Poštni urad 9021 Ceiovec — Veriagspostamt 9021 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 ši!.. mesečna naročnina 12 šiiingov F. b. b. Letnik XXX). Ceiovec, petek, 30. januar 1976 3! Štev. $ [1746) Med Avstrijo in Jugosiavijo: !zbo!jšanje sodetovanja toda ne na račun manjšin Tudi Avstrija mora dokazati dobro voijo V odnosih med Avstrijo in Jugosiavijo se v zadnjem času kažejo spet znaki izboijšanja. Vse kaže, da bo resni .ohladitvi", ki jo je zakrivita Avstrija z neizpoinjevanjem svojih pogodbenih in mednarodnih obveznosti, počasi ie siediia ..odjuga" in da bo na reiaciji Dunaj— Beogrcd spet prišlo do vzdušja, kakršno si je žeieti med dvema sosednjima državama. Nedavni razgovori kaneierja Kreiskega z jugosiovan-skim predsednikom Titom in čianom predsedstva SFRJ Kardeljem so ta pozitivni premik postaviti v središče javnega zanimanja, tako je povsem razumtjivo, da sredstva množičnega obveščanja posvečajo temu razvoju široko pozornost tu in onstran meje. r ZSO iN NSKS POUDARJATA: Pravice manjšine ne smejo biti odvisne od njene števiične moči Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev sta prejšnji teden v skupnem pismu prezidiju pariamenta na Dunaju ponovno odtočno in nedvoumno odkioniia vsakršno obiiko ugo-tavijanja manjšine aii ijudskega štetja posebne vrste kot podiago za reševanje manjšinskih vprašanj in za iz vedbo dotoči) čiena 7. Zato osrednji organizaciji koroških Siovencev tudi ne moreta zavzeti statišča k osnutku zakona, s katerim na bi bit spremenjen zakon o tjudskih štetjih, kajti tako iz spremnega pisma ustavne stužbe pri uradu zveznega kancterja kakor iz pojasnit je jasno razvidno, da bi hoteti zakon o tjudskih štetjih spremeniti samo zato, da bi čten 7 državne pogodbe reševati na podtagi ijudskega štetja ati ugotavijanja družinskega jezika, kar v obeh primerih predstavijo ugotavtjanje manjšine, tako da bi bite pravice na podtagi čiena 7 odvisne od števitčne moči manjšine. Osrednji organizaciji siovenske narodne skupnosti na Koroškem — je rečeno v pismu — absotutno odktanjata kakršnokoti ugotavtjanje manjšine kot podtago za popotno uresničitev čtena 7, ker taka obiika izpoinjevanja čtena 7 nasprotuje jasnim dotočitom državne pogodbe in načetom sodobnega reševanja manjšinskih vprašanj ter je po dvaj-settetnem neizpotnjevanju bistvenih dotočit državne pogodbe v zaščito manjšin povsem nesprejemtjiva. Pri tem ZSO in NSKS opozarjata, da zagotovijo čten 7 manjšinam pravice ne gtede na njihovo števitčno moč. Zato pomeni vsako pogojevanje izpotnitve dotočit čtena 7 z dotočenim števitom pripadnikov manjšine stvarno in krajevno zožitev pravic čtena 7 in torej revizijo jasnih tozadevnih dotočit državne pogodbe, čemur se koroški Stovenci z vso odtočnostjo upirajo. Ob koncu sta osrednji organizaciji koroških Siovencev znova izraziti pripravtjenost, da s pristojnimi dejavniki sodetujeta pri iskanju sporazumne znosne rešitve odprtih vprašanj čtena 7. Hkrati pa sta vsem uradom, ustanovam in drugim forumom, ki so po zakonu predvideni, da zavzamejo statišče k osnutku zakona, posredovati dokumentacijsko gradivo za utemetjitev svojega statišča v tem vprašanju ter jih prositi, da se zavzamejo za to, da bodo manjšinam v Avstriji neodvisno od njihove moči v potni meri zagotovtjene pravice v smistu čtena 7 državne pogodbe. Za&on samo „;zobese^" za mednarodno ja vnos?? Na jugoslovanski strani so vedno spet izražali pripravljenost za sodelovanje, vendar hkrati odločno in nedvoumno poudarjali, da je razvoj odnosov in sodelovanja odvisen od tega, kako bo Avstrija izpolnjevala svoje obveznosti iz bilateralnih sporazumov in še posebej iz državne pogodbe, pri čemer 'je merilo zlasti odnos, ki ga kaže Avstrija do položaja in pravic slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Najnovejši razvoj vliva upanje, da se — vsaj na določenih področjih — Avstrija začenja zavedati svoje odgovornosti in svojih dolžnosti. Eno izmed tistih vprašanj, ki so kot .hipoteke preteklosti" bremenita odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, je bilo medtem vsaj delno urejeno: namreč vprašanje vrnitve kulturnih in drugih vrednosti, ki so jih nred nemško okupacijo naropali v Jugoslaviji in so po koncu vojne ostale v Avstriji. V teku so pogajanja tudi za reševanje drugega vprašanja — arhivskega