List 31
Skrbimo za senožeti.
Iz goriškega „Gospodarskega lista".
Nepričakovano poskočila je cena goveje živine in gotovo po vplivu modre državne postave, katera za-branuje vstop ali uvožnjo v našo državo ruski in ru-munski govedi. Poleg tega nam pomaga tudi to, da gre kaj mnogo živine na Bavarsko. In tako se je uresničilo, kar smo upali od te postave, za katero so vsi kmetiški  zastopi toliko let prosili.   Ce sedaj pri
takih razmerah ne more shajati živinorejec, potem mu res ni pomagati več.
Kaj je torej naravniši od tega, da kot umni gospodarji izkoristimo ta položaj, da si pomagamo z živinorejo, ki nam zamore v sedanjih razmerah še največ zboljšati dovolj propadajoče kmetijstvo.
Da pa moremo to doseči; treba poprijeti se resnično umne živinoreje, kateri pa je trdna podlaga dobra klaja, kakoršno pridelujemo na senožetih in de-tudi na njivah, ker posebno za velike kmetije je dokaj modiiši, da uvrstujejo v njivski kolobar saj tretjino prostora za pridelovanje krme, na pr. detelje, zelene turšice, grahoršice, krmenske pese, korenja itd., saj je skoro povsod znana stvar, da žitne rastline v primeri tržni ceni le pičlo povračajo stroške pridelovanje. S pomnoženo klajo pa dohaja po pomnoženi živini tudi dokaj gnoja zemlji v prid in gnoj prav je os, krog katere se vrti poljedelstvo.
Pa koliko se pripušča njivstva za pridelovanje živinske krme? Ali mar se ne silijo še vedno gospodarji s pridelovanjem žita, če tudi vedo, da jim ne nese; pa stare, še tako škodljive navade treba držati se! Kakošni so pa večinoma travniki? Koliko jih je, da niso preraščeni z mahom, ali da na njih raste sladka obilna trava. Le malo jih je, ki so, ker močvirni, osušeni saj z odprtimi jarki; takih, v katerih je izpeljana pravilna drenaža, če tudi namesto z angleškimi cevmi saj s kamnenimi ploščami, je skoro nemogoče najti v naši deželi.
Le malo je senožeti, katere so tako uravnane, da se morejo napajati z vodo; kje smo in kedaj bomo v tem oziru došli lombardske kmetovalce, ki imajo vse senožeti napajane, zato pa tudi po 6—8krat jih v letu kose. Ogromna večina naših senožeti ima opešano rušo, saj tudi ni drugače mogoče, ker morda še nikdar ni videla gnoja in tudi travnik ni neusahljiv vir ali studenec, ki bi vedno dajal, ne da bi moral tudi napajati se. Ako hočemo tedaj res povzdigniti našo živinorejo, moramo pričeti tudi zboljšavati naše senožeti; ter ne pozabimo na star naroden prigovor „krava pri gobcu molze."
Na opešanih revnih ali pa premočvirnih travnikih dobivamo ne le malo, ampak tudi dokaj slabo krmo. Zboljšane senožeti pa nam bodo donašale ne le v§^ ampak tudi dokaj tečnišo klajo. Znanstvene poskušnje in preiskave na kemiško sestavo dokazale so, da seno, pridelano na senožeti, obraščeni s sladkimi travami in
244
pognojeni s pepelom in fosforovimi gnojili je imelo trikrat toliko redivnosti od onega pridelanega na revni senožeti. Torej ne le podvojeno množino sena moremo dobiti na umno uravnani in oskrbovani senožeti, ampak tudi dokaj tečnišega, katero bo tudi dokaj bolj izdalojn živino bogato hranilo.
