i' 
ST K 
E EZIJEV 
UDK (UDC) 528.001.1(497.12) 
347.235+912(084.3):528.93 
061.3(497.12 Otočec),,1995":528 
RITVE 
D ŽA 
TASTE I TO RAFIJA 
mag. Roman Rener 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1995-06-23 
Pripravljeno za objavo: 1995-09-26 
Izvleček 
Z osamosvojitvijo in nastankom nove države Slovenije ter 
uvajanjem tržnega gospodarstva so pred geodetsko stroko 
postavljene nove zahteve. V tej vlogi pa se geodezija nekako 
ne znajde najbolje. V članku so opisani novi momenti, ki 
ključno vplivajo na strokovne usmeritve naše stroke in 
položaj v današnji družbi. Podrobneje sta analizirani dve 
ključni polji: zemljiški kataster in topografski-kartografski 
sistem. 
Ključne besede: Geodetski dan, geodezija, Otočec, 
strokovne usmeritve, topografsko-kartografski sistem, 
zemljiški kataster, 1995 
Abstract 
The gaining of independence, the establishment of the 
Republic of Slovenia and implementation of the new market 
economy have changed the demands on geodesists. However, 
geodesy has not yet become accustomed to the new 
circwnstances. The influence of these new factors on the 
profession of geodesy is described. Land cadastre and 
topographic-cartographic system are discussed in detail. 
Keywords: Geodetic workshop, geodesy, land cadastre, 
Otočec, professional orientations, topographic-cartographic 
system, 1995 
UVOD 
Geodezija s svojimi podatki oskrbuje različne uporabnike in je eden bistvenih dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja. Lahko bi jo prišteli med 
dejavnosti, ki z bazičnimi prostorskimi in ostalimi podatki oskrbujejo druge veje in 
omogočajo njihov razvoj. Podpora geodetskih podatkovnih baz služi predvsem davčni 
politiki, upravljanju z nepremičninami, planiranju in izrabi prostora, vojski, policiji itd. 
Razvoj novih tehnik in digitalnih orodij je bistveno spremenil ustaljene tokove v geodeziji, kar se kaže v dveh smereh: 
Geodetski vestnik 39 (1995) 3 
a) v organizacijskem in strokovnem odnosu do geodetskih evidenc 
Poleg ustreznega strokovnega geodetskega znanja je treba obvladovati nove računalniške tehnike in orodja. Prav gotovo je predhodno omenjeno dejstvo 
postavilo pred geodezijo velik izziv po vzpostavitvi ustreznih digitalnih baz. Tako 
imenovani GIS-i omogočajo vrsto aplikac~, predvsem pa se učinkovitost kaže v 
različnih analizah in oblikovanju novih kvalitet podatkov oz. izvedenih podatkih. 
Prednosti so predvsem v hitrosti, večji obsežnosti in količini pojavov, ki jih 
analiziramo in v ceni končnih produktov po vzpostavitvi digitalnih baz. Pravzaprav se 
je v svetu v zadnjih nekaj letih že uveljavilo novo ime geomatika (geomatics) in temu 
ustrezno je že v izredno hitrem vzponu polje, ki ga lahko imenujemo kar „geomatics 
industrija". 
b) Odnos drugih vej in uporabnikov do geodetskih podatkov 
Druge veje in uporabniki geodetskih podatkov lahko z novimi tehnikami in računalniškimi orodji enostavno in največkrat tudi brez ustreznega strokovnega 
znanja pridejo do geodetskih podatkov. Po drugi strani pa lahko izvajajo tudi velik 
del analiz iz digitalnih geodetskih podatkov, za katere bi geodeti morali imeti 
primarni interes. S tem prihaja do izgube avtonomnosti geodetske stroke in na ta 
način tudi dosedanje vloge geodeta v družbi. To pomeni, da je treba izvesti 
redefinicijo geodezije. 
V zadnjih letih sta v Sloveniji prisotna dva nova momenta, ki sta bistveno posegla tudi v našo stroko: osamosvojitev Slovenije in pridobitev mednarodnega statusa 
države ter sprememba družbenega sistema in uvajanje tržne ekonomije. Geodezija je 
bila dolžna izdelati strateške cilje, t.j. opredeliti ključne in strateške evidence na 
različnih poljih, in sicer tiste, ki jih že poseduje in tiste, ki jih je stroka sposobna 
zagotoviti glede na nove robne pogoje za vodenje države. Novi temelji tržnega 
poslovanja so začeli uvajati konkurenco med delovnimi organizacijami, znotraj 
državne uprave (bolj uspešno ministrstvo z boljšimi programi si iz proračuna zagotovi 
več sredstev), posredno pa sta tekmeca tudi državni in zasebni sektor (pri nas za zdaj 
le hipotetično). To od vseh udeležencev poleg že omenjene strokovnosti zahteva še 
znanje sporazumeyanja, organiziranja in pogajanja. 
