NOVI TEDNIK Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 10 - LETO 56 - CELJE, 8. 5. 2001 - CENA 300 SIT Majna sobotna zmaga celjskih pivovarjev Je bila odlična ppotnica za torkov žreb polf inalistov lige prvakov na Dunaju, n prinesla je srečo ter želenega nasprotnika, za prvi preboj v pale bodo morali Celjani premagati španski Portland. Prva bkma v Španiji, druga v (razpadajočem) Golovcu. Stran 15. SUHA POGAČA NI RADIOAKTIVNA Tako trdijo v Cinkarni ob prediogu o suhem odiaganju sadre. Stran 12. UMAZAN DENAR ZA VELIKO ŽEHTO Načeinik celjskega urada kriminalistične policije Robert Mravljak o starih beležkah in izrabljenih avtomobilih, o korupciji in še o čem. stran 13. RADARJE NA MENINO? Več kot pet let po ljudskem puntu si država še ni premislila. Menina je za radarje najprimernejša, vroča tema na strani 5. OSNOVNOŠOLCI POZOR! MEGA AKCIJA SREDNJEŠOLCI POZOR! z novim tednikom in banko celje na zakuučni izlet 1. nagrada 500.000 SiT 2. nagrada 300.000 sit 3. nagrada 200.000 SiT To pa še ni vse! Najuspešnejši razred -zmagovalec vsakega tedna prejme vsak teden nagrado v višini 50.000 SIT. Pa tudi tO še ni vse! vsak razred dobi še dodatno nagrado 1.000 SIT za vsakega novega naročnika PRNA GRADNJA POD STREHO. INŠPEKTORJI PA NIČ Šentjurske skrbi z asfaltno bazo, mamo Alojzijo in heliodromom. Stran 4. KDO NA MORJE? Jutri javno žrebanje potnic na izlet 100 kmečkih žensk na morje. Stran 25. berite še: Cankar krivično izločen . Novosti ženevskega avtosalona iMajbolj farmacevtska f amiiija v Celju 2 DOGODKI Podjetniški center pred sodiščem »Akt ne sme postati pravni spaček, ker ne bo šel skozi registracijo na sodišču,« je opozarjal celjski župan Bojan Šrot Celjski mestni svetniki so z manjšimi popravki sprejeli akt o ustanovitvi gospodar- ske družbe Lokalni podjet- niški center, s tem pa z mrtve točke premaknili statusno preoblikovanje dosedanjega sklada za razvoj obrti in pod- jetništva, ob katerem so se zadnje mesece kar precej kresala mnenja v celjskem mestnem svetu. Zdaj čaka novoustanovljeno gospodar- sko družbo registracijski po- stopek pred sodiščem, župan Bojan Šrot pa mora predlaga- ti še 7-članski nadzorni svet Lokalnega podjetniškega centra (LPC d.o.o.). Naj spomnimo, da so bili do preoblikovanja sklada najbolj nezaupljivi v svetniški skupini LDS, katere svetniki pa so med zadnjo razpravo v sredo ves čas poudarjali, da preobli- kovanja ne želijo zavlačevati, vztrajajo le pri tem, da so po- stopki preoblikovanja jasni in povsem po črki zakona. Da bo temu res tako, mora poskrbeti predsednik dosedanjega upravnega odbora sklada Ro- man Šumak, ki so ga svetniki pooblastili, da izpelje vse po- trebne postopke za preobliko- vanje. Za vršilko dolžnosti di- rektorja nove gospodarske družbe so za šest mesecev oziroma najdlje do imenova- nja novega direktorja s poseb- nim, dodatnim sklepom ime- novali univerzitetno diplomi- rano ekonomistko Renato Po- teko, dosedanjo poslovno se- kretarko sklada, svetniki pa so sprejeli še poseben sklep, v katerem posebej poudarjajo, da je edina ustanoviteljica in družbenica nove gospodarske družbe Mestna občina Celje. Osnovni kapital novousta- novljene gospodarske družbe bo 1,1 milijona tolarjev v goto- vini in še dodatnih 200 milijo- nov tolarjev kot stvarni vložek po skladovi bilanci stanja na zadnji dan lanskega leta. Bo- doča družba z omejeno odgo- vornostjo LPC - okoli tega je bilo tadi precej razprav - bo registrirana precej na široko, saj predlog dejavnosti ob fi- nančnem zakupu, kreditnem in finančnem posredništvu, or- ganizaciji izvedbe nepremič- ninskih projektov za trg, trgo- vanju z lastnimi nepremični- nami, dajanju le-teh v najem in posredništvu pri prometu z njimi ter drugih poslovno na- ravnanih dejavnostih vključu- je tudi raziskovanje in eksperi- mentalni razvoj s področij na- ravoslovja, tehnologije, medi- cine, družboslovja in humani- stike. Prav glede krčenja pred- laganih dejavnosti, katero je Pri pripravi Akta o ustano- vitvi družbe Lokalni podjet- niški center d.o.o. so sodelo- vali v odvetniški pisarni Alenke Pečnik, zato so imeli svetniki v razpravi ves čas pomisleke, koliko smejo be- sedilo spreminjati, da bo še vedno vzdržalo pravno pre- sojo. Piko na i slednjemu je postavil kar župan Šrot, ki je svetnike opozoril, da v vsebi- no posameznih členov ne gre pretirano posegati, saj bo na koncu iz besedila nastal pravni spaček, ki ne bo šel skozi registracijski postopek na sodišču. predlagala svetnica ZLSD Moj- ca Jereb Kosi, je župan Šrot svetnike pozval, naj bodo čim- bolj širokogrudni, saj je glede na veljavno zakonodajo o gos- podarskih družbah bolje regi- strirati kakšno dejavnost več kot pa premalo. IVANA STAMEJČIČ V Sloveniji bo treba do avgusta 2002 zamenjati 1,2 milijona potnih listov; letos naj bi jju celjskem Cetisu in novomeškem podjetju Mirage natiskali 700 tisoč, prihodnje leto pa še ^ tisoč. Z evropsko barvo v svet v četrtek so v vseh upravnih enotah po Sloveniji začeli sprejemati vloge državlja- nov za izdajo novih potnih listov. Časa za menjavo bo slabi dve leti, do avgusta 2002, minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc pa je med svojim obiskom v Celju - ko si je med drugim tudi ogledal, kako nove potne liste tiskajo v Cetisu - povedal, da bo država poskrbela, da bi se kar najbolj izognili gneči ob menjavi potnih listov. V Sloveniji bo treba zamenjati milijon 200 tisoč potnih listov, kot je napovedal minister Bohinc, pa naj bi v upravnih enotah s posebnimi dopisi pozvali občane k menjavi dokumenta priblii tri mesece pred iztekom veljavnosti njihov^ potnega lista. Sicer pa se je menjava na Celjsk^ začela dokaj umirjeno, prva dva dneva so v| Celje sprejeli po 30 vlog za izdajo novih poti| listov, kar ni povzročalo nobene gneče oziro^ zastojev pri delu. Po ministrovi oceni bodo potni listi, ki imajo kar 25 različnih načiij zaščite, med najbolj varnimi na svetu, saj jihi po mnenju strokovnjakov zelo težko oziro( nemogoče ponarejati, bordo rdeča barva raj potne listine pa je bila izbrana v dogovoni evropskimi institucijami in je imela Slovenija] izbiri kaj malo manevrskega prostora. ■■■■■■■■■■■■■^ IS, Foto: SHER Čas za otroške dodatke Do konca meseca bodo v vseh centrih za socialno delo po slovenskih občinah spreje- mali vloge za uveljavitev otroškega dodatka, ki jih mo- rajo starši izpohijevati vsako leto znova, saj so v centrih po uradni dolžnosti vsako leto dolžni preveriti upravičenost do otroškega dodatka za vsa- kega upravičenca. V Centru za socialno delo Celje bodo vloge sprejemali med ponedeljkom in petkom od 8. do 11. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi popoldne, med 12. in 14.30 oziroma 16.30 uro, vloge pa lahko upravičenci pošljejo tudi priporočeno po pošti. Za vloge so na voljo po- sebni obrazci (DZS 8,41), prilo- žena so jim tudi posebna navo- dila, kako je obrazce potrebno izpohiiti, podrobnejše informa- cije pa lahko upravičenci dobijo tudi v centrih za socialno delo. Sicer pa ne bo odveč opozori- lo, da se pri uveljavljanju pravi- ce do otroškega dodatka upo- števajo vsi dohodki in prejemki družine v preteklem letu, torej tudi tisti (družinske pokojnine, preživnine, štipendije učencev, dijakov in študentov, plačila za delo preko študentskega servi- sa, različne dename pomoči, dediščine in darila), ki jih sicer ne štejemo med obdavčljive in jih ni potrebno prijavljati za od- mero dohodnine. Upoštevajo pa se tudi dohodki od prodaje vrednostnih papirjev, pridoblje- nih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Vlogam je treba priložiti potr- dila o šolanju za otroke nad 15. letom starosti, vloge pa morajo poleg vlagatelja podpisati tudi vsi drugi polnoletni člani druži- ne. Kot letošnja novost, na kate- ro ne gre pozabiti, pa je med dohodki in prejemki družine potrebno navesti mdi premije prostovoljnega dodatnega po- kojninskega zavarovanja, ki jih v imenu predlagatelja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje vlagateljev delodajalec. I. STAMEJČIČ Prizidek prihodnje leto? Približno poldrugo deset- letje je tega, kar so v Celju prvič opozorili, da je zgradba Narodnega doma veliko pre- tesna za vse upravne službe, ki se stiskajo v njej, razmere pa so se še dodatno zaostrile na začetku devetdesetih let z reformo lokalne samouprave, ko smo na Slovenskem ločili občinsko in državno upravno raven. Zdaj kaže, da bo Celje prihodnje leto vendarle dobi- lo prizidek na dvoriščni stra- ni Narodnega doma, v kate- rem bodo prostori