i' ST K E EZIJEV UDK (UDC) 528.001.1(497.12) 347.235+912(084.3):528.93 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 RITVE D ŽA TASTE I TO RAFIJA mag. Roman Rener Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-06-23 Pripravljeno za objavo: 1995-09-26 Izvleček Z osamosvojitvijo in nastankom nove države Slovenije ter uvajanjem tržnega gospodarstva so pred geodetsko stroko postavljene nove zahteve. V tej vlogi pa se geodezija nekako ne znajde najbolje. V članku so opisani novi momenti, ki ključno vplivajo na strokovne usmeritve naše stroke in položaj v današnji družbi. Podrobneje sta analizirani dve ključni polji: zemljiški kataster in topografski-kartografski sistem. Ključne besede: Geodetski dan, geodezija, Otočec, strokovne usmeritve, topografsko-kartografski sistem, zemljiški kataster, 1995 Abstract The gaining of independence, the establishment of the Republic of Slovenia and implementation of the new market economy have changed the demands on geodesists. However, geodesy has not yet become accustomed to the new circwnstances. The influence of these new factors on the profession of geodesy is described. Land cadastre and topographic-cartographic system are discussed in detail. Keywords: Geodetic workshop, geodesy, land cadastre, Otočec, professional orientations, topographic-cartographic system, 1995 UVOD Geodezija s svojimi podatki oskrbuje različne uporabnike in je eden bistvenih dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja. Lahko bi jo prišteli med dejavnosti, ki z bazičnimi prostorskimi in ostalimi podatki oskrbujejo druge veje in omogočajo njihov razvoj. Podpora geodetskih podatkovnih baz služi predvsem davčni politiki, upravljanju z nepremičninami, planiranju in izrabi prostora, vojski, policiji itd. Razvoj novih tehnik in digitalnih orodij je bistveno spremenil ustaljene tokove v geodeziji, kar se kaže v dveh smereh: Geodetski vestnik 39 (1995) 3 a) v organizacijskem in strokovnem odnosu do geodetskih evidenc Poleg ustreznega strokovnega geodetskega znanja je treba obvladovati nove računalniške tehnike in orodja. Prav gotovo je predhodno omenjeno dejstvo postavilo pred geodezijo velik izziv po vzpostavitvi ustreznih digitalnih baz. Tako imenovani GIS-i omogočajo vrsto aplikac~, predvsem pa se učinkovitost kaže v različnih analizah in oblikovanju novih kvalitet podatkov oz. izvedenih podatkih. Prednosti so predvsem v hitrosti, večji obsežnosti in količini pojavov, ki jih analiziramo in v ceni končnih produktov po vzpostavitvi digitalnih baz. Pravzaprav se je v svetu v zadnjih nekaj letih že uveljavilo novo ime geomatika (geomatics) in temu ustrezno je že v izredno hitrem vzponu polje, ki ga lahko imenujemo kar „geomatics industrija". b) Odnos drugih vej in uporabnikov do geodetskih podatkov Druge veje in uporabniki geodetskih podatkov lahko z novimi tehnikami in računalniškimi orodji enostavno in največkrat tudi brez ustreznega strokovnega znanja pridejo do geodetskih podatkov. Po drugi strani pa lahko izvajajo tudi velik del analiz iz digitalnih geodetskih podatkov, za katere bi geodeti morali imeti primarni interes. S tem prihaja do izgube avtonomnosti geodetske stroke in na ta način tudi dosedanje vloge geodeta v družbi. To pomeni, da je treba izvesti redefinicijo geodezije. V zadnjih letih sta v Sloveniji prisotna dva nova momenta, ki sta bistveno posegla tudi v našo stroko: osamosvojitev Slovenije in pridobitev mednarodnega statusa države ter sprememba družbenega sistema in uvajanje tržne ekonomije. Geodezija je bila dolžna izdelati strateške cilje, t.j. opredeliti ključne in strateške evidence na različnih