na deželo, je Mao začel ravno narobe: ustvaril je naprvo podlago za svojo diktaturo med kmetskim proletarijatom in od tam prodiral proti mestom in jih končno osvojil. Tako je postopal tu di Castro, zmagal je šele takrat, ko je prišel v Havano. Zato je Castro vedno bolj simpatiziral s Peipingom kot z Moskvo, akoravno je od Moskve dobival nekajkrat več pomoči kot od Kitajske. Castro je zato skušal povsod ustvariti gverilsko gibanje najpreje na deželi, daleč od mest in prometnih središč. V tem pogledu ga je podpiral tudi Che Guevara. Oba sta bila prepričana, da more rdeča revolucija v Latinski Ameriki zmagati le takrat, ako se drži kitajske metode organizacije državljanske vojne. Che Guevara je s to vero v srcu tudi umrl, Castro je pa po smrti svojega prijatelja doživljal razočaranje za razočaranjem. Vsa njegova gverilska gibanja v posameznih državah Latinske Amerike so začela hirati. V nobeni državi niso postala nevarna za zakonite vlade, demokratične in diktatorske. Seveda je moralo poteči nekaj časa, da se je to poznalo in čutilo tudi na zunaj, na primer v Argentini, Peruju, Boliviji, Kolumbiji, Venezueli, Guatemali, Nikaragvi, Panami itd. Castro ni bil slep za tak razvoj. Spoznal je, da s “kitajsko taktiko” gverilskega vojskovanja ne bo v Latinski A-meriki nič opravil. Ostala mu je odprta le še “ruska pot začeti organizirati proletarce v mestih in industrijskih središčih ter prometnih vozlih. Pri tem se je pokazala cela vrsta nepričakovanih težav. Navduševati reveže na deželi, daleč od sveta, za proletarske ideale je bilo lahko, čeprav propaganda ni rodila vidnih uspehov. Organizirati mestni in industrijski proletarijat je za Castra trši oreh. Manjka mu predvsem dobrih organizatorjev, zato organiziranje še vedno počasi napreduje. Poleg tega so se v ta posel vmešali sovjetski tovariši, ki tudi financirajo novo taktiko. Ti so rekli, da naj Castrovo gibanje misli tudi na alternativo, da se legalno uveljavlja in ne samo ilegalno kot med gverilci na deželi. Uveljavljati se legalno pomeni odriniti ideal soci-jalne revolucije v kot, da ga oblast ne vidi. S to mislijo se Castro ne more sprijazniti. Še zmeraj upa, da bo mogel mestih Latinske Amerike ustvariti tudi podtalne organizacije z istimi ideali, kot jih je imel on sam, kot je bil še upornik. Življenje ere pa svojo pot. To je skusil tudi Castro. Voditelji proletarcev v mestih so imeli in imajo zmeraj več smisla za legalno organizacijo revnih slojev. Ne diši jim ilegalno delo v podzemlju. Se torej bolj navdušujejo za sovjetsko taktiko in ne za kitajsko. Castro se je tako kar naenkrat znašel v čudnem položaju. Zunaj v hribih je imel še gverilce, ki so se navduševali za kubansko revolucijo, v BESEDA IZ NARODA mestih so pa njegovi levičarji gledali, da postanejo vodite- nastane med njima velik kreg, Iji legalne organizacije. Castro se je znašel y precepu: moral je žrtvovati idejo Guevarinih gverilcev in se opreti na voditelje mestnih organizacij, ki so hoteli delovati legalno. In tako se je zgodilo, da Castrovi gverilci polagoma propadajo na deželi, kar jih pa še ostane, se morajo vključiti v legalne organizacije, ki sklepajo premirja z zakonitimi režimi. To se je zgodilo te tedne v Venezueli. Voditelji Castrove OF na deželi so sklenili, da bodo postali legalni, torej o-pustili gverilsko vojskovanje in se podali na pot legalne o-pozicije režimu predsednika Venezuele Caldere, ki je ob-nem tudi predsednik krščanske demokracije v Venezueli. Caldere je takoj izjavil, da pri tem ne bodo od strani javne uprave naleteli na nobene težave. Castra je kapitulacija venezuelskih gverilcev zelo zabolela. Na nje je zmeraj dal veliko, saj je upal, da bo od tam dobival nafto, kakor hitro zmaga tam komunizem. Sedaj mu je to upanje splavalo po vodi. Korak venezuelskih komunistov bo seveda močno vplival tudi na vsa komunistična gibanja v Latinski Ameriki. Kako, bo pokazala bližnja bodočnost. prepir in ropot. Sosedje, ki so vse slišali, vprašajo drugo jutro nezadovoljnega zakonca Nasredina: “Kaj pa sta imela sinoči z ženo?” “Nič! Samo nekoliko divja je bila po stari navadi in ker si ni vedela in znala pomagati v svoji hudi jezi, je udarila po mojih hlačah s tako silo, da so se zvalile po stopnicah.” — Pa še drugič kaj. Čitatelje A.D. lepo pozdravlja Vrhenšk Tine Waukegan, 111. — Ko sem pred kratkim korakal po Deveti cesti od McCalister Ave. proti Jackson cesti mimo doma, kjer je nekdaj gospodaril in zadnja svoja leta pa “penzijonaril” pokojni naš pijonir John Umek, rodom iz Vrhnike, podomače nam znan kot “Kožuhov Janez”, kakor je bilo ime hiši v starem kraju, sem se ga spomnil in v duhu sem ga videl, da me pozdravlja ob hišni ograji. Res, večkrat sva se srečavala in pozdravljala. Nama se je pridružil včasih še pokojni John Jamnik, rodom iz Župeče vasi, fara Cerklje ob Krki. Modrovali smo v takih pomladnih dnevih, kako bodo nam kaj češplje in češnje rodile, katere sta Jamnik in Umek imela zasajene na njunih vrtovih. Ob teh spominih sem se kar nekam zapuščenega počutil. Sam sebi sem dejal: Glej, zdaj sem sam, tvojih dveh dragih znancev ni več, če bi še bila tu, zopet bi kaj pokramljali... Tako je. Tudi drugih mnogih mojih znancev ni več. Nekateri ki so še živi, so odšli v Florido, drugi v Kalifornijo, par jih je še tu, a vse nas je čas nekam utrudil, da nismo več tisti “tiči”, kakor smo bili nekoč. Največ naših Slovencev iz prvih let naselbine je pa odšlo (sicer so jih odpeljali) na mirodvor v Liberty-ville. Tam čakajo vstajenja. Tako je, čas počasi, a sigurno vse spremeni. Ustaviti se pa čas ne da — po svoje “fura” naprej in naprej in ne vpraša ne “cesarja ne berača”, če mu je to prav ali ne. * NA DOMAČO IN TUJO POLITIKO gledamo pri nas vsak po svoje. V Washingtonu objavljajo to in ono, kako bodo spremenili to in ono, v resnici pa iz-gleda, da bo ostala večina težav nerešenih in pri starem. Na-lkoliščine 50 Pa v zasmeh moje-kladni davek (surtax) bo ostal'mu ‘titelnu” Kot naturaliziran prekrižali