za Uprav- no enoto Celje. Načelnik UE Celje Damjan Vrečko gradnjo prizidka ute- meljuje z dejstvi, da je 98 upravnih delavcev, ki so lani delali na kar 75 tisoč upravnih postopkih, resnično utesnjenih v zdajšnjih prostorih in čeprav se število državnih uradnikov v Celju zadnja leta ne povečuje, je vendarle od prvotnih 63 po- raslo za dobro polovico. UE Celje pokriva območje štirih občin; ob celjski še občin Voj- nik, Dobrna in Štore. Po načel- nikovih besedah je pričakovati, da bo Celje z uveljavljanjem nove zakonodaje postalo tudi sedež upravnega okraja, zato je pridobitev ustreznih delov- nih prostorov več kot potreb- na. »Gradnja prizidka na dvo- riščni strani Narodnega doma ter zasteklitev dela dvorišča je mdi v interesu mestne občine,« tovrstne načrte podpira celjski župan Bojan Šrot, ki dodaja, da bi ob preselitvi državnih uradnikov v pritlični etaži Na- rodnega doma, kjer so zdaj okenca za poslovanje z občani, uredili kavarno s pogledom na Trg celjskih knezov, v izpraz- njene pisarne pa bi vselili ob- činske uslužbence, ki zdaj ( lajo v prostorih na Prešerno V prizidku - gradnja je ocen na na približno 150 milijon tolarjev - bo namreč okoli 5 kvadratnih metrov delovi prostorov, kar zadošča za trebe državne uprave. Da je gradnja prizidka v lju potrebna, se je strinjal I minister za notranje zac dr. Rado Bohinc, ki je poi ril, da je v prid gradnje ve argumentov. Glede na to, d za uvrstitev naložbe v letoS državni proračun že prepo - gre pa tudi za državo precejšen finančni zalogaj je dr. Bohinc zavzel za obl vanje tripartitne komisije predstavnikov ministrs upravne enote in mestne o ne, ki bo natančno prou projekt ter pripravila pred da se prizidek uvrsti i prednostne naložbe za hodnje leto. Lekarna na ustavnem sodišču v Gornjem Gradu so že nekajkrat napovedali skorajšnji začetek obratovanja zasebne lekarne. Objekt zanjo je dogra- jen in opremljen, pridobljena so tudi vsa soglasja, zapletlo pa se je pri podpisu pogodbe z območnim zdravstvenim zavodom Ravne na Koroškem. Brez te pogodbe izdajanje zdravil na recept ni mogoče. Problematičen naj bi bil zakon o lekarniški dejavnosti, ki predvideva podpis pogodbe samo s koncesionarjem oziroma s samostojnim podjetnikom, ne pa tudi z družbami. Celjska družba Interdent lekamo lahko odpre, vendar samo za izdajanje zdravil ob plačilu z gotovino. Župan Toni Rifelj je zaradi tega sprožil ustavni spor. Ustavno sodišče naj bi že v kratkem razveljavilo sporne člene zakona in naložilo zakonodajalcu, da zakon spreme- ni v tem smislu, da bo mogoče sklepati pogodbe tudi z družbami. Župana so podprli tudi občinski svetniki, v upanju, da jim vplivni lekarniški lobi ne bo povzročal dodatnih težav. EDI MAVRIC Celovit turistični razvoj Poliorja v Zrečah so prejšnji teden občina, Unior TUrizem in še predstavnikov gostinskih, turističnih in drugih organiz^ ustanovili Lokalno turistično organizacijo (LTO), ki bo zdriij vala ponudnike turističnih in s turizmom povezaiuh storite\ Lokalna turistična organizacija Zreče - Rogla je organizii kot gospodarsko interesno združenje. Za eno leto je bila vršilko dolžnosti direktorice imenovana Zrečanka ZdeiJ Kejžar. Delo organizacije bodo financirali iz članarin in turisj nih taks. Začetni kapital so prispevali občina Zreče (5 mili' nov), Unior (3 miljone) ter drugi ustanovitelji, od katerit- vsak prispeval trideset tisoč tolarjev. »Naš cilj je, da bomo prvi, ki bomo začeli delati na celotn« turističnem razvoju Pohorja,« je povedal zreški župan Jože Ko| (UJ J DOGODKI 3 Kovaču klešče, državi uprava Državna uprava je prava takrat, ko se lahko vlade menjajo, administracija pa ve, kaj je njeno delo in ga tudi nemoteno opravlja gefornia javne uprave je j,3 temeljnih nalog, ki čaka- jlovensko vlado in državni v tem mandatu. Nareku- ^ jo približevanje Slovenije j^^^opski uniji, zlasti pa je po- gana zaradi države same. jradi tega, da bo Slovenija idobna država, ki bo v svojo w|iodnost gledala razvojno Liviiano, svojim državlja- ^ni P'i zagotavljala učinko- jjt, strokoven in prijazen ser- Reforma državne uprave, ki I minister za notranje zadeve f. Rado Bohinc razširja v re- iriiio javne uprave, saj se lote- 3 tudi lokalne samouprave, je ila tudi izhodišče sredinega ečernega srečanja, ko so člani luba podjetnikov Zlatorog v elju gostili ministra za notra- je zadeve dr. Rada Bohinca, eneralnega sekretarja Vlade S Mirka Bandlja ter enega vodilnih teoretikov javne upra- ve pri nas dr. Franceta Bučar- ja. Normativna ureditev, uvaja- nje informatizacije, ki bo upo- rabnikom preko Interneta pri- peljala upravne storitve na dom, ter uvajanje standardov kakovosti in poslovne odlič- nosti so ob nenehnem izobra- ževanju ter debirokratizaciji upravnih postopkov glavni te- melji reforme javne uprave. Sicer pa dr. Bohinc poudarja, da je bilo zadnja leta v Sloveni- ji opravljenega že veliko dela, zato je sam zdaj v vlogi mini- stra, ki bo zabijal gole oziroma s sprejemanjem ustreznih za- konov in predpisov poskrbel, da bo tisto, kar je pripravljeno na papirju, tudi dejansko zaži- velo. Da bo Slovenija imela učinkovito, prijazno in od poli- tike ločeno, torej strokovno javno upravo. Reformo kot proces, ki se mora nenehno dograjevati. označuje generalni sekretar Vlade RS Mirko Bandelj. Me- ni, da mora postati javna uprava učinkovit servis, na- ravnost idealno pa bi bilo, če Zakona o državnih usluž- bencih in vladi sta prva kora- ka v reformi javne uprave v Sloveniji. Kot poudarja mini- ster za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, je veliko dela na papirju že opravljenega, sam pa je zdaj v vlogi mini- stra, ki bo zabijal gole oziro- ma udejanjal reformo javne uprave. bi namesto javne administra- cije imeli katalizator za reše- vanje družbenih težav. Dr. Bučar, ki velja za enega vodil- nih teoretikov javne uprave pri nas, se zavzema za to, da se je reforme treba lotiti pri V slovenski javni upravi se prepletata dva tipa uslužben- cev - na eni strani politični funkcionarji in na drugi stro- kovni delavci, strokovnjaki, ki delujejo kot uradniki in bi jim morali priznavati oziro- ma omogočati uradniško ka- riero. Če je za prve, ki delajo politično kariero, normalno, da se ob menjavi politične opcije na oblasti zamenjajo, drugi pri svojem delu niso vezani na politiko in zato se morajo s svojim delom v javni upravi dokazovati ne glede na to, kdo je na oblasti. glavi - torej najprej pri vladi. Z mislijo Maxa Webra »Ali poli- tika in šarlatanstvo ali uprava in strokovnost« je ponazoril nujo, da je potrebno premiš- ljeno postaviti kriterije orga- niziranosti vladnih služb, pri tem pa ves čas slediti cilju, da bomo vzpostavili takšno jav- no upravo, ki bo tudi ob me- njavi vlad znala in zmogla de- lovati kot strokovni korpus oziroma administracija, ki ve, kaj je njeno delo. Kot kovač ne more delati brez klešč, tu- di država nujno potrebuje upravo, ki mora dobro delo- vati - za to pa so nujni jasni in natančni predpisi, po katerih se morajo uradniki dosledno ravnati, sicer bo reforma kljub velikim besedam ostala zgolj geslo oziroma fraza. \ IVANA STAMRJČIČ Z OBČINSKIH SVETOV Potrdili proračun GORNJI GRAD - V občini bodo letos gospodarili s 363 lilij oni tolarjev, nekaj dodatnih sredstev v proračunu pa si betajo od državnih razpisov. Kljub varčevalnim ukrepom liave bodo poskušali v naslednjih dveh letih realizirati kar eksLJ investicij. Do občinskega praznika naj bi bila končana bnova ceste v Spodnjem trgu, vključno s pločnikom in javno izsvetljavo, za katera mora sredstva zagotoviti občina. Med rednostnimi nalogami sta tudi izgradnja mrliške vežice v ovi Štifti in obnova šole v Bočni. (E.M.) Radodarnost svetnikov GORNJI GRAD - Zaradi upravičenih kritik, da je vložen trud i pisanje in branje pogrebnih govorov premalo cenjen, so letniki spremenili pred časom sprejet sklep tako, da bo dslej dobil zastavonoša ob pogrebu štiri tisoč tolarjev, pisec Dvora šest tisoč in govornik pet tisoč tolarjev. Za odpravo osledic poplave v Solčavi so gornjegrajski svetniki odobrili 50 tisočakov, 200 tisoč tolarjev pa so namenili Tonetu Pistot- iku iz Nove Štifte, ki je zaradi električnega udara ostal brez ;dmih krav. (E.M.) Imenovanja dveh odborov VRANSKO - Na zadnji seji so svetniki imenovali odbor za ripravo proslave ob 10. letnici osamosvojitve, ki ga vodi Franc ušnik in odbor za uveljavitev vračila preveč plačanih sredstev 3 izgradnjo telefonskega omrežja v občini Vransko, ki ga vodi odžupan Vladimir Reberšak. (T.T.) Čistilna