di se, da je naša stroka spregledala zgoraj naštete spremembe. Precej zanesljivo 
lahko trdimo, da smo po osamosvojitvi zaradi nepostavitve strategije, 
premajhnega zaupanja lastnim strokovnjakom in nepremišljenega uvajanja novih GIS 
orodij, pa tudi zaradi premajhnega interesa po obvladovanju novih procesov 
organiziranja in pogajanja na državni ravni obsojeni, da naše evidence razparcelirajo 
med različne resorje. Zaradi neizdelane strategije je nejasna vloga ključnih inštitucij, 
ki bi sicer lahko bile nosilke razvoja in afirmacije geodezije v novi državi. 
Slovenija je na prvi pogled zelo dobro pokrita z različnimi geodetskimi podatkovnimi bazami. To nam pokaže tudi primerjava z razmerami v svetu, ki jih 
zasledimo iz poročil FIG-a. Problem je le, da imamo evidence slabo vzdrževane, da 
včasih manjkajo ključni opisi, saj evidence večinoma niso doživele redefinicije, 
primerne času in potrebam. Kljub vsemu pa naše evidence predstavljajo izjemno 
finančno vrednost, ki je ne znamo izkoristiti. Potrebe po geolociranju različnih 
podatkov so zaradi naglega razvoja informatike in uvajanja novih računalniških orodij 
Geodetski vestnik 39 (1995) 3 
'I 
i' 
' 
postale izvedljive in realne, včasih še celo enostavne. Tradicionalne meje med 
posameznimi resorji, pa tudi med geodetskimi področji izginjajo (npr. kartografija in 
fotogrametrija itd.) Po drugi strani pa so sistemi geodetskih in drugih evidenc vse bolj 
kompleksni in s pravilnim pristopom k delni evidenci pravzaprav rešujemo vrsto 
problemov, kar vidimo iz naslednjega primera: s pravilnim strokovnim pristopom k 
novemu DMR-ju Slovenije bi zadovoljili več potreb, kot npr. za projektiranje cest, 
železnic, daljnovodov, za izračun pokritosti z različnimi valovanji (TV signal, radarski 
signal itd.), za naravovarstvene potrebe, za navigacijo vojaških letal in helikopterjev 
itd., poleg tega pa bi rešili še problem reliefa pri vzpostavitvi digitalnih topografskih 
baz in potrebe pri ortofotu. V nadaljevanju si podrobneje oglejmo dve ključni 
področji, ki ju prof. D. M. Grant imenuje „dragulji krone": zemljiški kataster in 
topografsko-kartografske baze. 
ZEMLJIŠKI KATASTER 
emljiški kataster je evidenca, s katero se ukvarja največ geodetov. Navezanost 
nanjo ima dolgo zgodovino. Vendar pa se stanje v zadnji polovici stoletja ni 
bistveno spremenilo. Trenutno je nekaj več kot 10% ozemlja Slovenije pokrito z novo 
izmero in z ustreznimi novimi katastrskimi načrti v različnih merilih ( od 1 :500 do 
1:2 500). V zadnjih letih je bilo veliko energije in finančnih sredstev vloženih v 
projekt Digitalnega zemljiškega katastra. Od velikih pričakovanj pred nami ostaja 
urejanje arhivov geodetskih izpostav in kruta realnost o stanju podatkov. Večina 
katastrskih načrtov ostaja v merilu 1:2 880, nekateri od njih so v zelo slabem fizičnem 
stanju. Poleg tega manjka učinkovita pravna ureditev tega področja, ki bi morala 
potekati paralelno z izvedbo strokovnega koncepta. Velik napredek pa vsekakor velja 
omeniti na področju opisnega dela katastra, saj smo ga uniformirali in na vseh 
geodetskih izpostavah prešli na obdelavo z INI<AT-om. 