sporazume, katerega izpolnitev Avstrija zavlačuje že več kot petdeset let, vse od leta 1923. Prejšnji teden se jo na Dunaju končalo tretje zase- danje mešane avstrijsko-jugoslo-vanske komisije za uresničitev tega sporazuma. Dosegli so sporazum o določenem številu jugoslovanskih zahtev oziroma soglasje, da bodo vladama obeh držav predlagali izročitev določenega arhivskega gradiva Jugoslaviji. Skupina strokovnjakov pa bo proučila tudi še druge jugoslovanske zahteve, medtem Predsedstvo SFRJ O ODNOSfH Z AVSTRIJO V Beogradu je bita prejšnji teden seja predsedstva SFRJ, ki ji je predsedova! podpredsednik dr. Vladimir Bakarič. Pri deiu seje so sodeiovcii tudi predsedniki predsedstev repubiik in avtonomnih pokrajin ter visoki funkcionarji federacije. Predsedstvo je proučiio več vprašanj s področja zunanjepotitič-ne dejavnosti Jugosiavije, predvsem vprašanje o razvoju in krepitvi odnosov in sodeiovanje SFRJ s sosednima državama Bolgarijo in Avstrijo, ki je boigoročnega pomena. ko bodo jugoslovanski strokovnjaki ob pomoči avstrijskih izvedencev še naprej iskali srbske arhive, odpeljane med prvo svetovno vojno v današnjo Avstrijo. Mešana komisija se bo predvidoma ponovno sestala junija ali oktobra letos. Zanimive pobude za razširitev sodelovanja se kažejo tudi na gospodarskem področju, kjer je prišlo do občutne stagnacije, ker Avstrija tako sodelovanje razume in prakticira vse preveč kot „enosmer-nico" (podobne ugotovitve je slišati tudi v posameznih vzhodnoevropskih deželah, kamor bi Avstrija najraje samo izvažala, nič pa uvažala od tam). Jugoslovanska stran navaja zdaj vrsto konkretnih možnosti, kjer bi lahko uveljavili kooperacijo med avstrijskimi in jugoslovanskimi podjetji, 'itn sicer tako pri gradnji objektov v Jugoslaviji in pri medsebojnem izpopolnjevanju proizvodnja, kakor še posebej pri skupnem uveljavljanju na tretjih tržiščih. Skupna udeležba pri gradnji tovarne papirja v Kamerunu naj bi bila le eden takih primerov. Znakov izboljšanja odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo je torej dovolj in tudi ne manjka, konkretnih pobud in načrtov za razširitev sodelovanja na najrazličnejših področjih. Vendar pa to izboljšanje ne sme iti na račun slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji ter pravic, ki so jima zagotovljene v členu 7 državne pogodbe. To stališče so najvišji jugoslovanski predstavniki pri srečanju s kanclerjem Kreiskym na Brdu pri Kranju ponovno zelo jasno in odločno povedali, ko so opozorili na načelno stališče Jugoslavije, da je položaj obeh manjšin in zadovoljiva rešitev njunih pravic .ključno vprašanje", od katerega zavisi razvoj odnosov med obema državama. To pomeni, da mora Avstrija še Po poročilih tiska so se v sredo začela na Dunaju na ravni uradnikov pogajanja o tako imenovanem zakonu o narodnih skupnostih (kakor se glasi novo ime za svoječasno napovedani manjšinski pospeševalni zakon — op. ured.). S tem zakonom naj bi bila koditicirana vprašanja položaja in zaščite narodnih manjšin oziroma skupnosti v Avstriji. Predstavljal naj bi osnovo .za materialno in idealno pospeševanje" narodnih skupnosti, hkrati pa urejeval tudi vprašanja, ki jih glede Slovencev in Hrvatov vsebuje člen 7 državne pogodbe, torej dvojezične topografske napise ter uradni jezik; izrecno izvzeto pa naj bi bilo manjšinsko šolstvo. Že ta nedoslednost jasno kaže, .kam pes taco moli"", saj je znano, da se je za izključitev šolskega vprašanja izrekel predvsem Hei-matdienst, ki — kakor izhaja iz izjav njegovih funkcionarjev — očitno ravno v to smer namerava osredotočiti svojo .dejavnost". Pa tudi sicer predvideni zakon o narodnih skupnostih menda vsebuje marsikaj, kar manjšinam ne bo v korist marveč samo v škodo — če že ne neposredno, pa prav gotovo .po ovinkih". Izgleda namreč, da so si zakon zamislili le kot .izobesek", s katerim bi mednarodni javnosti dokazovali, kako širokogrudno in pravično je v Avstriji rešeno manjšinsko vprašanje. Kajti zakon sam bo — sodeč po tozadevnih objavah v tisku — v glavnem vseboval le lepo teorijo, medtem ko bo za praktično izvajanje in zlasti za .kočljiva določila" skrbela zvezna vlada z odloki, ki jih bo sprejemala v sporazumu z glavnim odborom parlamenta in po predhodnem zaslišanju prizadete deželne vlade. Tako .skupna odgovornost" vseh treh v parlamentu zastopanih strank ter deželnih dejavnikov ne bo zagotovljena samo pri uzakonitvi sami, ampak še posebno pri izvajanju zakona. Kaj to pomeni, vidimo najbolje iz vzorne soglasnosti, ki jo stranke na državni in deželni ravni kažejo v vprašanju ugotavljanja manjšine. V tej soglasnosti bodo torej potem tudi določale odstotke, kje sme imeti manjšina koliko pravic. In vse skupaj naj bi dobilo še plašček solidarnosti, namreč v obliki posebnega sosveta za narodne skupnosti, katerega sestav pa bo določala vlada oziroma kancler. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo pros!avo V POČASTiTEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNiKA v petek 6. februarja 1976 ob Pavličeva 5-7 v Celovcu S o d e ) u j e j o : 3 Predsednik Siovenske akademije znanosti in umetnosti akademik Josip Vidmar kot siavnostni govornik ^ Članica Opere SNG Ljubfjana Milka E v t i m o v a ^ Pianist Mitan S ta n te ^ Recitatorji Miha B a ! o h , Marta P o i a n š e k , Tonči Schiapper in Miha Travnik Ljubiteije siovenske kuifure in umetnosti vabimo, da se prosiave udeležijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo na Prešernovi prosiavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto. Odbor 19.30 uri v auii siovenici Prektie krivične obsodbe Kakor smo svoječasno poročali tudi v našem listu, je sodišče v Salzburgu lani obsodilo študenta Rein-harda Kannonierja, ki je bil obtožen, da se je upirail državni oblasti, konkretno varnostnim organom. V resnici pa je šlo za nekaj povsem drugega: Kannonier se je skupaj z drugimi naprednimi študenti udeležil protestne akcije proti koroškemu Heimat-dienstu, ki je tudi v Salzburgu pridobival ljudi za ugotavljanje manjšine na Koroškem. Takrat so napredni študenti opozorili na značaj Hei-matdiensta in na bistvo njegove dejavnosti, prav tako pa tudi na neizpolnjevanje določil člena 7 in na diskriminacijsko politiko proti manjšinam v Avstriji. Takrat je prišlo do spopada z varnostnimi organi, ki so Kannonierja pretepli, da se je moral zdraviti v bolnici. Zadeva se je končala tako, kot je za avstrijske razmere v takih vpra-njih že naravnost značilno: prišlo je do procesa in sodišče je izreklo obsodbo — toda ne proti tistim, ki so pretepali, marveč proti žrtvi. Zdaj je sodišče v Linzu ponovno obravnavalo zadevo in sodbo prve instance ovrglo — Kannonier je bil oproščen. V svoji utemeljitvi je sodišče izrecno navedla, da so se varnostni organi v Salzburgu morda motili, ko so kot krivca imenovali Kannonierja; sicer pa so po mnenju lin-škega sodišča v Salzburgu sploh „emocije igrale določeno vlogo". Brez dvoma pa je k sedanji razsodbi bistveno prispevalo tudi ogorčenje široke demokratične javnosti, ki je zelo ostro reagirala na svoječasno škandalozno odločitev sodišča v Salzburgu. PODPREDSEDNtK SLOVENSKE VLADE ČAČiNOVtČ: Manjšine so subjekt in z njimi se je treba sporazumevati Na tribun!, ki :o jo ob petdesetietnici tiskanja prve števiike ..Komunista" pred nedavnim prirediti v Mariboru, je poteg drugih predstavnikov sodetovat tudi podpredsednik izvršnega sveta SR Stovenije Rudi Čačinovič. Reprezentativnemu zboru kakih 350 potitičnih detavcev iz vse mariborske regije je podpredsednik siovenske vtade govorit predvsem o odnosih med Jugosiavijo in Avstrijo in posebej o pomenu nedavnih razgovorov med jugostovanskim predsednikom Titom ter kancterjem Kreiskym, pri čemer je poudarit načeta jugostovanske zunanje potitike ter žetjo in pripravtjenost Jugostavije, da bi sodetovata z vsemi sosednimi državami. Podpredsednik Čačinovič je opozori), da ima Jugoslavija v vseh sosednih državah — z izjemo Albanije — tudi svoje narodnostne manjšine. Na to, kaj Jugoslavija lahko napravi za svoje rojake v zamejstvu, nedvomno veliko vplivajo tudi širši bilateralni odnosi, prav tako pa tudi mednarodni položaj, je dejal Čačinovič. Menil je, da je odnos do manjšin nedvomno notranje vprašanje vsake države in je njihov položaj odvisen od stopnje demokracije, ki jo je posamezna država dosegla v svojem notranjem razvoju. „Že večkrat po smo imeli tudi posku- Misetnost tjudi ki najbotj kričijo po ugotavtjanju manjšine Pred Er%tE;'w je yvoEo;/n;dsE% v Be/j^E^ org%M:zr'rd/% yred%v%Hje o M%-rodnostn/B v Be/g/j; in ?M NoroIBew. Govor;/ je weE; Herw%MH M^Mrer ;z B/stnce o/; Dr^v/. Pre^avarrje je seve