naprava Braslovče I BRASLOVČE - V programu čiščenja odplak v trgu Braslovče redvidevajo v naselju Rakovje izgradnjo čistilne naprave. iNaprava bi se naj nehala ob potoku Trebnik, na koncu naselja, vetniki občine Braslovče so program priprav za lokacijski 3črt na zadnji seji soglasno podprli. (T.T.) Proti ulicam BRASLOVČE - Občinska uprava je pred časom pričela s budijo za imenovanje ulic v Parižljah in Rakovljah. Pri občanih dveh naselij je prišlo do velikega negodovanja, sedem letnikov občinskega sveta pa je na zadnji seji, minuli petek, 'ožilo pisno pobudo, da se vse aktivnosti glede uličnega 'stema v naseljih Parižlje in Rakovlje takoj ustavijo. (T.T.) Ulica Ivana Minattija SLOVENSKE KONJICE - Po pesniku Ivanu Minattiju, ki mu je '^cinski svet lani podelil naziv Častni občan Občine Slovenske ^onjice, so svetniki tokrat poimenovali ulico v naselju Sloven- Konjice. Ulica je nadaljevanje obstoječe Ulice Borisa '''^terja in poteka vzhodno mimo novih individualnih gradenj '''oti obvoznici, kjer se konča kot slepa ulica. (VV) l^adzorni svet stanovanjskega sklada SLOVENSKE KONJICE - V nadzorni svet Javnega stanovanj- '^^ga sklada občine so svetniki imenovali Ervina Jančiča, ,^nka Kovača, Stanislava Pavriča, Boštjana Slapnika, Petra ''upnika in Ivana Vertnika. (VV) Razvojno naravnan proračun Mestni svetniki so odlok, ki za letos v občinski blagaj- ni predvideva nekaj več kot 5,5 milijarde tolarjev pri- hodkov ter za 750 milijonov tolarjev več odhodkov, v pr- vem branju potrdili minulo sredo. Še kar ugodno, bi lahko ob- veljala ocena, saj je bilo ob prvem usklajevanju potreb in možnosti za kar 1,6 milijarde tolarjev razlike med predvi- denimi prihodki in odhodki. Sicer pa bodo zdajšnji pri- manjkljaj 750 milijonov tolar- jev v Celju krili z lanskim pro- računskim presežkom (na- stal je zaradi izjemno zaostre- ne občinske finančne politike v zadnjih treh mesecih leta ter ugodne odprodaje zemljišča Svinjskega sejma francoske- mu Leclercu), najetjem 250 milijonov tolarjev posojila za gradnjo prizidka k OŠ Hudi- nja (v primeru, da bo sproš- čena občinska garancija za nakup kompleksa Ema) ter nadaljnjo odprodajo občin- skega premoženja. Po besedah župana Bojana Šrota je v letošnjem proraču- nu v primerjavi s preteklimi leti predvideno več denarja za investicijsko vzdrževanje ter manjše naložbe v komunalno infrastrukturo, razprava med mestnimi svetniki pa se je naj- bolj ogrela okoli zgolj 20 mili- jonov tolarjev, ki so predvide- ni za zagotavljanje boljše po- plavne varnosti Celja. Tudi ob- ljuba župana Šrota, da se bo delo na predvidenih protipo- plavnih ukrepih nadaljevalo z istim tempom kot zadnji dve leti, svetnikov ni prepričala. IVANA STAMEJČIČ Odlikovanje Zrecanu Filip Gorjup, poveljnik štaba zreške civilne zaščite, je prejšnji teden prejel re- publiško priznanje - Brona- sti znak civihie zaščite. Priz- nanja se podeljujejo L mar- ca, ki je mednarodni dan civilne zaščite. Smarsko na Internetu Upravna enota Šmarje pri Jelšah bo imela od konca prihodnjega tedna na Internetu svojo stran. Na Šmarskem z njo zamujajo, saj je marsikatera upravna enota na medmrežju že kar nekaj časa. Najprej so čakali na pričakovano enotno podobo, zdaj pa so se zaradi zamude odločili kar za svojo različico. Tako bo na Internetu predstavi- tev upravne enote, značilnosti šmarskega območja, objavljeni bodo podatki o delovnem času in telefonske številke ter predstavljena notranja organiziranost. Naknadno bodo objav- ljeni še različni obrazci ter listine. BJ Prisega za pel let v ponedeljek so v Celju zaprisegli sodniki-porotniki, ki bodo v delu in razsodbah Okrožnega sodišča Celje sodelovali v naslednjih petih letih. Kot je znano, v lokalnih skupnostih - za Okrožno sodišče Celje velja to v 32 občinah celjskega območja - na poziv predsednika višjega sodišča predlagajo svoje predstavnike za sodnike- porotnike, le-ti pa po prisegi potem sodelujejo v delu sodišča. Za naslednji petletni mandat je bilo tokrat izbranih 400 novih sodnikov-porotnikov. IS, Foto: GREGOR KATIC PO SVETU Brezumni Talibani KABUL, 3. marca - Vlada- joči afganistanski Talibani so se po ukazu voditelja mule Mohamada Omarja lo- tili uničevanja budističnih kipov, ker »naj bi žalili ver- ska čustva muslimanov«. Brezumno uničevanje več kot 1500 let starih spomeni- kov je po svetu izzvalo val ogorčenja. Švicarji skeptični do EU BERN, 4. marca - Švicar- ski volilci so na referendu- mu zavrnili predlog, da bi Švica pospešila pogajanja o vključitvi v Evropsko unijo. Portugalska katastrofa LIZBONA, 4. marca - Na vzhodu pristaniškega mesta Porto se je zrušil več kot sto let star most. Čezenj so rav- no peljali do zadnjega sede- ža poln avtobus in dva oseb- na avtomobila. Umrlo je okoU osemdeset ljudi. Vozi- la so strmoglavila 50 metrov globoko v reko Douro. Por- tugalski minister za promet Jorge Coelho je zaradi ne- sreče odstopil. Britanska norija se sin LONDON, 5. marca - Po norih kravah je v Evropi za- vladala panika zaradi širje- nja parkljevke in slinavke. V Veliki Britaniji število oku- ženih farm narašča, sredi tedna jih je bilo že okoli osemdeset. V Belgiji in na Danskem mrzlično oprav- ljajo testiranja, podobno drugod po Evropi, povsod pa so sprejeli stroge ukrepe za preprečitev širjenja okuž- be. Usodno kamenjanje MEKA, 5. marca - Med praznovanjem velikega baj- rama v muslimanskem sve- tem kraju Meka je v gneči umrlo 35 ljudi. Velike skupi- ne romarjev so se skušale preriniti do kraja, kjer pote- ka simbolično kamenjanje satana. S simboličnim izga- njanjem hudiča in obrednim žrtvovanjem živali je milijar- da muslimanov po svetu za- čela tridnevni praznik žrtvo- vanja. Albanski napadi v Makedoniji SKOPJE, 5. marca - Na meji med Makedonijo in Kosovom je izbruhnilo no- vo krizno žarišče, saj se makedonska vojska in poh- cija spopadata z albanskimi skrajneži. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je stopnjevanje napetosti povezal z nedavno skleni- tvijo sporazuma o poteku meje med ZRJ in Makedo- nijo. Kot pogoj za mir v Makedoniji je Rugova nave- del priznanje Albancev kot drugega konstitutivnega naroda v državi. 4 Črna gradnja pod streho, inšpektorji pa nič Šentjurske skrbi z asfaltno bazo, poslopjem »mame Alojzije« in heliodromom - Vroča polemika med poslancem in ministrom Smo pred zakonom res vsi enaki? Medtem ko večina ma- lih ljudi potrpežljivo prosi za dovoljenja za gradnjo vsake- ga kurnika, si nekateri iz- branci dovolijo gradnjo veli- kih objektov kar na črno. Pri tem so inšpekcijske službe iz različnih razlogov premalo učinkovite. Sc več, nekateri jim celo oci^ tajo, da imajo v podobnih za- devah različna merila. Med nji- mi je šentj urski poslanec in žu- pan Jurij Malovrh, ki je po- skrbel konec februarja za ži- vahno razpravo v slovenskem parlamentu. Na Šentjurskem imajo namreč kar tri po vsej Sloveniji odmevne črne grad- nje; med njimi asfaltno bazo v Planinski vasi, veliko stavbo ekološke kmetije »mame Aloj- zije« pod Kalobjem ter helio- drom v Bukovžlaku. Malovrh je v parlamentu tr- dil, da je ministrstvo za okolje v omenjenih, treh podobnih po- stopkih ravnalo različno. Mi- nister za okolje in prostor mag. Janez Kopač pravi, da to ni res. »Inšpekcija za okolje in prostor ravna enako v vseh primerih čr- nih gradenj. Drži se zakonske- ga postopka, v primerih, kjer še ni prišlo do odstranitve čr- ne gradnje, se bomo seveda tru- dili to čimprej uresničiti.