Pred nami še naprej ostajajo odprta vprašanja o funkciji, ciljih in konceptu zemljiškega katastra. Rešitvi v tej evidenci bi se bilo treba približati zelo previdno 
in upoštevati naslednje ključne momente: zgodovino in tradicijo, nov družbeni red in 
tržno gospodarjenje, razpoložljive potenciale ter razvoj novih tehnologij. Zgodovina 
in tradicija katastra sta vrednoti, ki ju je treba spoštovati ter pravilno in s precej 
tenkočutnosti vpeti v nove tokove. V nasprotnem primeru je to lahko osnovni faktor, 
zaradi katerega nov sistem ne bo mogel zaživeti. Tržno gospodarstvo je postavilo v 
ospredje lastnika (pravna zaščita lastnine) in vrednost nepremičnin (parcele, stavbe), 
ki smo jo geodeti povsem spregledali. Razpoložljivi potenciali (finančni, človeški itd.) 
ter nove tehnologije pri vsaki nalogi postavljajo robne pogoje. 
Treba bi bilo zelo podrobno preučiti mednarodna priporočila FIG-a o zemljiškem katastru (posebej FIG, komisija 7). Naš zemljiški kataster lahko po vseh pravilih 
uvrstimo v zahodno skupino katastrov in v podskupino skupine germanskega 
koncepta. Zato nismo prav nobena izjema. V okviru te mednarodne zveze so zbrana 
poročila vseh držav članic o stanju teh evidenc v posameznih državah. Z zaključki iz 
teh poročil bi se brez velikih stroškov približali primerni strokovni rešitvi v Sloveniji. 
Predvsem pa bi se že davno izognili vrsti ponovitev napak, ki so jih nekatere države 
uspešno odpravile. Naj navedem nekaj točk: 
Geodetski vestnik 39 (1995) 3 
1) FIG poudarja pomembnost katastra kot LIS-a za socialni in ekonomski razvoj. 
Njihova izjava o katastru pravi: ,,Kataster je običajno na parcelah temelječ in 
vzdrževan LIS, ki vsebuje zapise interesov na zemljišču (npr. pravice, restrikcije in 
odgovornosti). Običajno vključuje geometrijo parcel v povezavi z opisnim delom, ki 
vsebuje opise lastništva in interesov ali kontrole le-teh ter pogosto vrednost parcel in 
njihove izboljšave. Vzpostavljen je lahko za davčne namene, pravne namene ter kot 
podpora pri upravljanju z zemljišči, omogoča pa tudi znaten razvoj in zaščito okolja." 
2) Problemi vzpostavitve bank podatkov na področju katastra in nepremičnin so 
podobni po vsem svetu. 
3) Pristopi k reševanju problematike so različni; vedno pa končni rezultat zrcali 
podobne, včasih celo povsem enake opise. 
4) Kakšno pot izbere posamezna država, je odvisno od zgodovinske tradicije, od 
političnega sistema, razvitosti države ( ekonomske moči) ter sposobnosti stroke (v 
nekaterih latinsko-ameriških državah pripravljajo rešitve za kataster pravniki oz. 
arhitekti). 
5) Vzpostavitev modernega katastra je proces, ki se je v vseh razvitih državah vršil in 
se vrši več kot desetletje skupaj z nenehnim dopolnjevanjem in izboljševanjem 
konceptov. 
6) Država jamči za pravilnost podatkov, zato je bistvenega pomena izbira le-teh 
(koncept). Poglejmo, katere ključne podatke najpogosteje vodijo države, ki so 
vzpostavile moderni kataster: sistemska' razdelitev na liste ( ali druge enote), enotni 
identifikator parcele, lastništvo, pravice in restrikcije, knjižene na parcelo (land 
ten ure), vrednost nepremičnine, površina parcele ni ključni opis; države ga običajno 
jamčijo v okviru natančnosti grafičnih podatkov. Pravno gledano pa veljajo 
kvalitetnejši podatki, ki jih lahko kadarkoli predloži lastnik ali kdo drug. 
7) Centroid je praktično povsod povezovalni element znotraj evidence katastra (kljub 
temu, da so topološko zgrajeni obodi parcel), posebno pa je pomemben za druge 
evidence (predvsem informativno geolociranje ). 