račune s porazom A-rabcev. Moskva jih zdaj na novo opremlja in vse zgleda, da bo tam zopet zažarelo. Tako komunisti izrabljajo v svoj prid nezadovoljnosti malih proti nam, da bi zanetili nov požar, v katerem naj bi sami prišli s svojimi intrigami na vrh. Težkoče in to ne male, ki bodo marsikomu delale v prihodnjosti sive lase. * NE VEM, KAKO BI SODILA ... je pred kratkim pripomnila rojakinja, ki sem jo srečal v trgovini. Slučaj je bil, da sva začela govoriti o dogodku, kakršnih je v teh sitnih časih vsenaokrog po svetu. Ona je imela precej naložen voziček z živili. Na vrhu pa časopis, v katerem je bilo natisnjeno poročilo, da se je eden višjih duhovnikov v Rimu oženil. To mi je pokazala in rekla: “Kaj pa praviš k temu?” Kaj naj pravim k temu? Nič drugega, da bi bilo kar prav, da bi dobil tako, da bi mu z burk-Ijimi in valarjem pamet “porih tala”! Dodal sem še: Veš, Marjeta, to ni zadeva, da bi jo midva reševala, nimava pooblastila za to. Bog že ve, zakaj tako. On ve, na kaj hoče s tem pokazati. Spogledala sva se in razšla. Mislil sem pa sem pri sebi, glej, kako take nepotrebne publicitete ustvarjajo čudna mnenja. * BARON PRODAJA SVOJ “TITEL”. — V Londonu so pred nedolgim objavili vest, da neki italijanski aristokrat baron Qua-ranto San Severino, star 68 let, ki živi v mali hiši v severnem kraju Anglije, to po zadnji vojni, ima tituliran naslov “baron”. Poročilo pravi, da je mogoče ta častni “titel” kupiti za $13,000. Well, če koga veseli, da bi bil “baron”, si s tem lahko pomaga. Seveda treba paziti, da kdo izmed onih, ki jih to zanima, kak drug ponudnik ne prehiti. Čas je važen in odloča. Lastnik “titelna” o tem sam pojasnjuje, kakor pravi poročilo o tej zadevi takole: “Mcyi predniki so živeli v razkošju. Ampak moje sedanje o- Pojdimo molit za mrtve k Mariji na Ghardon Road CLEVELAND, O. — V nedeljo, 1. junija, praznujema strašno obletnico množičnega pobijanja slovenske mladine, Domobrancev in vseh protikomunističnih borcev v letu 1945. Premnoga naša družina med povojnimi izseljenci žaluje za očetom, materjo, sinom, bratom ali sestro, za možmi in ženami, sorodniki in prijatelji, ki so nasilno izgubili življenje tiste dni. Na ta narodni dan žalovanja se v pobožni hvaležnosti spominjamo vseh, ki so padli med drugo svetovno vojno in odtlej, za našo svobodo. Žalni dan obhajamo za vse Novice iz Ely ELY, Minn. — V Blumenson bolnišnici je preminul John Za-verl st., star 78 let, rojen na Gorenjskem, od koder je prišel v Ely leta 1900. Bil je član ABZ in SNPJ. Zapustil je ženo Josephine, sinove Johna, Antona in Albina, hčer Mrs. Albert Grahek, sestro Marijano Remec (Slov.). Pokojnik je bil več let naročnik in redni čitatelj Ameriške Domovine. Pogreb je bil s sv. mašo v cerkvi sv. Antona, ki jo je daroval župnik rev. J. Dolšina, na domače pokopališče. V bolnišnici je umrl tudi 73 let stari Frank Sterbenk, mož Frances, oče Rudolfa in hčerke, ki živi v St. Paulu, Minn. Pogrebno sv. mašo je v cerkvi sv. Antona bral zanj župnik rev. J. den uspeh, za kar je bila javno nagrajena z objavo imena v časopisu. Mladi, pridni in nadarjeni Kristini čestitamo in ji želimo polno uspehov in sreče v na-daljnem izobraževanju. In pri Starčevih? Leto za letom prinaša večje modrosti in boljših uspehov. Kakor dorašča--ta brata v letih, tako tudi v svoji sposobnosti. Ne bo dolgo, če bom še tlačil našo zemljo, da bom kaj več napisal, morda tudi besede, ki se bodo končale: “In našel je zaklad pred oltarjem svojega Gospoda.” Njihova sestrica pomaga gospodinjiti svoji bolehni mamici, kateri želimo iz srca boljšega in trdnejšega zdravja. Naš gospod iz hribov č. g. dr. ^Martin Starc dobro gospodari v San Andreasu. Župnik, da mu Dolšina. K večnemu počitku so ne more nihče podtrkljati ka- ga položili na farnem pokopališču. ' " " 1 r. • <• V i • 1 Sorodnikom obeh naše iskreno sožalje, pokojna pa naj uživata večni mir in pokoj! J. Peshel Novice iz Kalifornije STOCKTON, Calif. — Naj u-porabim v tem Članku po dolgem premolku priliko, da se toplo zahvalim vsem prijateljem in znancem, kateri obračajo po- žrtve vojne, okupacije, revoluci- zornosj; na moje sestavke. Spre-je; nacistične, fašistične in ko-,jei sem ve£ vprašanj, na katere munistične.diktature. (bom odgovoril po svoji možno- Pri Mariji na Chardon Road smo začeli ta žalni dan obhajati s pokoj nnm velikim škofom dr. Obrnil sem se ponovno na poštno ravnateljstvo v Washing- Gregorijem Rožmanom. On je v^onU! pa tucjj p0|- nisem pre_ naših mislih, naših srcih, sredi jej povoljnega odgovora o izdaji množice desettisočev mučencev, znamke v počastitev 100-letnice ko molimo in Boga prosimo za- smrti škofa BARAGE. Vsa zade- ni e. Naj bo to praznik naše posve- va je obtičala v pisarni ravnateljstva in ni šla v nadaljni počene narodne bolečine. Trpimo' st0pek Upam, da se bodo naši drug za drugega, vsak za vse vodilni krogi še nadalje potru člane narodne družine. Obhajamo sveti spomin složno. Za ta dan, vsaj za kako uro, odložimo vse pomisleke. Iz ljubezni do mrtvih opustimo vsa dili, da zadeva ne zaspi. Pred nedavnim sem v nekem svojem poročilu omenil možnost oddaje slovenske glasbe preko radio postaje University of the nasprotovanja med živimi.