« Črna gradbena vnema Kakšna je zgodovina šentjur- skih črnih gradenj, nujna za ra- zumevanje sedanjosti? Najprej je zavrelo zaradi črne gradnje asfaltne baze v Planinski vasi pri Planini. Ta je zmotila ne- katere najbližje sosede, ki so se zbali škodljivih vplivov. Za- to je bil že leta 1998 uveden inšpekcijski postopek, leto poz- neje pa je prišlo do delne pri- silne izvršbe. Bazi so odklopi- li elektriko, pri čemer je priš- lo zaradi napovedanega fizič- nega oviranja pristašev izgrad- nje asfaltne baze v Planinsko vas precej policistov. Črnogra- ditelj Mirko Kovač je moral na- to odstraniti sušilni boben, ta- ko da baza zdaj miruje. Medtem ko naj bi šentjursko občinsko vodstvo gradnjo asfalt- ne baze tiho podpiralo, je dru- gače v primeru črne gradnje ve- likega poslovno-stanovanjskega objekta v Planinci pod Kalob- jem. Pfiseljenka Alojzija Erja- vec, na čelu verske sekte, ki oz- nanja nauk Sai Babe iz Indije ter sveto pismo izpod njenega peresa, je začela z gradnjo 1300 kvadratnih metrov velikega po- slopja (vtreh nadstropjih). S svo- jimi somišljeniki je občino naj- prej obvestila o gradnji versko obarvanega Sai centra ter ga po zapletih preimenovala v Nara- vovarstveno ekološko kmetijo. Inšpektor je lani poleti ukazal zasutje gradbene jame, vendar je Erjavčeva z deli nadaljeva- la. Zato je prišlo do nove od- ločbe, z zahtevo po odstrani- tvi velikanske gradnje, ki je da- nes že pod streho. Nazadnje so se začeli hudo- vati še prebivalci Blagovne, kjer je na občinski meji na čr- no postavljeni heliodrom pod- jetja Hudournik. Podjetje ga je zgradilo na odlagališču sadre brez lokacijskega dovoljenja, za potrebe treh helikopterjev za nujne prevoze. Uprava za zračno plovbo mu je dala do- voljenje za letenje, inšpekcija ministrstva za okolje in prostor pa lani poleti napisala odstra- nitveno odločbo. Trenutno je zadeva na upravnem sodišču. Zakoni, zakoni Kljub vsemu očita Malovrh ministrstvu za okolje in pro- stor različna merila. Pri vsem skupaj trdi, da je gradnjo as- faltne baze preprečil asfaltni lo- bi, med drugim ga moti, ker je ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano uvedlo jav- na dela na kmetiji Alojzije Er- javec brez soglasja lokalne skupnosti, za gradnjo heliodro- ma pa ugotavlja, da je po šent- jurskem in celjskem odloku ce- lo izrecno prepovedana. Malovrh je zbranim v držav- nem zboru dejal: »Ministrstvo za okolje in prostor je v treh različnih postopkih različno odreagiralo; v prvem primeru je izdalo prepoved, v drugem primeru gre za molk organa ter v tretjem za soglasje oziroma podporo.« Kot kaže, Malovrha posebej moti gradbena vnema Alojzije Erjavec, graditeljice po- slopja v Planinci pod Kalobjem, ki se pritožuje zaradi domnev- no krivičnega ravnanja sloven- skih uradnih organov tako do- ma kot po drugih delih sveta. Sicer pa je minister Kopač de- jal, da Alojzija Erjavec zavest- no noče vzdrževati svoje dose- danje stare kozjanske domači- je, ki je postala za stanovalce hiše nevarna. V inšpekciji me- nijo, da želi investitorka tako priti do inšpekcijske odločbe za odstranitev stare domačije. Inšpekcija pa možnosti za iz- dajo takšne odločbe sploh ni- ma, saj je pristojna le v prime- ru kakšne razpadajoče hiše na javni ulici, je povedal minister. In heliodrom v Bukovžlaku? »Rok za odstranitev je že pote- kel in inšpekcija bo, v skladu z zakonom, ukrepala vnaprej,« je dejal Malovrhu minister Ko- pač. Malovrh je v državnem zbo- ru prav tako vprašal, kako je z zlorabo zakona o društvih. Gre za pozno v noč odprte lo- kale, ki so se registrirali kot društva, pri tem pa so v posa- meznih primerih med drugim vprašljive njihove davčne ob- veznosti, zdravstveni pregledi ter zaposlovanje na črno. Pri- stojna gospodarska ministri- ca dr. Tea Petrin odgovarja, da pravna služba že preuču- je, kako ukrepati v tem pri- meru. Minister torej trdi, da inšpek- cija vedno ravna enako, po za- konu in dodaja: »V podtonu mo- ram vseeno reči, da kjer gre za ogrožanje večjega števila ljudi ali motenje večjega števila lju- di v nekem prostoru, tam se pač inšpekcija ukvarja s primerom intenzivneje. Tam, kjer gre za neko črno gradnjo, ki morda nikogar ne ogroža neposredno, pa temu ne posveča toliko po- zornosti kot v prvih primerih. Ravna pa vedno po zakonu.« BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Črna gradnja takoimenovane »mame Alojzije« v Planinci pod Kalobjem je kljub zahtevi inšpekci- ■ je po ustavitvi gradnje že podstreho. Zato je šentjurski župan in poslanec Malovrh v parlamentu; trdil, da ima ministrstvo različna merila, saj so bližnjo asfaltno bazo kmalu ustavili. i Gremo na Celjsko! Športno rekreacijski center v treh letih Tako kot Stari grad nad me- stom je tudi Celjska koča v zavesti Celjanov še vedno ena najbolj priljubljenih izletniš- kih in športno rekreacijskih točk, kamor se rado podaja mlado in staro. Podobnost obeh točk je tudi v tem, da se ju drži usoda občasnega pre- sihanja dejavnosti in ponud- be ter pomanjkanja denarja za obnovo in oživitev, kar je na Celjski koči pogojeno še z radodarno zimo in snegom. Temu je z že lani začetimi aktivnostmi Mestna občina Ce- lje sklenila narediti konec in pripravila program za izgrad- njo centra obšolskih dejavno- sti na Celjski koči, kamor bo- do hodili otroci v šolo v nara- vi, na tečaje, smučanje in kjer bodo našli svoj prostor na sne- gu.tudi odrasli Celjani. Projekt ureditve Celjske ko- če, kakor ga je pripravil ZPO Celje in ga predstavlja direk- tor Ivan Pfeifer, je razdeljen v tri faze, za katere so, kot zatr- juje, zbrana ali pa so v postop- ku pridobivanja vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Tudi na- ravovarstvenikov. Prva naložba v vrednosti 50 milijonov tolarjev je že »pod streho«: izgradnja ceste iz Ce- lja, delna prenova sob, ureje- no črpališče za vodo, omrežje za zasneževanje po celotni tra- si v dolžini 600 metrov in ne- katera druga dela, ki nareku- jejo nadaljevanje začetih del. Namreč, izgradnjo nove, več- je akumulacije ob lovski koči s sistemom zajemanja meteor- nih voda in črpališča na poto- ku Gabrovka. Akumulacija bo imela zmogljivost 3000 kubič- nih metrov vode in bo zadoš- čala za celotno smučišče. »Hkra- ti pa bo namenjena požarni var- nosti v gozdu, ki je last Mestne občine Celje,« utemeljuje dru- go fazo izgradnje v višini 55 mi- lijonov tolarjev (kamor sodi tu- di nakup teptalnih strojev in še enega snežnega topa) župan Bo- jan Šrot. V naslednjih treh letih bi na- daljevali z izgradnjo omrežja vzdolžno od zgornje vlečnice v dolžini 240 metrov, posodo- Da je bila Celjska koča od vse- ga začetka priljubljena planin- ska postojanka, prikazuje tu- di 22 fotografskih povečav od leta 1922 dalje, ki jih je krono- loško izbrala in uredila prof. Tatjana Kač iz Osrednje knjiž- nice Celje. Fotografije s podpi- si, obešene v jedilnici Celjske koče, bodo tam tudi ostale in že v prvih dneh so zbudile ve- liko zanimanje obiskovalcev. Mnogi se na njih tudi prepoz- navajo, bodisi s kakšnega smu- čarskega tekmovanja, pohoda, ki jih ni bilo malo ali prvomaj- skega srečanja. Avtorica je raz- stavo naslovila: Celjska koča skozi čas. bili vlečne naprave ter razširi- li parkirne prostore. Ocenjena vrednost teh del je okoli 30 mi- lijor^ov. JMMlHHmi MATEJA PODJED po državi Brutalen napad SLOVENJ GRADEC, 2^ marca - Koroškega dopisnil^j časnika Večer, 41-letnega \| ra Petka, sta pred domafi hišo v Mežici napadla in pr^ tepla neznanca. Pri tem s| Petka hudo telesno poškc dovala, saj je utrpel zlom nc su in zlom ličnic, dobil p je tudi razpočno rano na glj vi in več drugih poškodb gl; ve. Policijska preiskava d( godka še poteka, neuradn pa naj bi mu botrovalo >>ds tro pero« novinarja, ki m bi razkril nekaj dejstev o zn^ nem koroškem podjetniki Petek je tudi lanskoletni dc bitnik nagrade DNS za i| jemne dosežke. Podelili Jurčičevi nagradi UUBLJANA, 1. marca; Sklad Josipa Jurčiča je Jui čičevi nagradi za novinarji svobodne publiciste in ureč nike za leto 2000 podelil n^ vinarki Večera Darki Zvona Predan ter Dejanu Steinbu| hu, ki sodeluje pri več s\q venskih revijah. But predsednik SLS+SKD MURSKA SOBOTA, j marca - Prvi redni kongre Slovenske ljudske strank (SLS+SKD) je na zasedanji v Murski Soboti za noveg, predsednika stranke izvol Francija Buta, ministra z kmetijstvo. Nova podpred sednika stranke sta postal; Darinka Mravljak in Ivai Bizjak. Delegati so za preci sednika glavnega odbora iZ volili Janeza Podobnika, zl predsednika sveta stranke p Toneta Hrovata. Predsedni ka nadzornega odbora ii strankinega razsodišča bo; sta odslej Marija Ribič in J| nez Lukač. 