poljih, in sicer tiste, ki jih že poseduje in tiste, ki jih je stroka sposobna zagotoviti glede na nove robne pogoje za vodenje države. Novi temelji tržnega poslovanja so začeli uvajati konkurenco med delovnimi organizacijami, znotraj državne uprave (bolj uspešno ministrstvo z boljšimi programi si iz proračuna zagotovi več sredstev), posredno pa sta tekmeca tudi državni in zasebni sektor (pri nas za zdaj le hipotetično). To od vseh udeležencev poleg že omenjene strokovnosti zahteva še znanje sporazumeyanja, organiziranja in pogajanja. di se, da je naša stroka spregledala zgoraj naštete spremembe. Precej zanesljivo lahko trdimo, da smo po osamosvojitvi zaradi nepostavitve strategije, premajhnega zaupanja lastnim strokovnjakom in nepremišljenega uvajanja novih GIS orodij, pa tudi zaradi premajhnega interesa po obvladovanju novih procesov organiziranja in pogajanja na državni ravni obsojeni, da naše evidence razparcelirajo med različne resorje. Zaradi neizdelane strategije je nejasna vloga ključnih inštitucij, ki bi sicer lahko bile nosilke razvoja in afirmacije geodezije v novi državi. Slovenija je na prvi pogled zelo dobro pokrita z različnimi geodetskimi podatkovnimi bazami. To nam pokaže tudi primerjava z razmerami v svetu, ki jih zasledimo iz poročil FIG-a. Problem je le, da imamo evidence slabo vzdrževane, da včasih manjkajo ključni opisi, saj evidence večinoma niso doživele redefinicije, primerne času in potrebam. Kljub vsemu pa naše evidence predstavljajo izjemno finančno vrednost, ki je ne znamo izkoristiti. Potrebe po geolociranju različnih podatkov so zaradi naglega razvoja informatike in uvajanja novih računalniških orodij Geodetski vestnik 39 (1995) 3 'I i' ' postale izvedljive in realne, včasih še celo enostavne. Tradicionalne meje med posameznimi resorji, pa tudi med geodetskimi področji izginjajo (npr. kartografija in fotogrametrija itd.) Po drugi strani pa so sistemi geodetskih in drugih evidenc vse bolj kompleksni in s pravilnim pristopom k delni evidenci pravzaprav rešujemo vrsto problemov, kar vidimo iz naslednjega primera: s pravilnim strokovnim pristopom k novemu DMR-ju Slovenije bi zadovoljili več potreb, kot npr. za projektiranje cest, železnic, daljnovodov, za izračun pokritosti z različnimi valovanji (TV signal, radarski signal itd.), za naravovarstvene potrebe, za navigacijo vojaških letal in helikopterjev itd., poleg tega pa bi rešili še problem reliefa pri vzpostavitvi digitalnih topografskih baz in potrebe pri ortofotu. V nadaljevanju si podrobneje oglejmo dve ključni področji, ki ju prof. D. M. Grant imenuje „dragulji krone": zemljiški kataster in topografsko-kartografske baze. ZEMLJIŠKI KATASTER emljiški kataster je evidenca, s katero se ukvarja največ geodetov. Navezanost nanjo ima dolgo zgodovino. Vendar pa se stanje v zadnji polovici stoletja ni bistveno spremenilo. Trenutno je nekaj več kot 10% ozemlja Slovenije pokrito z novo izmero in z ustreznimi novimi katastrskimi načrti v različnih merilih ( od 1 :500 do 1:2 500). V zadnjih letih je bilo veliko energije in finančnih sredstev vloženih v projekt Digitalnega zemljiškega katastra. Od velikih pričakovanj pred nami ostaja urejanje arhivov geodetskih izpostav in kruta realnost o stanju podatkov. Večina katastrskih načrtov ostaja v merilu 1:2 880, nekateri od njih so v zelo slabem fizičnem stanju. Poleg tega manjka učinkovita pravna ureditev tega področja, ki bi morala potekati paralelno z izvedbo strokovnega koncepta. Velik napredek pa vsekakor velja omeniti na področju opisnega dela katastra, saj smo ga uniformirali in na vseh geodetskih izpostavah prešli na obdelavo z INI