|pacjfic ysa zadeva se bo zavlek-Spomnimo se, da so kri prelivali la najmanj za iet0 dni. Vzroki za vero in upanje, da bi bili kdaj so v nabavah potrebnega glasbe- v Bogu vsi združeni na veke; da nega materijala. Imeli bomo bi naš človek in naš narod to možnosti vsaj pri dveh radio po- življenje živela v svobodi. Praznujmo vsi složno ta dan, kakor tudi sicer vselej in povso-di, kjer in kadarkoli so skupne molitve, pobožnosti in počastitve žrtev slovenske borbe za svobodo. Dr. Miha Krek Letna seja ‘Naše zvezde9 stajah v okviru glasbene kulture skrbeti tudi za razširitev slovenske glasbe. Jugo slovanska radio oddaja, ki je med svojim programom vsako nedeljo popoldne oddajala tudi slovensko glasbo po želji iz mesta San Jose, je vsled finančne stiske prenehala. Naša nemaravana oddaja ne bo potrebovala finančne podpore. Pri Rozinovih je letos še vse I ponavadi. Prihodnje leto bo naj- CLEVELAND, O. — Članstvo dramskega društva “Naša ^ez-- od ši^ ima svojo glavno letno sejo t svojega golskega življenja :deljo, 8. junija, točno ob Nekaj je zanimivega Ce se prj da v nedeljo, 8. junija, dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue, Euclid, Ohio. Upamo, da se bodo vsi člani in članice udeležili te važne seje. Po seji, od četrte ure dalje, pa njih ustavite na kratek pogovor, vas preseneti slovenska pesem, ki zaori iz mladih grl. Lepo je to, niso pozabili, kje je tekla zibel njihovih staršev in taki otroci so prav gotovo v ponos in pri- priredi “Naša zvezda” domačo mer slovenske zavednosti, zabavo s plesom in razvedrilom, | pri Vraničarjevih so prerasti! |na katero so vljudno vabljeni fantje vse, ne samo v velikosti, j vsi okoliški rojaki in rojakinje.'pač pa tudi v izobrazbi. Pa reče-Vstopnine na to zabavo ni nobe- j0 nekateri, saj so naši otroci tu- do prihodnjega proračuna, pa'Britanec se preživljam s pokoj-najbrže še tudi potem. Denarja nino in Pa s tem’ da P°učujem je vedno premalo, po njega pa Privatno francoščino in italijan- ne vedo seči drugam, kakor z davki v naše žepe. Vojna v Vietnamu se čudno ne. Pridite in pokažite delavne- di šolani. Ne pozabimo, da smo z mu članstvu omenjenega dram-1veseljem pričeli novo življenje skega društva, da cenite njihove brez kake pomoči z lastnim tru-napore na kulturnem polju, nji-^dom, sposobnostjo in finančnimi hova prizadevanja za odrske sredstvi. Naša mladina je od-V Angliji on m poznan kot j prireditve. Vaša navzočnost jim'ras tla, stopa z novim rodom v baron, ampak kot preprost Ber-(bo dala voljo do nadaljnega de-'popolnoma neodvisno življenje ščino.” vleče naprej. Azijatom se nika-]nard Quaranta. Poudari pa, da ia) pa tudi sami se boste par u-J leto za letom. Naš položaj in __ ____1 • T • 1 • 1 Vi -i /t rt r-. i r. V! n ni SIT t << ^ ^ i >_ ! . .. . ... , ' IT J mor ne mudi. Ljudi, pravijo, dalniegov časten naslov “baron” se-imajo preveč. Komunisti iz MoJsa nazaj in se začenja še v 11. skve jim dajejo bombe in puške,!stoletJu. ko je bil podeljen njena konferenci v Parizu se pal8ovemu predniku za junaška de-razgevori vlečejo. Leto dni že1!311!3 v Sveti deželi v križar-tratijo tam čas, pa še nikakega jskih spopadih. Zanimivo. Baronska čast in slava naprodaj za $13,000, če kdo hoče postati “baron”. * ENA IZ “NASREDINOVIH To'ČASOV”. — O Arabcu Nasredi-nu so znane vse vrste pripoved- ne prijetno zabavali v veseli do-'možnosti so popolnoma drugač-mači družbi, pregnali boste dolg- ne od tistih, kateri so imeli čas, ki vas morda tare. Razveselite nas s svojim obi- času našega vstopa popolnoma urejeno življenje. Danes so Vra- sporazuma ni. čudna vojska je to, v katero smo se ujeli. Imamo palico, s katero bi lahko udarili, toda tak udar bi znal zanetiti svetovni nuklearski spopad, daje pomisleke. V Sredozemlju in ob Sueškem ke, okrogle in šaljive. Ena izmed kanalu pa zgleda, da zna vsak,teh pripoveduje, da je imel Na-čas nastati drugi “Vietnam”. Ko- sredin jako hudo in silno močno munistični strategi v Moskvi so ženo, s katero se ni mogel nič mislih, da ga bodo ustvarili že kaj razumeti. Nekoč pozno zve-j Meja med Združenimi država- - —-_ov„, wiy lam. Pa so jim hrabri Izraelci!cer, k» je že vse spalo naokrog,jmi in Mehiko je dolga 1833 milj. (Delta College), pokazala izre- skom. Pridite v nedeljo, 8. juni-^ ničarjevi v visokih šolah in se ja v Slovenski društveni dom'bližajo dnevu svojega samostojna Recher Avenue, na domačo'nega življenja, zabavo ali veselico dramskega Starejši sin Martin je nekje v društva “Naša zvezda”. Ne pre-'Teksasu v vojaški šoli za tuje zrite in ne pozabite tega toplega jezike. Postal bo tolmač za an-vabila. Na svidenje in lep pozdrav! Jennie Hrvatin Dolga meja z Mehiko menček pod čevelj! Mi potrebujemo močnih duhovnikov in on je v tem Gospodovem redu. Da bi še dolgo gospodaril in užival božjo prirodo v višinah gora, kjer se počuti najboljše. Da pa mu ne bo preveč dolgočasno, se bo skoro upokojeni slovenski gospod duhovnik č. L. Kristanc preselil v mesto Stockton, kjer bo v modernem penzijonatu ‘Časa Magnana” preživljal v miru ostanek svojih zasluženih let. Dobrodošli, g. Kristanc, saj je med nami tudi precej takih, ki lahko zapojejo: “Kol‘kor kapljic, tol’ko let, Bog Vam daj na svet živet’... !” Taboriščniki se še spominjajo dneva v letu 1949, ko je moja žena z mlajšo pohčerjenko Božo in mojim triletnim sinkom Maksom ml. pribežala preko meje in v naše taborišče San Antohio. Bil je praznik, dovolj jedače in še več pijače. Bil je največji praznik mojega življenja. Letal je mali Maksi iz kota v kot in našel kmalu dovolj prijateljev predvsem med nogometaši, kajti nobena žoga ni ušla njegov levi nogi ... Z desno je pridno zajemal in nosil v usta, z levo pa brcal, da je bilo veselje. Kot o-stali, smo tudi mi odšli v oddaljeno Ameriko. Nihče ni polagal važnosti na besede, ki jih je rad ponavljal desetletni Maksi. Učitelj bom, učil bom glasbo, bom šel po poti svojega starega očeta... Mnogokrat sem se zasmejal, pa vedar podvomil, morda pa bo . . . Pričel je s harmoniko. Veliko let jo je igral in nekega dne je obležala v zapuščenosti, dokler je nepridiprav ni odnesel iz hiše. Bila je namreč ukradena. Klavir bi rad igral. Denarna skromna sredstva so težila njegove želje, če je šlo toliko, naj gre še toliko, sva z ženo prista-vla. Dobra pedagoginja ga je dobila v svoje roke. Šel je v nižji College in potem na univerzo. In kakšen je res konec? Prihodnji mesec bo prejel učiteljsko diplomo. Pa ni dovolj, več hoče, naprej! Še leto dni bo ostal v tej šoli, dokler mu ne bodo izstavili “Master of Music Degree” in theory-composition. Nič manj nadarjen kot on je njegov mlajši brat Teodor, kateri igra sedaj v šolski godbi na pihala in v San Joaquin Youth orkestru, njemu tako dragi “Horn”. Je nadarjen predvsem za glasbo in jezike, med katerimi