8) Podatkovne baze modernega zemljiškega katastra so praviloma povsem odprte 
uporabnikom, vendar pa je treba vsako informacijo plačati. Okvirne cene so 
naslednje: vnos spremembe brez meritve na terenu oz. pisna informacija o enem 
kosu parcele s podpisom in žigom stane okoli 100 do 200 DEM, za računalniško 
poizvedovanje po enem kosu pa okoli 5 do 10 DEM. Kot zanimivost naj navedem, da 
je od 1995-01-01 nizozemski kataster prvi, ki je povsem na trgu in iz državne blagajne 
zanj ni namenjen niti gulden. · 
Izmed vrste različnih pristopov h katastru pa velja poudariti, da so uspeli le tisti, ki so pravilno ocenili potrebe in trende v svoji družbi. Samo strokovna tenkočutnost 
in preproste rešitve lahko prinesejo konkretne rezultate na projektu nacionalnega 
katastra. Evropski tradicionalni način katastra je velikokrat prezahteven in zaradi 
zapletenosti neizvedljiv, še posebno v ekonomsko revnejših državah. Poleg tega pa se 
kažejo tudi že prve razpoke v obvladljivosti takšnih sistemov. Tako npr. Švedska 
ravno zaradi teh težav pristopa k reorganizaciji svojega sistema. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 3 
I' 
TOPOGRAFSKO - KARTOGRAFSKI SISTEM 
Trdimo lahko, da smo država, ki je zelo bogato pokrita z analognim kartografskim materialom. To zavidljivo kartografsko raven smo v preteklosti dosegli zaradi 
studioznega pristopa predvsem nekaterih posameznikov. V bivši Jugoslaviji smo bili 
tako edina republika, ki smo uspeli razvijati civilni kartografski sistem. Z 
osamosvojitvijo smo morali prevzeti vse naloge bivšega Vojaškogeografskega inštituta 
(VGI) in začeti s postavitvijo lastnega državnega sistema. Vse evidence VGI-ja so 
postale za nas nedostopne. K sreči smo pred leti pridobili reprodukcijske originale 
TK-25/G, velika praznina se kaže v mankajočih merilih 1:50 000 in 1:100 000, ki pa 
jih je VGI že izdelal za celotno Slovenijo. Merila, ki jih trenutno pokriva analogni 
topografsko-kartografski sistem, so naslednja: temeljni topografski načrti 1:5 000 oz. 
1:10 000 (TIN 5, TIN 10), topografske karte 1:25 000 (TK 25), topografske karte 
1:50 000 (TK 50), pregledna karta 1:250 000 (PK 250), pregledna karta 1:400 000 
(PK 400), pregledna karta 1:750 000 (PK 750), pregledna karta 1:1 000 000 
(PK 1 000), pregledna karta 1:2 000 000 (PK 2 000). 
arte so ažurirane različno: iz sistema TTN 5, 10 je bilo vzdrževavanih v zadnjih 
etih povprečno okoli 100 listov na leto, najažurnejši listi TK 25 so približno iz 
leta 1985/86, ko smo dobili zadnje liste od VGI-ja (izjema je nekaj listov kočevskega 
območja), TK 50 na državni ravni niso vzdrževani, stanje je iz leta 1980, vse 
pregledne karte pa so bile obnovljene v letu 1994 in tiskane v letu 1995 (izjema je 
PK 2 000). Kvaliteta različnih sistemskih kartografskih baz je različna in odvisna od 
strokovnega pristopa pri posameznem projektu, izdelave standardov in same kontrole 
pri izvedbi. Tako je včasih težko izračunati srednje pogreške (pozicijske, višinske) in 
matematično zagotavljati odklone za celotno evidenco. 
a novo državo na žalost še nimamo pripravljenega koncepta državnega 
topografsko-kartografskega sistema. To bi morali opraviti pred delnimi posegi v 
posamezne ravni, ki so bili že opravljeni. Tako so strokovno kvalitetno zaključeni 
razvojni projekti vzpostavitve digitalne topografske baze v merilu 1:5 000 (DTB), 
evidence zemljepisnih imen (EZI) in projekt izdelave državne TK 25. Poleg tega so 
bili skanirani reprodukcijski originali obstoječih kartografskih evidenc. Na splošno pa 
so se investicije v topografsko-kartografske podatke v zadnjih letih bistveno 
zmanjšale. Vzrok gre iskati v prednosti, ki jo je dobil projekt digitalnega zemljiškega 
katastra (DZK-ja). 
Prioritete topografsko-kartografskih del, ki bi lahko služile kot osnova za postavitev državnega sistema, vidim v naslednjem: 
L prioriteta - raven 1:25 000 
• kratkoročno: čim hitrejša reambulacija obstoječih TK 25, 
• srednjeročno: preiti na digitalno kartografsko rastrsko bazo TK 25 in 
vzpostaviti koncept analogno-digitalnega vzdrževanja baze, pripraviti rešitev 
pomanjšave v merilo 1:50 000, 
• dolgoročno: izdelava koncepta nove digitalne topografske in kartograske 
baze merila 1:25 000 (oz. 1:50 000). 