1 ProK slinavki in) parkljevki UUBLJANA, 4. marca Veterinarska uprava Slovi nije je do preklica prepove dala uvoz in prevoz pošilja domačih in divjih parklja! jev, mesa ter izdelkov in sil rovin iz vseh držav EU, Švi ce, Estonije, Latvije, Litv| Poljske, Ukrajine, Češk^ Slovaške, Madžarske, R(| munije, Bolgarije, Hrvašk in Makedonije, in sicer z4 radi sumljivih primerov sli navke in parkljevke, ki s| bili ugotovljeni v Belgiji ij Franciji. Kazen za neprijavo bivališča UUBLJANA, 6. marca Veljati je začel zakon o pr javi prebivališča, ki ureja n| čin in postopek prijave in o( jave stalnega in začasneg prebivališča, prijavo in o( javo gosta, vodenje registi stalnega prebivalstva ter p( sredovanje podatkov upe rabnikom. Zakon prinaša k« ženske določbe z visokiii denarnimi kaznimi za pH krške, ki so jih storile fizi^ ne ali pravne osebe. VROČA TEMA 5 Radarje na Menino?! Več kot pet let po ljudskem puntu si država še ni premislila Kljub hudemu odporu lo- ,^lnega prebivalstva, zgodba Ifadarju na najvišjem vrhu ^gnine še ni končana. Slove- nija potrebuje za nadzor jačnega prostora, tako za ^rambne kot civilne name- najmanj dva radarja dol- ,gga dosega, meritve pa so Iflkazale, da je lokacija na ^leiiini daleč najbolj primer- ,3za drugi radar. Treba bo le fepričati lokalne skupnosti, a jih bodo lahko? Slovenska osamosvojitev ita 1991 je prinesla tudi usta- ovitev lastne kontrole zrač- ega prometa, za kar smo otrebovali lasten radarski si- em. Tako je ministrstvo za brambo kupilo dva radarja olgega dosega podjetja We- tinghouse za 38,5 milijona meriških dolarjev, ministrs- fo za promet in zveze pa iemensov radar dolgega do- ;ga za 21,5 milijona nemških lark. Zračni prostor nadzira linistrstvo za obrambo, račni promet pa ministrstvo a promet in zveze oziroma jegova uprava za zračno lovbo. Vojska je enega od rojih radarjev postavila na ubljanski vrh, optimalna lo- 3dja za drugi radar dolgega osega pa je bila, po izvede- ih meritvah celotnega osred- jega in vzhodnega dela drža- e konec leta 1993, Menina lanina. Natančneje - območ- EŠavnic v občini Nazarje, ki Mia izpostavljenem jugovz- odnem delu Menine. Savinjski punt Ministrstvo za obrambo je i pred sprejetjem odločitve linistrstva za promet in zve- ekonec leta 1995, s katero je ila lokacija na Vivodniku - ajvišji vrh Menine planine - oločena za izgradnjo civilne- 3 radarja, uskladilo izgrad- jo radarskega položaja z ob- inami Kamnik, Gornji Grad 'Nazarje ter z njimi sklenilo oseben dogovor o medse- ojnih obveznostih. Potem je očilo. Med ljudmi se je zače- 5 šušljati o nevarnih radar- l^ih antenah na Menini, ki odo uničile pokrajino, Sa- injčanom pa spražile mož- 3ne in še kakšen nižjeležeči fgan. Zgodbo so pograbili "ediji, iz njih pa hvaležno 'olitiki in afera je bila rojena. Podbujena z medijsko-poli- '^nim podpihovanjem se je '^jevolja lokalnega prebivals- '3 razvnela v silovit odpor, ''^treh javnih tribunah so pri- "■^vili še protiradarsko sreča- planincev in ostalih varu- 'ov narave na Menini planini. f^roti radarjem se je opre- '^lila tudi takratna SLS, na 'elu s predsednikom Marja- ''^m Podobnikom, ki je Iju- '^'^ obljubil da bodo štorih da preprečijo načrtovano '^^dnjo. Volitve so bile pač |''2u. Ob pritisku občanov in ^'3 politike sta se proti iz- l^^dnji hitro opredelila tudi '^^njegrajski in nazarski ob- činski svet. V Gornjem Gradu so ob sprejemanju prostor- skih planov uveljavili nekak- šno kompromisno rešitev in sicer so vrisan civilni radar prečrtali, v Nazarjah pa vojaš- kega radarja sploh niso vrisali v svoje prostorske plane. Namesto zaslužka plačujemo Nastal je status quo, država se svojim načrtom ni odpove- dala, lokalna skupnost pa je dosegla, da radarja (zača- sno?) niso postavili. Tako je Slovenija prisiljena radarsko sliko kupovati od avstrijske kontrole letenja, za kar plaču- je 300 tisoč nemških mark letno. Če bi radar postavili na ustrezno lokacijo (Menino), bi lahko slovenska kontrola prodajala sliko Avstrijcem, kar pomeni, da bi si sliki iz- menjevali in tako stroške kompenzirali. Ob tem je po- trebno računati še na sloven- sko vstopanje v skupno sred- njeevropsko kontrolo letenja, ki naj bi začela delovati okoli leta 2006, saj bi z omenjeno radarsko sliko pokrili tudi do- ločene stroške, ki bodo nasta- jali pri skupni kontroli. Na- mesto tega je bil četrti radar dolgo časa v originalni emba- laži, zaradi česar je njegova vrednost z okoli dvajset padla na pet milijonov dolarjev. Se- daj stoji na neustrezni lokaciji Oljske gore v bližini Ljublja- ne, tako da se njegova slika pokriva s sliko brniškega ra- darja. Namesto da bi z njego- vo pomočjo in z več poleti, za katere zaračunavamo prelet- no takso, polnili državno bla- gajno. Zagotovila ministrstva Vsi ti razlogi so za obram- bno ministrstvo dovolj tehtni, da še vedno vztraja pri lokaciji na Menini planini. Potrebno pa se je vprašati, kaj je povzro- čilo takšen odpor prebivals- tva. Ob izboru lokacije za mir- nodobno delovanje vojaškega radarja so bili upoštevani vsi strokovni in drugi elementi, zagotavlja služba za odnose z javnostjo v kabinetu obram- bnega ministra. Položaj vojaš- kega radarja naj bi bil načrto- van tako, da čim manj posega v naravno okolje, njegovo de- lovanje pa je menda povsem' varno. Na obrambnem mini- strstvu zagotavljajo, da bodo tudi v okviru projekta izgrad- nje radarskega položaja kot investitor upoštevali vse ome- jitve in pogoje, ki bodo določe- ni v ustreznih dovoljenjih za gradnjo. Seveda je najbolj zanimiv zdravstveni vidik, oziroma zlovešče elektromagnetno sevanje. Glede na obratoval- no frekvenco (1-10 Giga hert- zov) spada radar med vire mikrovalov, ki imajo lastno- sti, podobne svetlobi. Glede na valovno dolžino so razvrš- čeni med radijskimi valovi in toplotnim sevanjem. Radarji so projektirani tako, da je ve- lika večina oddajne energije usmerjena v zrak. Zaradi teh- ničnih omejitev oddajne ante- ne pa majhen del oddane energije v neposredni bližini antene vendarle zadene ob tla. Ta je več kot tisočkrat manjša od tiste, ki je usmerje- na v zrak. Zato se radarski sistemi večinoma projektirajo tako, da je njihova oddajna antena dovolj dvignjena nad bližnje objekte in je okoli ra- darskega sistema nameščena ustrezna ograja, ki onemogo- ča dostop nezaposlenim. Kako škodljivo je sevanje? Vpliv neioniziranih elektro- magnetnih sevanj (NEMS) kot posledica delovanja radarjevih anten je slovenski strokovni in laični javnosti razmeroma ma- lo znano področje. Prvič smo se s tem problemom srečali leta 1991, ob postavitvi radarja na Ljubljanskem vrhu. Stro- kovnjaki ugotavljajo, da so re- zultati objavljenih raziskav »lahko netočni, protislovni ali celo sporni, zato je narasla potreba po njihovem strokov- nem vrednotenju na podlagi strogih znanstvenih meril«. Tako je ministrstvo za obrambo naročilo študijo, ki naj bi pokazala, kakšen vpliv imajo NEMS na zaposlene na radarskem sistemu Ljubljan- ski vrh, s tem pa tudi na širšo okolico tega sistema. Študijo je opravil ljubljanski Zavod za varstvo pri delu, rezultati pa so pokazali, da gostota seva- nja preseže dovoljene vred- nosti le v neposredni okolici antene, zato mora ta stati v zavarovanem območju. V na- stanitvenem objektu, kjer de- lajo tehniki, pa zaščitni ukrepi menda že niso več potrebni. V Sloveniji od leta 1998 velja evropski predstandard s tega področja. Mejne vrednosti izpo- stavljenosti so ob upoštevanju varnostnega dejavnika za de- lavce 10-krat, za prebivalstvo pa 50-krat nižje od prvotno dolo- čenega praga (4 watte na kilo- granr). Poseben varnostni de- javnik za prebivalstvo je upo- števan zaradi možnosti, da je del prebivalstva (otroci, noseč- nice in ostareli) morebiti bolj občutljiv za izpostavljenost vi- sokofrekvenčnim NEMS. Mej- ne vrednosti izpostavljenosti prebivalstva NEMS so tako niz- ke, da ljudje absorbirajo več elektromagnetne energije, ko se poleti ob sončnem vremenu zadržujejo na prostem, je zapi- sano v študiji Zavoda za zdravs- tveno varstvo. Ocena se nanaša na najslabši možni primer, to je takrat, ko radar deluje oziroma bo deloval s polno močjo, to je 4 kW. Je minilo dovolj časa? Lokacija na Menini planini je torej tudi po nekajletnem zatiš- ju še vedno aktualna in po mne- nju pristojnih dokazano najpri- mernejša. Zdravstveno varnost sistema dokazuje omenjena študija (res pa, da jo je naročilo ministrstvo za obrambo). Očit- no so bili postopki pridobivanja lokacijskega dovoljenja zača- sno ustavljeni zaradi spolitizira- nosti, saj je vojaški radar, ki je predviden za postavitev na Me- nini planini, še vedno tehnološ- ko sprejemljiv. Vprašanje pa je, kako po pregretem ozračju sre- di devetdesetih doseči dogovor z lokalno skupnostjo. Na obrambnem ministrstvu, kjer zagotavljajo, da trenutno ne po- tekajo aktivnosti v zvezi s po- stavitvijo radarskega sistema na Menini, so zadnjih nekaj let po- trpežljivo čakali. Vprašanje pa je, ali je minilo dovolj časa, ozi- roma ali so njihovi argumenti dovolj dozoreli, da bodo prepri- čali pregovorno trmaste Savinj- čane. SEBASTIJAN KOPUŠAR EDI MAVRIC Foto: BRUNO TOIČ, Slovenska vojska Sevanje naj bi bilo nevarno le v ozkem območju okoli kupole radarja. Vojaški radar na Ljubljanskem vrhu je enak kot tisti, ki ga želi ministrstvo za obrambo postaviti na Menini planini. KOMENTIRAMO Čas za (nov) razmislek? Odločitev države, da bo ra- dar dolgega posega postavila na Menino planino, se zdi že skoraj trmasto in