študira tudi francoščino in latinščino. Instrument mu je u-žitek in se misli posvetiti isti poti kot njegov starejši brat. Srednja po starosti je njuna sestra Marjana. Glasba ji ni preveč pri srcu, dočim ji umetnost odpira vsakovrstne možnosti, kar se je pokazalo zadnje mesece. Ne trdim kakih posebnosti nikomur, toda začetna dela so tako dobra, da lahko računamo na bodočnost njene graditve. Sedaj obiskuje Delta College in jc v glavnem zainteresirana v u' metnosti. Njen model moderne stavbe, njene ročne slike, fantazija in različna dela iz ilovice ji gleško-vietnamski jezik. Njegovi starši potrjujejo, da je sposoben in v času pisanja v praksi dovolj gibčen, da lahko postopo-J ocipiraj0 pot v boljšo bodočnost. ma prične svoj novi poklic. Nje- kot so jo imeii njeni starši. Njegova mlajša sestra Kristina je na strokovna učiteljica je mlada k;'er obiskuje šolo Mrs. Barbara Payne. (Dalje na 3. strani j > AMERIŠKA DOMOVINA, f*wnmuuooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooot JEAN GIONO: ŽETEV ftOOPUUUOOgOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC Toda Gaubertove roke se še naprej naslanjajo na palico. Tresejo se. Z velikim naporom dvigne Gaubert glavo,, da bi pogledal Panturlu v oči. “Položi s\mjo roko na mojo; daj, to mi bo všeč; jaz ne morem več premakniti roke.” Na en mah odloži Panturle vrečo in hlebec in hitro zagrabi s svojimi krepkimi rokami roko, ki je nagubana kakor mokro platno. “No, kaj je pa z vami, Gaubert, no? Kako?” Gaubertove roke so vlažne ih hirtve. Panturle se jih dotakne ih zde se mu kakor napete vrvi brez življenja. V Ga'hbertovih °čeh se skriva pogled živali, ki se je ujela v past. In.?daj, prav °d blizu, začuti Panturle vonj sečnine. U. , “No, zdaj pa vidiš, tako je.-” “Kdaj vas je zagrabile?” . “Nekega jutra se mi je nekaj Utrgalo pod križem. Beilina je rekla: ‘To so samo vaše muhe, Poskusite.’ In res sem poskusil; Nič. Bilo je že končano.” Panturle še vedno drži mrtve Gaubertove roke. Nagnil se je k njemu, da bi mu mogel poglčr dati v oči. Rad bi vlil nekaj moči v te roke. “Nič.” Panturle se nikakor ne more Privaditi na to zginilo moč, na hioč tega človeka, ki je vedno delal, ki pu je zdaj kakor ka-hien. Gaubert se je prvi znašel: “Kaj pa naj to pomeni, da si zašel semkaj?” Panturle si ne upa povedati, toda tako je hrepenel po tej stvari. Ves dan je toliko mislil na Plug. “Da, prišel sem ... Prišel pem • •. vas obiskat, potem pa sem rekel sam sebi: ‘Morda se bo razveselil, če bo spet začel s svojim starim delom.” Nisem vedel, saj razumete. Torej prišel sem, da bi vas poprosil: ‘Napravite mi plug.’ Toda ...” “Oh, kajpak, kajpak! ..” Nekaj časa je slišati samo nihalo stenske ure, ki šteje čas. Soncu se je posrečilo predreti v sadovnjak. Snop svetlobe pada skozi stekleno okno in se razbija v vedru vode. “To se pa ne spodobi za tebe,” Pravi Gaubert. “Prevelik lovec si- Prej bi potreboval velik lovski nož.” “Toda lov je kak dan dober, drug dan pa slab: vse je odvisno °d slučaja. Potem pa: to da vedno samo meso. Našel sem kos 2emlje, na drugi strani hriba, saj veste; videti je, da je zemlja Sioboka in mastna. Prevzela me ie želja, da bi tam posejal pšenico.” “Čudno, da te je prav zdaj ob-sla ta želja.” “To pa zato, ker zdaj nisem več sam: ženo imam. Družina ne more živeti samo od lova. Gdkar je pri meni žena, potrebujem kruha in ona tudi. Zato.” “To je popolnoma naravno in dobro znamenje.” “Toda, kaj je z vami, oče Gau-bert? Vi jokate? Ali vam je kdo storil kaj hudega? Morda Belli-Ua? Povejte? Ali hočete, da go-v°rim o tem z Jasminom? Kaj Vam je?” Če bi se Gaubertove roke mo-še gibati, bi z njimi zakril te tri solze, ki so mu zdrknile z ^es; toda njegove roke so priklenjene na palico in, ker obraz 116 more skriti sam sebe, pusti, da mu solze tečejo po mili volji. Panturle se ne upa nič več spraševati. Cez nekaj časa se Gaubert osmrkne kakor otrok. . 'Ne, to pot ni kriva Beilina; lokam zato, ker vidim, da se uubignanska zemlja na novo ^uzcveta. Zelja po kruhu, žena, 0 je dobro znamenje. Poznam in nikoli ne vara. Zemlja bo °bila spet novo moč in bo spet s užila človeku. Le, kdo bo tam ^0ri. v moji kovačnici?” ‘Oh, Gaubert, če jokaš zato, potem pa res nimaš pametnega vzroka. Saj si vendar dobro vedel, da se boš moral nekega dne umakniti in prepustiti mesto drugemu; taka je človeška usoda. Edino zato si lahko žalosten: ker tisti, ki bo prišel za teboj, ne bo znal delati, takih plugov kakor ti. Sicer pa si svojo saržo pošteno zaslužil. Dovolj si nakoval železa; zdaj je tvoj delež senca v sadovnjaku in hiša tvojega sina,. “Zdaj mi praviš”, ti kakor poprej.” “Da.” “Zakaj?” “Ne vem.” “Vzemiva, da res ne veš, toda to dokazuje, da si kljub temu razumel, zakaj jokam. Moje življenje je v tem, da sedim tu na svojem stolu kakor strašilo in da ne morem niti s prstom ganiti, da bi muhe odgnal. Kadar pa se znajdem kje, kjer sem v napoto, če hočejo kuhati ali pomesti kuhinjo, potem zagrabi stol Jasmin na eni, Beilina pa na drugi strani; pa me odneseta kakor mrtvo stvar. Oh, prve dni, ko sem prišel sem,” je bil moj delež v resnici senčni sadovnjak in sinova hiša pa vnuki. Učil sem govoriti srake, zaprte pod cvetličnim loncem. Vse mogoče sem počel. To smo se smejali. Zdaj pa me je doletela kazen. Ne smel bi zapustiti vasi. Pa Mameche? .. Nekega lepega večera je odšla; več ne vem.” “Tako? Seveda, mi stari odhajamo, da napravimo prostor mla dim.” Nato nekaj časa molčita, zatopljena vsak v svoje misli. Potem pravi Gaubert: “Panturle, napravil ti bom plug; prav tak bo kot prejšnji. Hočem, da se bo začelo z enim izmed mojih plugov. Poslušaj, boš videl. Prej pa še poglej, če je Beilina še vedno v sadovnjaku.” “Da, tam doli, čisto na koncu, pri slivah.” “Prav. Vzemi metlo in prejdi z metliščem pod omaro. Tamle. Ali čutiš nekaj trdega? Izvleci.” In Panturle izvleče lemež. Lemež! Lemež, kakor nož svetal... ponosen, oster, predrzen, z oblim bokom kakor zver, ki divja preko hriba; z gladko kožo, brez kake