Geodetski vestnik 39 ( 1995) 3 
2. prioriteta - DMR 
Izdelava novega, bistveno kvalitetnejšega DMR-ja s pomočjo fotogrametrije (karte ne omogočajo kvalitetne rešitve, saj reprezentirajo 2D+ lD dimenzijo in ne 3D 
prostora); DMR je lahko psihološko zelo učinkovita promocijska in istočasno 
profitabilna investicija geodezije, kar nedvomno kažejo izkušnje nekaterih drugih 
držav. 
3. prioriteta - ortofoto 
Izdelati ortofotokarte za predele Slovenije, za katere obstajajo potrebe in so le-te strokovno smiselne glede na lastnosti ortofota. 
4. prioriteta - merila: 1:5 000, 10 000 
o kratkoročno: utečeno analogno vzdrževanje TIN 5, 10 za trenutne potrebe 
projektov v prostoru, istočasna polnitev DTB-ja, 
o dolgoročno: vzpostaviti DTB 5 za urbana območja in območja, kjer se v 
prostoru dogajajo spremembe, npr. izgradnja avtocest ( okoli 20-30% površine 
Slovenije, s tem je zagotovljeno mozaično polnjenje baze (ki le delno 
bremeni geodetski proračun) in enotni standardi. 
5. prioriteta - izdelava nove TK 100 
o dolgoročno: priprava koncepta digitalne topografske in kartografske baze in 
njegova realizacija. 
V opisu se ne nahajajo pregledne karte Republike Slovenije, saj so le-te kvalitetno izdelane in jih je treba le primerno vzdrževati. Znaten premik naprej bi lahko na 
topografsko-kartografskem področju dosegli dokaj hitro, predvsem ob upoštevanju 
dejstev, opisanih v prvi polovici članka. Primerno težo bo vsekakor treba dati 
izšolanim in uveljavljenim kartografskim strokovnjakom in recenzijam projektov. 
ZAKLJUČEK 
V smislu zgoraj navedenih sprememb in v tem letu izvedene reorganizacije Geodetske uprave Republike Slovenije bi bilo treba nujno pristopiti k jasni 
izdelavi nacionalnega projekta modernizacije geodetskih evidenc in le-te v nadaljnjih 
letih brezkompromisno realizirati. Manjkajoča generalna usmeritev in manjkajoči 
koncepti na posameznih poljih trenutno ne vlivajo optimizma, saj v končni fazi vodijo 
k razparceliranju geodezije. Brez rešitve predhodnih problemov tudi ni mogoče 
pripraviti novega Zakona o geodetski službi ali vsaj parcialnih zakonov po področjih. 
Smiselno se je vprašati tudi o moralnem liku geodeta, saj morda prav od tu izhaja 
vrsta predhodno opisanih problemov. Izhod vsekakor obstaja v strokovno pretehtanih 
in enostavnih rešitvah, kar se v zgodovini nenehno potrjuje. Od uspešnosti teh rešitev 
bo navsezadnje odvisna eksistenca geodezije in njen položaj. 
Literatura in viri: 
Faculty of Geodesy, Modem Cadastres and Cadastral Innovations. Delft, 1995 
FIG, Report of the FIG Commission 7. Annual Meeting. Fredericton, 1994 
FIG, Statement on the Cadastre. 1995 
Hawerk, W, Grundbuch and Cadastral Systems in Gennany, Austria and Switzeland. Delft, TU 
Delft, 1995 
Geodetski vestnik 39 (1995) 3 
n".nssn-, J., Basic principles of the main cadastral systems in the wold. Delft, TU Delft, 1995 
Idejni projekt vzpostavitve in vodenja topografske baze srednje natančnosti. Ljubljana, 1993 
IGF, Korekture in analiza natančnosti DMR 100. Ljubljana, 1991 
IGF, Možnosti izdelave digitalnega modela reliefa Slovenije. Ljubljana, 1994 
Pregled in ocena stanja na področju standardov prostorskih podatkov. Ljubljana, 1995 
Projekt vzpostavitve in vodenja topografske baze manjše natančnosti. Ljubljana, 1994 
Računalniška prezentacija geokodiranih baz podatkov MOP-a. Ljubljana, 1993 
IGF et al., Katalog digitalnih prostorskih podatkov. Ljubljana, 1995 
GZ Projekt izdelave državne topografske karte v merilu 1:25 000. Ljubljana, 1995 
K., Vom digitalen Hohenmodell zurn topographischen Informationssystem. Ljubljana, 1995 
Digitalna topografska baza Slovenije. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1993, letnik 37, 
str. 205-208 
Recenzija: mag. Franci Bačar 
Ana Kokalj (v delu) 
Geodetski vestnik 39 (1995) 3