brezobzirno vztrajanje pri odločitvi, spreje- ti nekje daleč v ljubljanskih uradih, kljub temu da se jim je pod planinskim vznožjem zgodil ljudski punt. Morda res. Še posebej, če si doma v gornjegrajski ali nazarski ob- čini. Po drugi strani pa so ravno dogodki zadnjih nekaj mesecev tako očitno pokazali, da smo Slovenci strahotno ob- čutljivi na vsak projekt, ki bi lahko »ogrozil« lokalno idilo. Občutljivost, ki že meji na pa- ranojo. Načeloma sprejema- mo tujce, a bog ne daj, da bi jih gledali v svoji soseščini. Hočemo učinkovito in snažno komunalo, ampak smetišč ne bomo vohali. Vemo, da potre- bujemo radarski sistem, a nas je strah mikrovalov... Vse zgodbe so si podobne. Začnejo se z rahlim pišem vaš- kega šušljanja, ki pregreje ne- kaj že tako razvnetih glav, ti začno na ves glas vpiti in kar naenkrat se razdivja vihar ne- jevolje in besa. Pri vsem tem se moramo s pepelom posuti tudi mediji, saj radi pristavi- mo svoj lonček k pregrevanju ljudskega ozračja. Še bolj pa politične stranke, ki namesto odločanja na podlagi razum- skih dejstev izkoriščajo čustve- no vročico za napihovanje svojih jader Zato se zdi name- ra obrambnega ministrstva bolj želja, kot uresničljiv pro- jekt. Večina prebivalcev pod Menino je sedaj tako ali tako trdno prepričanih, da so ra- darske antene moderna kuga. Vprašanje, kakšne argumenti bodo morali poiskati, da si bodo povrnili izgubljeno zau- panje prizadetih ljudi in jih prepričali, da je radarski si- stem res (sorazmerno) varen. Morda bi kazalo nekaj po- nuditi v zameno. V državni umlhi ho po postavitvi siste- ma ostalo nekaj več kot tride- set milijonov tolarjev, ki jih sedaj plačujemo Avstriji za njihovo radarsko sliko. In ki se jih v Zgornji Savinjski zago- tovo ne bi branili. Če se bo ob tem končno našel še denar za leta dolgo obljubljano protipo- plavno zaščito, pa kakšno ce- sto... bo marsikdo začel trez- neje razmišljati o resnični ne- varnosti radarskega sistema. Po drugi strani pa je čas, da ljudje (vsaj) prisluhnejo pre- pričevanju ministrstva in o njihovih argumentih (vsaj) razmislijo, preden bo nastal nov punt. Trenutek za razu- men pogovor je pravi. Poslan- ci so izvoljeni, pred lokalnimi veljaki pa je še poldrugo leto vladanja. SEBASTIJAN KOPUŠAR 6 GOSPODARSTVO Vojvodina prebija led Na prvi celjsko-novosadski poslovni konferenci preko petdeset gospodarstvenikov - Začetek resnega sodelovanja »štejemo si v veliko čast, da smo prvi pri prebijanju ledu in da se lahko po desetih letih spet začnemo pogovarjati o navezovanju poslovnih odnosov, za katere so po političnih spremembah v ZRJ odprte vse možnosti,« je v torek na poslovni konferenci celjskih in vojvo- dinskih gospodarstvenikov poudaril podpredsednik gospodarske zbornice iz Novega Sada Boško Barišič. Konfe- rence so se udeležili predstavniki štiri- desetih podjetij iz regije in direktorji petnajstih družb iz Vojvodine. Po izjavah večine vojvodinskih gos- podarstvenikov so pričakovanja podjetij v tem delu ZRJ velika, saj so prepričani, da imata regija oziroma Slovenija in Voj- vodina veliko skupnih točk, in da na obeh straneh obstajajo tako možnosti kot želje za poslovno sodelovanje. Še zlasti zato, ker se mnoge vezi izpred desetih let kljub vojni in embargu niso prekinile. Novi Sad in Beograd sta s skoraj šestimi milijoni prebivalstva goto- vo zanimivo tržišče za slovenska podjet- ja, vendar pričakujejo, da bodo tudi nji- hovi izdelki našli pot do slovenskega trga. Hitrejši pretok blaga med država- ma pa bo omogočen šele takrat, ko bodo podpisani nekateri sporazumi, zlasti tr- govinski, o zaščiti naložb in o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. O tem, da pomeni poslovna konferen- ca začetek novega sodelovanja med celj- skimi in vojvodinskimi podjetji, so pre- pričani tudi' v Območni gospodarski zbornici Celje. Samostojni svetovalec Jo- žef Pušnik, ki je tujim gospodarstveni- kom predstavil osnovne značilnosti gos- podarstva celjske regije, pri čemer ni pozabil omeniti tudi nekaterih slabosti, je poudaril, da lahko celjske družbe s svojimi bogatimi izkušnjami pomagajo vojvodinskim tudi pri prilagajanju viso- kim zahtevam tržišča. Po podatkih Gospodarske zbornice Slo- venije se je blagovna menjava naše države in ZRJ, ki je leta 1995 znašala le U milijo- nov dolarjev, v preteklem letu zelo pove- čala, s tem da izvoz krepko presega uvoz. Direktor celjske zbornice Janez Gril upa, da bo urejanje političnih odnosov pozitiv- no vplivalo tudi gospodarske odnose med državama, za dobro sodelovanje pa bo gotovo tudi pomembno, če bodo Srbi ure- sničili obljubo in slovenskim podjetjem res vrnili njihovo nekdanjo lastnino. ■■■■■■■MMMHM JANJA INTIHAR Radi bi zaposlovali, a nimajo koga V slovenski tekstilni in- dustriji je trenutno zapo- slenih pol manj ljudi kot leta 1990, po napovedih mi- nistrice za gospodarstvo Tee Petrin pa bo v tekstilni branži čez nekaj let delalo le še od pet do deset tisoč ljudi. V mozirskem Elkro- ju, ki sodi med velika pod- jetja na Celjskem, si kruh služi petsto zaposlenih. V podjetju bi radi še zaposlo- vali, kar je na tem območju prej redkost kot pravilo, vendar ni zanimanja. V El- kroju je namreč treba dela- ti. Za mozirske tekstilce je bilo preteklo leto eno težjih doslej. Skupaj s petimi kon- fekcijskimi firmami so v sla- bem stanju prevzeli od Slo- venske razvojne družbe podjetje Ona - On. Na drugi strani so se zelo razpršile trgovske mreže, saj so mali trgovci izginjali, veliki pa so se združevali in postavljali zelo ostre pogoje. »Bili smo v primežu, mnoge utečene stvari so se pretrgale, zato smo bili prisiljeni odpreti lastno mrežo,« ugotavlja predsednica uprave Elkroja Marija Vrtačnik in dodaja, da gre za evropski fenomen. Razen v trgovine, kjer imajo lastno prodajno mre- žo, v preteklem letu niso in- vestirali. Res pa je, da v tem času posodabljajo računal- niški program. Vse ostalo so bili primorani odložiti, ugo- tavlja Vrtačnikova, ki je pre- pričana, da bodo s pravo po- litiko zamujeno nadoknadi- li. V Elkroju upajo, da bo z ureditvijo razmer na območ- ju nekdanje Jugoslavije po- novno mogoče vzpostaviti nekdaj že utečene poslovne tokove. Del proizvodnje imajo še vedno izven matič- ne tovarne, kar naj bi bila garancija za lažje življenje. »Glede na visoko kakovost in znanje se za delo ni bati. Ljudje so pridni in znajo de- lati, seveda pa moramo na- rediti vse, da bomo narejeno dobro prodali. Tržne niše so vse bolj ozke,« ocenjuje po- ložaj Vrtačnikova. Kljub težavam, ki pestijo tekstilno branžo, je v Elkroju za delo poskrbljeno, saj toč- no vedo, kaj bodo delah čez pol leta. Izboljšujejo se tudi pogoji dela, saj so, po zago- tovilih direktorice, med bolje opremljenimi podjetji v Slo- veniji. Kljub temu Elkrojevim šivilijam ne gre najbolje, saj se slabe plače tekstilne bran- že odražajo tudi pri njih. »To je moj večni problem. Na nadzornih svetih so že nava- jeni, da povsod popuščam, le pri plačah nikoli. Spoštujemo kolektivno pogodbo, izpla- čujemo redno plačo in regres kot je zapisano v kolektivni pogodbi,« zagotavlja Marija Vrtačnik. EDI MAVRIC Foto: CIRIL SEM Elkrojeve delavke so močno obremenjene, kljub temu ostajajo slabo plačana delovna sila. Previdno ogledovanje čeprav je zanimanje celj- skih gospodarstvenikov za poslovanje z Vojvodino zelo veliko, je večina v svojih pri- čakovanjih in napovedih, kako obnoviti poslovno so- delovanje, zelo previdna. Edvard Stepišnik, Klasje Ce- lje: »Naše podjetje želi obnoviti nekdanje dobre vezi z Vojvodi- no, ki je bila pred desetimi leti Edvard Stepišnik pomembno tržišče za nakup pšenice in koruze. Še zlasti nas zanimata podjetji Agrovojvodi- na in AMB Grafika, s katerima pa bi želeli skleniti kompenza- cijske posle. Na ZRJ gledamo tudi kot pomembno odskočno desko za ruski trg.« Drago Brance, Comet Zre- če: »V Celje je prišlo nekaj podjetij, s katerimi smo ne- koč sodelovali. Zdaj nas zani- ma, v kakšnem stanju so in ali Drago Brance lahko po desetih letih spet računamo na njih kot na naše kupce. Z Vojvodino, kjer smo pred osamosvojitvijo imeli tu- di proizvodno enoto in za ka- tero upamo, da jo bomo dobi- li nazaj, nikoli nismo pretrgali stikov. Naš letni promet z ne- katerimi podjetji znaša okrog 600 tisoč mark.« Hugo Bosio, Bosio Štor »Zanimajo nas predvsem p, jetja, ki načrtujejo naložbe,; katerih bi lahko sodelovali' di mi. Konkretnejših dogov rov še ne pričakujemo, več Hugo Bosio potrebah tega trga bomo z gotovo izvedeli na mednaroi nem sejmu tehnike, ki bo li maja v Beogradu. Ko hod stekle večje naložbe, bi rai vsekakor bili zraven. Pri te bi rad poudaril, da bi mora naša podjetja najprej izkorisi ti vse možnosti in priložnoi na domačem trgu in se še potem podati v tujino.