gube. Človek bi ga mogel na pesti držati v ravnotežju. Gaubert žvižga skozi sobe: “ ... to ti je; dobrega plemena je ta lemež. Da, dobrega plemena. Moj poslednji. Napravil seem ga še v Aubignanu. Vzemi ga in spravi v svojo vrečo. Ce bi vstopila Beilina in ga videla, bi bilo hudo. Daj ga v vrečo, potem pa poslušaj, kajti lemež je ra plugu že precej, ne pa še vse. Ko se boš vrnil, pojdi v mojo kovačnico. Saj veš, da sem zadnji čas spal tam doli na koncu delavnice. Tam stoji omara, velika omara; to boš odprl. Na, vzemi ključ, tu, v žepu mojega telovnika je. Vzemi ključ; pozneje ga lahko vržeš tudi proč, ker ga nihče ne bo več potreboval. V tisti omari boš našel popolnoma izdelano oralo, popolnoma dovršeno, po vseh pravilih preluknjano. Tudi to je kos lesa prave krvi, ki je vreden tega lemeža. Plug boš sestavil z žeblji, ki so prav tako v omari; zaviti so v kos časopisnega papirja. Sicer pa, če hočeš orati tam, kjer si mi rekel, na pobočju nad vasjo, kjer je zemlja trda, boš moral ročico še malo zviti, ne preveč, prav malo, komaj toliko kot kavno žličko, razumeš? Zato boš položil les za tri dni v jamo-pod cipreso, da se namoči. Za tri dni, ne več, in zavijaj počasi, pritiskaj les ob kolena, toda najprej poskusi s takim plugom, kakršen je. NOVICE IZ KALIFORNIJE (Nadaljevanje s 2. strani) Marsikdo me vprašuje v pismu za ženo. Na dan, ko je moj sin Maks dirigiral svoj prvi koncert, je na torti, ki je stala na mizi, bila velika številka 25. Praznovala sva srebrno poroko na dan 7. maja 1.1. Tako je bil ves teden pravzaprav Simončičev, od koncertov pa do srebrne poroke... Vsekakor zanimivo tudi to! Nisem več mislil na številko 25, saj se pomikam naprej, pa glej ga spaka. Vraničarjev Martin, ki je moj bližnji sosed, se u-stavi na vratih s smehom na u-stih: “Vse najboljše Maks in še na mnoga leta!” Bil sem presenečen, še bolj pa takorekoč ginjen. Spomnil se je ... ni poza-Dil. Dolgo je že, odkar sva govorila o tem. Veste, bil je na potovanju. Šel je na obisk k svojemu starejšemu sinu v Teksas. Še izvleček iz pisma, ki sem ga prejel iz Argentine od g. R. Smersuja. Bil je moj predsednik v italijanskem taborišču. Tam sva se spoznala, tam sem črpal veliko iz njegovih naukov in se učil. Ni samo dober pisec, ne samo dober socijalni delavec in stvaritelj, pač pa še mnogo več, ne glede na to, da je komu v kamen spodtike. Kdor nima sovražnikov, je tudi brez prijateljev .. . Kadar berem v časopisu kak vaš članek, se vedno razveselim. V duhu se preselim v taboriščna leta, kjer je bilo poleg hudega tudi marsikaj lepega, zlasti vzajemnost, medsebojna pomoč, požrtvovalno delo skupnost itd. Tisti tujci, kateri so poznali naše razmere v taboriščih po Evropi, nas postavljajo za vzgled dobro organiziranega naroda. Toda zdi se mi, da imamo to lastnost samo v nevarnosti, v svobodi se napadamo na vse strani. Kakšen pomen ima to, res ne vem. Naše oči so uprte v Sev. Ameriko. Z zanimanjem smo sledili volitvam predsednika, spremljamo rasne boje, še bolj pa spremljamo vojno v Vietnamu. Kar zadeva borbe zoper komunizem, se nam zdi, da dela USA velike napake od Koreje, Kube in Vietnama dalje do svojih političnih zvez s komunističnimi državami. Delamo na tem, da spravimo čimveč literature v Slovenijo, tako je šlo 200 izvodov zadnje številke Družabne pravde. Tudi dr. Debeljakovih brošur o komunistični revoluciji v Sloveniji je šlo nekaj sto izvodov. Žal, da ni dovolj sredstev za večje pošiljke. Maks Simončič Je pač tako, taki smo Pogovor, ki sem ga nehote poslušal v kupeju drugega razreda brzca Maribor-Ljubljana, je bil značilen za današnje dni. Najprej moram predstaviti govornika: sedela sta si nasproti in sta se očitno dobro poznala. Bila sta pripadnika srednje generacije. Gube še niso prepredle njunega obraza, zato pa so bile močno poudarjene črte na čelih. Otroci, pravzaprav današnja mladina,” je rekel mož s plešo in vzdihnil. Drugi mu je takoj pritrdil z vzdihom in skomignil z rameni. “Ne vem, ali se mi včasih smilijo, ali bi jih obsojal,” je nadaljeval prvi. “Jaz jih ne obsojam,” je rekel drugi. “Tega, kakršni so, so — smo pravzaprav krivi — mi.” “Čisto tako pa spet ni,” je u-govarjal prvi. “S seboj prinašajo neko posebnost, ki nam ni bila lastna.” “Že, toda oblikovali smo jih mi, naš čas, vse njegove prednosti in vse njegove ovire. Odnosi med ljudmi, gospodarski odnosi, duševni odnosi.” “To sicer vpliva na mlade, že res, ampak oni pregnetejo v sebi vse te vplive na svoj način, ki recimo, meni ni vedno všeč.” “‘Jaz pa sem bolj na njihovi strani,” je dejal drugi in si prižgal cigareto. “Povedal ti bom primer o odnosih v šoli. Zadnjič sem zvedel od svojega fanta — saj je bolj redko, da mi kaj pove — tole, kar ga je prizadelo. A ne samo njega. Še marsikate- Recimo, da bi bil ti na mestu tistega direktorja, ki ima najbrž vsega dovolj, in ti bi ponudili štipendijo za sina. Bi jo vzel?” Sedaj je mož z naočniki pogledal skozi okno, v pokrajino, ki je hitela mimo, se zatem obrnil k plešastemu in rekel: “Ne vem. Mogoče pa bi jo vzel tudi jaz. Ampak, prav pa vseeno to ni.” F. Š. Ni surovin V tovarni Impol v Slovenski Bistrici jim že več mesecev primanjkuje aluminija. Vsaka pošiljka, ki pride, gre naravnost v peč. Jasno je, da delo ne more iti redno, da obrat in produkcija trpita. Pravijo, da je vzrok težavam delno tudi v tem, ker niso izdelali načrte za svoje potrebe dovolj daleč v naprej. Ladjica Ra na poli preko Atlantika po slari poti? SAFI, Mar. — V nedeljo je odrinila iz tega starodavnega pristanišča, ki so ga nekdaj u-porabljali feničanski mornarji, iz papirusovega bič j a zgrajena ladjica Rah po načinu starih e-gipčanskih ladjic. S to ladjico se je napotil Norvežan Thor Heyerdahl preko Atlantika, da bi preskusil možnost obstoja staro- TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 la prost dan in se veselila, ves [drugo svetovno vojno. Zmanjša- svet je pa Titu čestital. Čestitke so prišle tudi iz Moskve. Podpisala sta jih, kot zahteva rdeči