Še je čas, da saj nekoliko za naše senožeti to spomlad storimo in to da jih oprostimo mahu, ki zadužuje razvoj drugih boljših trav, ki zadržuje izsu-šenje, ki je prava zalega raznih mrčesov. Zato ne strašimo se dela, vzemimo, če druzega nimamo, navadno brano, obtežimo jo in z njo prevlecimo večkrat po dolgem in na široko celo senožet; ne bojmo se, če bo videti po tem delu senožet nekako raztrgana, razmesarjena; iz ranenih travnih korenin pognale bodo še bolj nove bilke, saj tudi obrezujemo trto, drevje, žive meje itd., in ker bo mah odstranen , lehko se bodo nove travne bilke vzdignile in vspešno razvijale. Kjer je ruša le revna, dobro storimo, če v tako prevlečeno senožet posejemo nekoliko dobrega travnega semena; kaj dobra je italijanska ljulika (Lolium ita-licum), ki silno^ hitro raste in uže v prvem letu daje po dve košnji. Če ji postrežemo z gnojem, pa se more v drugem letu potem celo štirikrat kositi. Komur ni mogoče kupiti travnega semena, naj pa nametava se-nenega drobu.
Privošimo posebno opešanim senožetim tudi nekaj gnoja, na pr. gnojnice ali sekretnice, pepela. Tudi zmlete kosti uže razkrojene (superfosfat) in kilisalpeter se z veliko koristjo rabi za senožeti. Kder ima kompost na razpolago, naj z njim potrosi senožet, videl bo, kako hvaležna mu bo za to senožet. Kdor se namesto pravega mahu (spagnum) nahaja nizki mah (he-patica) bolj lišaju podoben, znamenje je, da je travna ruša popolnem opešala in tam ne pomaga drugo nego da napeljemo za par prstov na debelo dobre rodovitne zemlje ali tudi komposta. Opomogle se bodo travice in mahu bode konec. Še boljše se ve da je, če tako opešano senožet pred zimo preorjemo, da zimski mraz prešine brazdo, da korenike zgnjijejo in spomladi potem se z brano po dolgem in širokem brazde prav dobro prevlečejo in v tako zrahljano zemljo se naj prvo leto sadi krompir, ali tudi sirk, kateri se mora kakor vedno pridno okopovati in pri tem se zemlja vedno dobro rahlja.
Potem se vseje oves in v oves travno seme, da iz tega postane nova trata ali travna ruša.
Kolikor bolj se je pognojilo prvi in sedaj ovseni setvi, toliko vspešniši bode rast trave in na tem je veliko ležeče, da se koj v prvi mladosti nove trave čvrsto razrastejo.
Res čuditi se je, da se kmetovalci tako malo ozirajo na senožeti, kajti če se njiva skaže hvaležna za obilno gnojenje, gotovo je senožet še hvaležniša in še bogateje povraća kmetovalcu stroške in trud gnojenja. Posebno se ne sme pozabiti, da ima seno, vzrastlo na senožeti dobro pognojeni z gnjilčnim in fosforovim gnojem, skoro tri-, celo štirikrat toliko rastlinske beljakovine v sebi, torej da je tako seno tudi dvakrat tečniše od navadnega. Ni vse eno, kakošno seno se živini poklada, sladkega dobrega sena je vedno pol manj treba od pustega in kako se pač pozna, ko krave dobivajo tečno seno, takoj se pomnoži molža.
Najprimerniši gnoj za senožeti je, kakor uže rečeno, kompost, ker ima v sebi vse one snovi, kakoršne travne rastline potrebujejo, in sicer v jako lahko raz-topljivi obliki, posebno če se je kompostni kup parkrat v letu premetal in polil s sekretnico in pomešal s pepelom. S tako primesjo se pospešuje razkrojenje komposte vih, posebno lesnih obstojnih delov in ta primes
sama je za trave velekoristna gnojilna snov. Za nježne travne rastlinice je silne važnosti, da se jim v kompostu podajajo redilne snovi, v kolikor je sploh mogoče, raztopni obliki. Navadno pa ni mogoče, toliko komposta napraviti, da bi ga za vse senožeti dovolj bilo in zato moramo iskati pomoči v umetnih gnojilih in o teh smo uže v prejšnjih listih govorili. V okolici goriški pa, kjer imamo na razpolago sekretno blato (lajben), kakor tudi gazno vodo, jako bogato na gnjilč-nih snoveh, si moremo toliko bolje pomagati in s tem pomnožiti pridelke sena.
Kmetovalcem po hribskih okrajih pa živo priporočam, da porabijo ves pepel za senožeti, videli bodo, koliko sena bodo več nakosili!                       Povše.