« Tomaž Stopinšek, EH Laško: »Na poslovno konli renco nismo prišli z velikii pričakovanji, saj v Celju ni tist Tomaž Stopinšek vojvodinskih podjetij, s katei mi bi želeli sodelovati. Kiji temu upamo, da bomo dob kar nekaj koristnih informac Eho je pred osamosvojitvi Slovenije obvladoval celotni)' goslovanski trg in postavil i območju Srbije kar nekaj hI dilnic, kako bo odslej, pa t odvisno predvsem od urejan plačilnih pogojev in tudi ( možnosti zavarovanja poslom JI, Foto: C Etol povečal dobiček za četrtino Etol je po še nerevidira- nih podatkih ustvaril lani dobre 4,5 milijarde.tolar- jev prihodka, kar je 20 odstotkov več kot leta 1999. Bruto dobiček je znašal 586 milijonov tolarjev, čisti dobiček pa 455 milijonov to- larjev, kar je 26 odstotkov več kot predlani, oziroma kar dvainpolkrat več kot pred petimi leti. Dodana vrednost na zaposlenega je bila štirikrat večja od slo- venskega povprečja, donos na kapital pa je bil 6,6-od- stoten, kar je 16 odstotkov več kot leta 1999. Direktor Ivan Ferme pravi, da so z lanskimi poslovnimi rezul- tati zadovoljni, še zlasti za- to, ker so povečali prodajo na vseh trgih, izvozili pa so 80 odstotkov celotne proi- zvodnje. Lani so prodali več zlasti v državah Evropske unije, letos pa vidijo veliko priložnost tudi trgih Bližnje- ga vzhoda. Etol je lani namenil za na- ložbe 330 milijonov tolarjev, od tega je največ vložil v posodobitev opreme, nekaj denarja pa je namenil tudi za osvajanje novih trgov. JI Izguba ni zasicrbljujoca čeprav so v celjskem Klas- ju minulo leto sklenili z 99 milijoni tolarjev izgube, di- rektor podjetja mag. Igor Hustič ni preveč zaskrbljen. Pravi, da so rezultati boljši kot v letu 1999 in da izgube ne bi bilo, če se pšenica ne bi podražila kar za tretjino. Po podatkih, ki še niso revi- dirani, je Klasje ustvarilo lani skoraj 4 milijarde tolarjev či- stih prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot v letu 1999. Izguba iz rednega delovanja znaša 153 milijo- nov tolarjev, kar pa je, trdi Igor Hustič, manj kot predla- ni, ko je je bilo za 245 milijo- nov tolarjev. »To je zame rea- len podatek o tem, da se fi- nančne razmere v Klasju iz- boljšujejo. Predlansko izgubo in tudi izgube iz ostalih let je podjetje vseskozi pokrivalo iz naslova rezervacij, ki pa jih zdaj nima več. Glede na to, da se prihodki iz prodaje pove- čujejo, sem prepričan, da b mo najkasneje v enem letu pol podjetje sanirali. Brez i gube bi lahko poslovali že letu 2000, vendar se je cei pšenice, ki predstavlja kar p lovico vseh naših stroške povečala kar za 33 odstf kov,« pojasnjuje Hustič. Leto 2001 so v Klasju zafi dokaj obetavno, saj so janu^ j a v primerjavi z enakim n' sečem lani povečali prot- kar za 42 odstotkov. GOSPODARSTVO 7 Višji priltodlci, nic debicica /aradi visokih stroškov in nujnih naložb celjski mlekarji lani brez dobička - Letos več kot deset milijard tolarjev prihodka Čeprav v Mlekarni Celeia ^udarjajo, da so pri pogaja- jih o povezovanju še vedno jprti za obe opciji, to je vhodno pomursko in zahod- 0 ljubljansko, je iz nekate- jti izjav vodstva podjetja mo- pČe razbrati, da vendarle ple- jjo resnejšo zvezo z Ljub- jjnskimi mlekarnami. 'p^mii!?''dird?tOT^i Marja- la Jakoba, da bodo spor z jubljančani zaradi zelo očit- ^ga posnemanja blagovne nainke jogurtov LCA rešili iz- Eiisodno (še lani so napove- pvali, da bodo šli do konca), ijiko namreč razumemo prav tem smislu. Še zlasti, če dr- jo sicer neuradne informaci- [ia naj bi Kmečka družba svoj ^jež, ki ga je imela v Mlekar- iCeleia, prodala Ljubljanskim ^lekarnam. Jakob je sicer ob tdavnem dnevu odprtih vrat, |so ga prvič in to izvrstno pri- javili v Arji vasi, povedal, da 3njihova končna odločitev o m, kateri strani se priključi- , odvisna predvsem od tega, ikšne pogoje jim bo postavil rateški partner in kako bo upo- eval njihov dosedanji razvoj, repričan je tudi, da bodo zdru- Evanja zdaj drugačna kot so ila v preteklem letu, saj po nje- jvem ne bo šlo več za prevze- le, ampak za koncernske po- !zave hčerinskih podjetij. »V loveniji se bosta izoblikovali ve mlekarski podjetji, o enem 3mem bomo morda lahko go- orili šele čez nekaj let,« je pre- ričan Marjan Jakob. Mlekarna Celeia, ki je lani obeležila eno največjih rasti dkupa mleka med slovenski- limlekarnami, je poslovno le- izaključila z 8,8 milijarde to- rjev 'prihodka, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 1999. Skoraj četrtino proizvodnje so izvozili na jug, večinoma v Bo- sno in Hercegovino, na Hrvaš- ko in Kosovo ter v Makedoni- jo. »Delali smo zelo veliko in tudi dobro, vendar je finančni učinek daleč od naših pričako- vanj. Ob tolikšnem obsegu proi- zvodnje namreč ne moremo bi- ti zadovoljni le s pozitivno ničlo na koncu bilance, vendar ni šlo drugače, saj so se v drugem pol- letju podražili mleko in ostale surovine, za naložbe v proizvod- njo po najstrožjih evropskih standardih pa smo plačali kar 270 milijonov tolarjev,« pojas- njuje Jakob in dodaja, da so lani zaključili tudi 60 milijonov to- larjev vredni projekt varovanja okolja. V mlekarni načrtujejo za le- tos naložbe v višini 300 mih- jonov tolarjev, od tega bodo večino denarja porabili za no- ve oblike embalaže, prihodki pa naj bi presegli deset mili- jard tolarjev. Glede na pove- čan odkup in predelavo mle- ka v prvih letošnjih mesecih jim bo takšen rezultat tudi us- pelo doseči, kolikšen bo do- biček, pa bo, pravi Jakob, od- visno predvsem od odkupne ce- ne mleka. Upajo, da bodo do- ma še povečali svoj tržni de- lež, prodaje na tujih trgih pa letos ne nameravajo širiti, saj bi imelo to negativni vpliv na poslovne rezultate. »Če bo dr- žava prisluhnila našim zahte- vam in v program izvoznih spodbud vključila tudi fermen- Mlekarna Celeia, ki je prejš- nji mesec poslala na trg štiri nove okuse jogurtov LCA, je lani predelala 67 milijonov li- trov mleka, od tega skoraj 70 odstotkov v sire, s katerimi zavzema v Sloveniji več kot 35-odstotni tržni delež. Lani so izdelali 4.400 ton sirov, le- tošnjo proizvodnjo pa naj bi povečali še za 400 ton. tirane izdelke, bomo izvoz se- veda povečali, do takrat pa bo- mo na tuje prodajali le toli- ko, da bomo še lahko delali brez izgube,« pojasnjuje direk- tor Mlekarne Celeia. ■JANJA INTIHAR Foto: GAŠPER DOMJAN Minuli teden so si del proizvodnje v Mlekarni Celeia prvič lahko ogledali tudi zunanji obiskovalci. Certifikat za polzelske iiogavicarje Konec februarja je Tovar-| na nogavic Polzela prido-J bila certifikat kakovostil ISO 9001. I I Polzela, ki je eden največ-l jih evropskih proizvajalcev ji^ogavic, na dan proizvede j^udi do 140 tisoč parov. Sko- •"sj 80 odstotkov proizvod- '^je prodajo na zahtevnih za- ^odiuh trgih, kjer so tudi ^htevali certifikat, ki ne za- jema samo visoke kakovosti- 'zdelka, temveč po predpi- sanih standardih vodeno ce- lotno poslovanje. Uradna po- delitev certifikata bo čez ne- ^^^j tednov, ko bo certifi- '^^tska hiša Bureau Veritas Quality Internacional opra- %vse potrebne formalno- sti. T. TAVČAR Center odprt do polnoči Celjsko trgovsko podjetje Center je v ponedeljek podalj- šalo odpiralni čas še v eni od svojih poslovnih enot. Trgo- vina Vogla j na na Teharski ce- sti bo tako odslej odprta od še- stih zjutraj do polnoči, vse dni v tednu. Kot je povedal direk- tor Boris Krajnc, bodo predvi- doma do avgusta trgovino po- sodobili in razširi, tako da bo imela 600 kvadratnih metrov prodajnih površin. Kot je znano, je Center že la- ni uvedel neprekinjeni delov- ni čas v poslovni enoti Ložnica na Ljubljanski cesti, vendar mu letos lokalna skupnost zaradi pritiskov krajanov dovoljenja ni podaljšala. Ložnica je tako zdaj odprta »le« od šeste do triindvajsete ure, kar pa vods- tvu podjetja ne ustreza. Promet trgovine se je občutno znižal, tri delavke pa je bilo treba za- posliti na druga delovna mesta znotraj sistema. Zato so mest- ni občini že poslali pritožbo, o kateri naj bi pristojni organi razpravljali že v prihodnjih dneh in ponovno ocenili, ali Centru vendarle dovoliti nepre- kinjeni delovni čas v marketu Ložnica. Boris Krajnc je še povedal, da je Center lani posloval do- bro, saj je ustvaril 12,5 milijo- na tolarjev čistega dobička, kar je dvakrat več kot v letu 1999, ostali poslovni rezultati pa s tem letom niso primerljivi. Podjetje