obrednik, predsednik Sovjetske zveze Podgorni in glavni partijski sekretar Brežnjev. Kjer je v besedilu čestitk imenovana Jugoslavija, ni več rabljen kot do sedaj običajen izraz “socijalistična Jugoslavija”, ampak je rečeno le “Jugoslavija”. Za Sovjetsko zvezo ni torej Jugoslavija več socijalistična dežela, kar se vidi tudi po tem, da Kremelj sploh ni vabil jugoslovanskih komunistov ne na mednarodni komunistični kongres, ki se bo začel 5. junija, ne v razne pripravljalne odbore, ki so lani in letos zasedali, da pripravijo gradivo za kongres. Na praznovanju Tito ni bil tako slabe volje kot zadnjič na shodu v Kraljeviči. Husak se sprijaznil z “omejeno neodvisnostjo” PRAGA, CSR. — Novi glavni t a j n ik češkoslovaške Komunistične stranke dr. Husak obiskuje sedaj rdeča glavna mesta, da se seznani z rdečimi voditelji za železno zaveso. Preteklo nedeljo je odšel na enodnevni obisk v Varšavo k tovarišu Gomulki. Kaj posebnega nista mogla v davne zveze med Egiptom in'enem dnevu obravnavati, zato je Mehiko. [bilo uradno poročilo primeroma Obstoj piramid v Egiptu in v [prazno. Pa vendar je presenetilo lo se že uživanje škroba in živalskih maščob, porastlo uživanje govejega mesa, sočivja in zelenjave. Ženske dobijo delo SND išče snažilki Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče dve snažilki za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni. (106) Clerk-Typist Good with figures, 3 of 4 days per week, permanent. Must have previous job references. Pleasant air-conditioned 2-girl office. E. 55th St. Call 32N2759 after 4 p.m. (108) Gospodinjo iščejo Gospodinjo k starejšemu > ,o-škemu iščejo v Euclidu, severno, blizu Lake Shore Blvd. Za pogoje kličite od 8. zj. do 5. pop. tel. 481-1049. ____________________(107) Iščemo kuharico ali kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo jo pripravljeni izučiti. SORN’S RESTAURANT EN 1-5214 (x> Mehiki je osnova za ugibanje, da bi utegnila obstojati med njimi kaka stara zveza. Kake Egipčane naj bi morski tok zanesel preko rega njegovega sošolca. In tudi j Atlantika vse do Srednje Amerike, morda kar naravnost do o-bale Mehike, kjer naj bi posredovali svoje znanje tamkajšnjim domačinom, ki so v tisti stari dobi že morali razviti kar precejšnjo raven kulture. Norvežan je svojo ladjico poimenoval po starem egipčanskem bogu sonca. Upa, da jo bo morski tok pognal preko Atlantika, kot je njeno prednico ali prednice pred 3000 leti. Kot te je njegova ladjica opremljena z jadrom in vesli za slučaj potrebe. Indijanci v Wisconsinu MADISON, Wis. — V državi Wisconsin živi 8 indijanskih plemen na skupno 604,000 akrih zemlje. mene. “Kaj?” “Povedal je, da je njegov sošolec iz drugega mesta. Je edinec, oče je eden izmed direktorjev v nekem podjetju, skratka, fant, ki je že v nekem smislu privilegiran od doma.” “Dobro. Pa kaj potem? Saj ni tega kriv fant in takih je še več. To se mi ne zdi nič posebnega. Mu drugi zavidajo?” “Seveda mu. A ne zaradi tega, temveč zato ker dobiva poleg vsega še štipendijo 350 dinarjev mesečno. To pa ustvarja docela nepravilne odnose med sošolci. Z vsem-bi se še strinjali in sprejeli kot več ali manj normalno dejstvo. Toda štipendija. To pa je le prehudo.” Mož, ki se mu je začela nakazovati pleša, je umolknil za trenutek in pogledal skoz okno. Zatem se je z očmi vrnil v kupe, pogledal sobesednika in rekel “To s štipendijo res ni prav. komunistični svet. Husak sta namreč potrdila, da sta za “‘proletarski internaciona-lizem”. Gomulka je to storil že neštetokrat, dr. Husak pa šele prvič. To je vznemirilo komuniste na Češkem in Slovaškem. Kdor prizna “proletarski inter-nacijonalizem”, prizna načelo “omejene neodvisnosti”, kajti o-mejena neodvisnost je le del sistema proletarskega internacio-nalizma. Praga se bo torej lahko brez skrbi udeležila kongresa v Moskvi in glasovala za vse, kar bodo v Kremlju hoteli dati na glasovanje. Išče pomočnico Starejši slovenski vdovec z Gomulka in domom v Unionville, Ohio, sprejme slovensko pomočnico za lažja hišna dela. Nič težkega čiščenja ali pranja. Kličite Unionville: 1-428-1570. (106) Za Moskvo Jugoslavija ni komunistična država! MOSKVA, ZSSR. — V Kremlju so že davno prepričani, da je Tito tako hudo zavozil jugoslovanski komunizem, da ni sedaj ta dežela niti socijalistična. Se- Konzervirano sočivje v ZDA vedno več jemo CHICAGO, 111. — V zadnjih desetletjih se je uporaba konzerviranega sočivja v naši deželi več kot podvojila v prehrani povprečnega človeka. Poleg tega poje povprečen Amerikanec tudi nekako eno tretjino več svežega sočivja in zelenjave, kot jo Moški dobijo delo Help Wanted Male Three young men for machine shop. Speak some Englkh. Pal-Vin Machine & Mfg. Co. 1419 E. 40 St. (108) Delo dobe Trije mladi moški dore delo v strojni tovarni. Morajo govoriti malo angleško. Pal-Vin Machine & Mig. Co. 1419 E. 40 St. (108) daj so to stališče začeli uveljav- , . , , Ijati celo v uradnih aktih. Tito ^ hekaj_ desetletji, ____________________ _ je 25. maja obhajal svoj 77. »J Cel Hiša naprodaj Bungalow, 4 spalnice, predeljena klet, zgotovljena razvedrilna soba, priključena garaža, blizu šole in bus linije. Kličite lastnika po 6. uri KE 1-5443. -(109) Loti naprodaj 10' lotov je naprodaj v Mentorju, severno od bulevarda, 75x 150 čev.; mestna voda » in plin $3950 vsak. Si’lahko taki.j zgradite svojo hišo. STREKAL REALTY 481-110« 692-1020 • (106) AMERIŠKA D0M07TNA, JANEZ JALEN: VOZARJI Kobila po njivi je mirno vlekla brano gori in doli, še celo obračati je znala sama, in Klemen je lahko nemoteno razmišljal. kako so se brez razburjanja razumsvno med sabo pogovorili. Takole je bilo. V jeseni je Francka ostala doma. Mama je kar nič več ni mogla pogrešati, čeprav je Veronika hitro odraščala in Lenka zalegla za dve. Hiša ni mogla več shajati brez gospodarja, ker hlapci se ženskam neradi pokoravajo, ko včasih moškega dela res ne morejo prav razumeti. Da bi se sama poročila, kakor jo je podražil Marka, bi ne b’lo pametno in še za norčavo trolo bi jo imeli, ko ima že odraslo hčer. Francka pa ne bo mogla dolgo odlašati. Ah naj se s Klemenom dogovori, ah pa naj si kcga drugega izbere, saj ne gleda samo Markov za njo. Letnica se je najedla. Postalo ji je dolgčas ih je na rahlo zarez-getala. Rada bi spet stopala ob materi. Kobila se je oglasila, kakor bi hotela opomniti hčer, naj bo kar mirna in zadovoljna, ko se lahko prosto oteplje obadov, ki njej sami postajajo čim dalje bolj nadležni in ji pijejo kri. “Hi!” je bolj iz navade kakor :z potrebe pognal Klemen. Na velikonočni ponedeljek pa, ko so že pozno zvečer ostali v kuhinji sami in sta obe, Francka in Lenka, ena vpričo druge dale Klemenu enako rdeče obročene pirhe, je pa spregovorila mama in naravnost povedala Klemenu in vsem, da se mora dokončno odločiti. Vsi so obmolknili in kar sapo jim je zaprlo. Še luč je pomežiknila. Klemen je pa začu-depo pogledal krčmarico, kakor bi 'hotel dognati, če ga ni malo preveč srknila, ko ji vse popoldne in ves večer gostje iz spoštovanja napijajo. “Nič ne glej,” je uprla Franca srepo oči v Klemena, “pogovoriti se bo treba.” In je kakor moški, še vsak izkušen gospodar bi je ne znal tako, ukazaioče postavila pest na mizo. Se preden se je jutro zasvi-talo, so se do konca domenili. Vsi so bili istih misli. Ne takih, ki jih bereš v knjigah, iz katerih se ljubezen kar cedi, ne, takih, kjer med trdim senom v peščenem gospodarskem bregu trdožive rožice ljubezni cveto. Zabarica, vdova Franca, gospodinja, gospodar in še skrbna mati dveh hčera — menda ga je ob napivanju, kateremu se ni mogla ubraniti, saj bi nihče več ne stopil čez njen prag, kogar bi zavrnila, res kakšno kapljo več srknila — je pribijala, da Lenke ne pusti od hiše, dokler se ne omoži. Se je zadnje čase zavoljo lepe, ustrežljive pa nedostopne Ljubenčanke Lenke marsikak goldinar zakotalil v krčmo pod Broscem, ki bi drugače mimo oddrdral. Pa naj bi tako dekle Klemen pustil in se polakomnil krčme in piiprege. Naa, za vse na svetu ne. “Veš kaj, Klemen,” se je oglasila Francka. “Tako ti povem. Reci, pa te vzamem. Samo iz dna srca rada te pa ne bom mogla nikoli imeti. In če bi tudi mrla za tabo, bo vselej, kakor satan iz pekla, siknila misel, da si vzel hišo, ne mene, Ljubezen med tabo in Lenko je kakor-Francka je obmolknila. Se ni koj mogla spomniti prave primere. pa jo je mama prehitela: “To se pravi, da razven Klemena ne boš mogla imeti nikogar drugega rada.” “O, prav lahko in iz dna duše, če me ne oo vzel samo zavoljo hiše, ki jo bom nekoč imela.” Mama se je zresnila. “Pa si res zrela za možilo.” “Saj moram biti, ko ste vi preveč pametni in se nočete več poročiti.” “Smrklja. Še sanja se ti ne, CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — 5 day week. Your home or mine — 8-6 p.m. 7 mo. old boy. $20. week. Days 525-1789 after 6 P.M. Weekends anytime, (105) CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WAITRESSES WANTED EXPERIENCED. MUST BE OVER 21. Days — Evenings after 4 P.M. IMPERIAL’S RESTAURANT & COCKTAIL LOUNGE 36 S. Northwest Hwy. Palatine 358-2010 (106) SECRETARY WANTED Typing, Phones & Shorthand Necessary. Permanent, Good Starting Salary. O’Hare Area Call Mr. Bass 686 7770 Schiller Park, Illinois (106) Expanding North Suburban Firm has immediate openings in LIGHT ASSEMBLY Permanent, full time. — We offer a complete fringe benefit program inch Hospitalization, Life Insurance, Bonus, Profit Sharing and Much More. __ Call for interview , 272-7990 DANIEL WOODHEAD CO.. 220 Huehl Rd. Northbrook ________________________(105) HELP WANTED kaj se pravi imeti koga tako rad, kakor sem jaz imela rada tvojega ata.” “Priznam. Kljub temu—. Hiša potrebuje gospodarja in v jeseni se poročim. Koga bom vzela, pa še ne vem. Markovega Klemena gotovo ne. Se mi je do dna zjasnilo.” Kakor se je delala, iz železa pa Žabarjeva Francka le ni bila. Naglo je vstala in odhitela v vežo in še naprej na dvor. Ko se je nazaj prismejala, so vsi videli v njenih očeh sled solza. “Nobene druge, če bi Lenke ne bilo na svetu,” si je po tihem rekel Klemen. Sence je že kar pošteno pripekalo in kobila se je utrudila. Tudi lačna je postala. Vlačila je zadnjo srdo ob meji, kjer je tik njive rasla že precej visoka otava. Sklonila je glavo in se hotela pasti. Klemen v svoji zamišljenosti niti opazil ni. Stopil je na brana, se spotaknil in skoraj padel. “Hi, preklicana mrha!” je zarobantil in prav zares ošvrknil kobilo. V nedeljo so pa Žabarjevo Francko res prvič oklicali. Z Ile-tovim Janezom iz Praproš. Brhek fant je bil in pameten. Kdo ve kaj ni imel, prazen pa tudi ni bil. Vozarji so oklice raznesli do Podkorena in Ljubelja, do Postojne, v skriti Bohinj in še dalje. Markov oča je še tistega popoldne zvedel. Potem pa — pokazal ni nič, tudi rekel ni nič. Postal je pa nasajen, da je vsem presedal. “No, saj prav sedaj gre,” je zagledal Klemen očeta, ki je nesel v zeleni nosati čerfi s pepelom pomešano repno seme. Menda pepel broni, da gosenice repo, ko odžene, manj žro. Da ne bo oče več trdovratno molčal, je Klemen takoj vedel. Sedaj, ko rosta sama in nihče ne bo mogel vleči na* ušesa besedi. Izpove ga, da bi ga noben zakrknjen janzenist ne mogel tako do dr a. Oče je pogledal po njivi in ko je videl, da je že vsa povlečena, je molče začel sejati. In je Marka sejal. Klemen pa zavlačeval. Hodila sta po njivi gori in doli, se srečavala in oba molčala, kakor bi bila čez glavo zaposlena vsak s svojim delom, ki je bilo bolj podobno zabavi kakor pa naporu. Kakor dva trmasta otroka sta se kujala. Nazadnje je pa očeta le zmoglo. Grede, ko sta na sredi njive šla drug mimo drugega, on s čerfo v reki. Klemen pa za brano, je Marka nekaj pogodrnjal o nespametnih otrocih, ki nočejo sami sebi dobro. Klemen je pa preslišal in pognal kobilo: “Hi!” In sta se zopet srečavala in je Marka, ne vselej, pač pa večkrat pogodrnjal, Klemen pa nični hotel slišati. Sonce je že kar pošteno pripekalo, nad njivo so švigale lastovice in lovile muhe in mušice. Letnici, privezani pri košu, je postalo dolgčas in je začela z bosim kopitom kopati v mehko ruševino na meji. Marka je dosejal in počakal na ozarah Klemena: “Ustavi malo! Bi ti rad nekaj povedal.” “Kaj pa takega, ata? ’ “Se pa še nevednega dela,” je bil nejevoljen Marka, “ko me je zvodil, kakor me še nikoli nihče ni.” “Nič si ne morem očitati, razen malo navihanosti,” je oporekal Klemen. “Kaaaj?” je zrastel Marka. “Dve leti in pol me vlečeš za nos, svojega očeta, pa še praviš, da si nič ne moreš očitali.” “Prav zares ne. Saj sem si prizadeval, da bi vam ustregel, pa res ne morem. Vsak rajši sede na mehko kakor na trdo. Nq, saj me nazadnje Francka tudi hotela ni več.” “Pa zakaj ne?” “Zato, ker je uvidela, da bi Lenke nikoli ne pozabil.” “Tiste črepinjarice, ki nič nima?” “Res je. Nič nima. Pa je sama iz sebe bogata. Ha------------Ce smem spomniti —. Vse vem. Tudi Primožev Marko ni imel skoraj nič, pa se je potegoval za bogato Podlipnikovo Ančko, mojo rajnico mamo in je zmagal. Zakaj bi pa ne bilo enkrat narobe? Ženin nekaj, nevesta nič, oba pa pridne roke.” “Od vsega zlomka imaš strupen jezik.” “Po pravici sem povedal.” “Najraje bi te z Napaljonam na Rusko za vozataja poslal,” se je izdal Marka, saj ga nič manj ne grebe kakor desetnikova ljubezen. Klemen je očeta dobro razumel in je nehal jezikati. Mladi gospodar Boštjan je namreč dobil ukaz, da mora za Napoleonovo vojsko, ki se je odpravljala na Rusko, preskrbeti pa-rizar, par konj in vozataja. Ne sicer vsega na svoje stroške, pač pa on odgovarja, da bo vse v redu. Ker je bil Boštjan s konji na cesti, je vsa skrb padla na očetova ramena. Desetnik je obmolknil, Marka je pa godrnjaje odšel proti domu. Ni hotel počakati, da bi se peljal. Klemen je repo do konca za vlekel, napregel in pognal. Nič se mu ni mudilo. Razmišljal je in domislil. Dve, tri leta bo še kar počakati treba, dokler ne postane polnoleten, štiriindvajset let star, in da se ata unesejo. Nerodno bo — Kobila, zaprežena v ojnice, je počasi stopala po kolovozu. Letnica je pa živahno drobila po mehki travi, privezana izven ojnic poleg matere. GARFIELD ROOFING 3465 E. 93 St. blizu Union Ave NOVE STREHE HITRA POPRAVILA RALPH JERIC VU 3-2560 ponoči 475-4647 podnevi XXXXXXXXXXXYrYxxxXYTXYYYYYxxxTTYTTYYYYYT3 JAS. A. SLAPNIK FLORIST 6620 St. Clair Ave. Phone: 431-8824 Za spominski žalni dan okrasimo grobove S CVETJEM VENCI — ŠOPKI — V LONČKIH l zxxicxxx YYxxYYYYYYYYYYYYYxxYxxXXYn txxxxiruxxxx- PRED 10,000 LETI — Arheologi, ki so si ogledali na otoku Tazmaniji te-le podobe v skalah, so mnenja, da so bile narejene pred 10,000 leti ali še preje. O njih izvoru ni nič znanega. Tazmanija je bila odkrita zelo pozno in svet o njeni preteklosti komaj kaj ve. HOUSEKEEPER — CHILD CARE Live in. Own rm. & board. No. West, suburban home. 3 schl. age children. 724-3817 days after C p.m. Weekends anytime. (107) MALE HELP JANITORS WANTED Must be union or willing to join. Work and live in beautiful Elmhurst. $582 per month plus apartment. Mr. Mason 832-7600 (105) BUSINESS OPPORTUNITY i SERVICE STATION, Fully equip. Ready for new owner. $2,500. Brookfiled, ill. PH. 485-9623 7 a.m. to 5 p.m. tk. , 'i'll “ lk-i (105) TRAINEE FOR CUSTOM ENTRY CLERK Permanent Good Starting Salary O’Hare Area CALL MR. BASS 686-7770 SCHILLER PARK, IIL. (106) GOOD OPPORTUNITY DIRECTOR OF NURSING SERVICE Exciting new opportunity in a 1 growing accredited hospital in suburban Los Angeles. Candidate | should have: 1 • 3-5 years experience as director I or assistant director of nursing of a 100-200 bed general hospi- | tal. • 3-5 years supervisory experi- ence. • 3-5 years clinical experience. SEND RESUME TO: ADMINISTRATOR BEHRENS MEMORIAL HOSPITAL 446 Piedmont, Glendale, Cal. 91206 or Call (213) 244-1101 PRESKUŠEVALCI — Tile štirje na sliki preskušajo mesne izdelke nekega podjetja na Madžarskem, če imajo pravi okus. Pravijo, da je za ta posel vedno dovolj povpraševal-cev, toda le redki so ga sposobni zadovoljivo opravljati. Okrog Triglava so se začeli kopičiti oblaki. Popoldne bo najraje še huda ura. Dobro, da je repa vsejana. Jeda in repa sta bili v tleh. Poletje se je nagnilo. Vročina je ponehavala in jutra so postajala čim dalje bolj hladna. Ponoči so se spreletavale od cerkvice svetega Lovrenca v skalnih Pečeh nad Zabreznico do cerkve na Bregu nad Savo svetinje in od Save nazaj v strme Peči. p Včasih tako na gosto, da se ]e nebo iskrilo, kakor bi se same zvezde selile. Za svoja godova sta se obiskovala brat in sestra, sveti Lovrenc v Pečeh in sveta Radgr.nd na Bregu. Za desetega velikega srpana, prav za svetega Lovrenca dan, je bilo ukazano, da se morajo do noči zbrati v Kranju vsi vo-zataji m z rekviriranimi vozovi in konji vred. Za rodinsko faro (Dalje prihodnjič) GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore BIvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers ......................................... m m bmmu—« Prošnja in obvestilo uprave Naše naročnike v Lorainu, O. in okolici prosimo, da hi odslej plačevali naročnino direktno. Naš dolgoletni zastopnik g. Louis Balant je 18. maja 1969 odšel v večnost. S tem preneha zastopništvo za omenjeno okolico. Uprava bo naročnike redno obveščala o zapadlih naročninah. V zadevi osmrtnic in obletnic, vseh osebnih novic in sporočil, pa jih prosimo, da se poslužujejo telefona ali pošte. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628. Upamo, da bodo lorainski naročniki ohranili zvestobo listu, in se priporočamo njihovi nadaljni naklonjenosti. Vse lepo pozdravljamo! AMERIŠKA DOMOVINA ^ .............................:...... ----------------^ ŠK1LAST1 POGLED — Goldie Hawn, ki nastopa na televiziji, se je pri nedavnem snemanju v odmoru preskušala v novih “izrazih”, enega katerih je jotograj posnel. Nastopa v novem filmu skupaj z Ingrid Bergman in z Walterjem Matthau-om. NA SONCU — Opica babun se je spravila na sonce v pari-škem živalskem vrtu. Ko se ji je popel na pleča mladič, skrbno gleda, če je vse varno.