je namreč lani vso veleproda- jo dejavnost preneslo na velenj- sko Ero, ki je njihova večinska lastnica, tako da mu je v drugi polovici leta ostala le malopro- dajna dejavnost, s katero pa so ustvarili približno tolikšen pro- met kot predlani. Letos bo pod okrilje Ere prešla tudi prodaja na drobno, kako bo tekel po- stopek pripojitve, pa bo znano sredi aprila. - JI Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indeksi Zamenjave v vodstvu Vegrada Nadzorni svet velenjskega Vegrada je minuli teden za glavno direktorico družbe imenoval Hildo Tovšak. Do- sedanji direktor Muharem Bo- lič se je kljub temu, da mu mandat še ni potekel, na last- no željo upokojil. Hilda Tovšak, ki je v javno- sti bolj znana po svojem aktiv- nem udejstvovanju v strankar- skem življenju, dela v Vegradu že 25 let, nazadnje pa je bila namestnica glavnega direktor- ja in direktorica družbe poob- laščenke Vegrad Naložbe, ki je 43-odstotna lastnica Vegrada. Muharem Bolič, ki je bil lani eden od nagrajencev Gospodar- ske zbornice Slovenije za iz- jemne gospodarske in podjet- niške dosežke, naj bi se za spo- razumno prekinitev delovnega razmerja odločil predvsem za- radi likvidnostnih težav pod- jetja, za katere pa Tovšakova že pripravlja predlog, kako bi jih rešili. Kaj je zamajalo dosedanje sta- bilno in dobičkonosno poslo- vanje Vegrada, bo morda jasno že v prihodnjih dneh, ko bodo znani tudi končni finančni po- datki o lanskem poslovanju. Ve- lenjska družba, ki v petih po- slovnih enotah in sedmih hče- rinskih podjetjih zaposluje 1200 ljudi, se ukvarja pred- vsem z gradbeništvom in je nav- zoča na vseh pomembnejših evropskih trgih ter v Aziji in Afriki, od leta 1999 pa ima tu- di certifikat kakovosti ISO 9001. Lani je Vegrad, ki se je v prete- klih letih uvrščal na vrh lestvi- ce slovenskih uspešnih podje- tij, sodeloval tudi pri obnovi parlamentarne dvorane. JI 8 KULTURA Prava stvar v gledališču SLG Celje pred novo premiero drame Toma Stopparda Jutri, v petek zvečer, odgri- njajo v celjskem gledališču za- veso za Pravo stvar, dramo Toma Stopparda, z njo pa po nekajletnem premoru odpira- jo tudi vrata priznanemu re- žiserju Zvonetu Šedlbauerju, ki je s celjskim ansamblom že sodeloval. Tom Stoppard, avtor češke- ga rodu, kasneje je živel v An- gliji, sodi med najpomembnej- še in najboljše sodobne dra- matike. Pisati je začel že s 17 leti, tako gledališke kot film- ske scenarije. (Tu se ga velja spomniti tudi kot soavtorja scenarija Zaljubljeni Shakes- peare). Stoppard, kot o njem zapiše v gledališkem listu Igor Lam- pret, še nikoli dotlej ni napisal igre, ki bi bila primarno osre- dotočena na prešuštvo. In ven- dar Prava stvar ni napisana iz- ključno kot igra o prešuštvu. še manj kot izpoved dramati- ka o gledališču in pisanju zanj... Kot pravi režiser Zvone Šedl- bauer, se je režije tega dela z delom celjskega ansambla in sodelavci, ki se mu je kot član pred kratkim pridružil še igra- lec Jožef Ropoša iz MGL Ljub- ljana, lotil z velikim veseljem in v tem žaru je nastajala tudi predstava, v kateri nastopajo: Mario Šelih, Jagoda, Jožef Ro- poša, Barbara Vidovič, Dam- jan Trbovc, Barbara Medvešček in Miha Nemec. Delo je prevedel Jakob Jaša Kenda, dramaturg je bil Igor Lampret, scenografinja Sanja Jurca, kostumografka Cveta Mirnik, glasbena oprema' Ivo Meša, lektor je bil Simon Šker- binek. Tako V predstavi Prava stvar srečamo kar nekaj ustvar- jalcev, ki so s celjskim ansamb- lom že sodelovali. MP Foto: DŠ Jožef Ropoša in Barbara Vidovič v predstavi Prava stvar.' Hermanu za rojstni dani Priljubljena maskota otroš- kega muzeja v Muzeju novej- še zgodovine Celje, Herman Lisjak, ki ga je oblikovala sli- karka Jelka Reichman, je včeraj, 7. marca, slavil šesti rojstni dan. Celjski muzeal- ci so mu ob tej priložnosti pri- pravili novo, že 5. občasno razstavo, ki jo je odprla mi- nistrica za kulturo Andreja Rihter, prejšnja direktorica te- ga muzeja in pobudnica us- tanovitve otroškega muzeja. Herman Lisjak se bo leto in pol, kolikor bo razstava odpr- ta, z mladimi obiskovalci iz šol in vrtcev iz vse Slovenije, spret- no gibal v prometu, tako ko- penskem, zračnem in vodnem. Obiskovalce bo med zvočno ku- liso varno vodil med promet- nimi sredstvi, kakršne so ljud- je uporabljeno nekoč in ki jih uporabljajo danes. Muzealci so pri izbiri gradiva priskočili na pomoč trije slovenski muzeji: Tehniški muzej Slovenije, Že- lezniški muzej in Pomorski muzej iz Pirana ter Svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu Republike Slovenije. Prav tako pa številni posamezniki, pravi Jožica Trateški, ki so z veliko mero navdušenja spre- jeli izziv in s svojimi prispevki obogatili razstavo. Oblikovalec razstave in spremnega gradiva je arhitekt Rado Gologranc, zvočno kuliso je pripravil Bošt- jan Perovšek. Kot je ob tovrstnih razstavah navada (spomnimo se minulih: Herman Lisjak spoznava denar. Hi, konjiček, Hitreje, višje, močneje in Mamut v Herma- novem brlogu), se bodo v Her- manovem brlogu otroškega muzeja vrstile številne sprem- ljevalne dejavnosti, vezane na vsebino razstave in praznični čas, demonstracije in pogovo- ri s policisti Policijske uprave Celje, lutkovne in gledališke predstave in še kaj. MATEJA PODJED Po graščini gospodarsico poslopje Graščino Strmol v Rogatcu je nekdanja šmarska občina pred desetletjem razglasila za kulturni spomenik. Pred kratkim je rogaška občina razglasila za kulturni spome- nik še graščinsko gospodar- sko poslopje. Občina Rogatec se je uspe- šno lotila celovite prenove raz- padajoče graščine leta 1995, ko je začela s statičnim sanira- njem, lani pa nadaljevala z ob- novo fasade ter vgradnjo stavb- nega pohištva v osrednjem de- lu velike stavbe. Letos name- ravajo zunanjo obnovo zaklju- čiti ter nadaljevati v prihodnjih letih z obnovo notranjščine. Obnovo gospodarskega po- slopja nekoč velikega graščin- skega posestva, novega rogaš- kega kulturnega spomenika, na- meravajo začeti še letos, saj se je občina že prijavila na razpis pristojnega ministrstva. V celj- skem muzeju novejše zgodo- vine že izdelujejo idejni pro- jekt. V gospodarskem poslop- ju bi bili po obnovi prostori uprave graščine ter muzeja na prostem. Trenutno sta v njem propadajoči stanovanji. BRANE JERANKO Človešica bitja sicozi objelctiv v torek zvečer so v Gale- riji sodobne umetnosti v Ce- lju odprli razstavo »Ženske«, katere avtorica je celjska fo- tografinja Lidija Hočevar Lička. Razstava avtorice, ki je v zadnjih letih pripravila tudi nekaj odmevnih humanitar- nih akcij, je poslednja razsta- va iz cikla »Človeška bitja«. V sklopu slednje je avtorica na otroškem oddelku Osred- nje knjižnice Celje razstavila fotografije plesalk - baletk iz plesne šole Harlekin, v krč- mi Pri zamorcu pa je hkrati s humanitarno akcijo »Adamov list« prikazala svoje videnje moških. Razstava Ženske bo na og- led do sobote, 10. marca, ot- voritev pa je s koncertom av- torskih pesmi popestril vse- stranski celjski umetnik Bo- ri Zugančič, AMS iz Sara jevsice zime ic županu Po vrnitvi plesalk Plesnega teatra Igen Stu- dia za ples Celje iz 17. festivala Sarajevska zima, ki ga kot kulturni spektakel svetov- nih razsežnosti v bosansko-hercegovski pre- stolnici prirejajo v spomin na zimsko olim- piado od leta 1984 naprej, je plesalke s ko- reografom in vodjem Studia za ples Celje Igor- jem Jelenom na čelu včeraj sprejel celjski žu- pan Bojan Šrot. Iz Slovenije so se Sarajevske zime udeležile plesalke Plesnega teatra Igen s predstavo Tri.Se- stre, s katero so se pred približno mesecem dni vrnile z uspešnega gostovanja v Tokiu. Predsta- vile so se v soboto na velikem odru Narodnega gledališča Sarajevo in sodeč po reakciji občins- tva in ponovnemu povabilu, spet navdušile. Ko- reografija je delo priznanega koreografa Igorja Jelena, plesale pa so Anka Rener, Mojca Maj- cen in Alexandra Vučkovič. Letošnji festival pod geslom »Call me, Sarajevo!« (Kliči ali v iz- virniku zovi me, Sarajevo!) traja 42 dni, udele- žuje pa se ga 32 držav, med njimi tudi Slovenija. Z izhodiščem, da nekateri sanjajo o uspehu, drugi pa si s trudom prizadevajo zanj, pa je vče- raj dopoldne celjski župan Bojan Šrot po vseh uspehih, doseženih v zadnjem času, plesalcem Studia za ples Celje pripravil slovesen sprejem. IS BI ZAPISOVANJA j Brez denarja ni rib Piše: TADEJ ČATER Ja, prelilo se je kar nekaj čr- nila, računalniške tipke so go- rele pod težo udarcev prstov, is- kre so se kresale, prah se je dvi- goval, v Jedrski elektrarni v Krš- kem na srečo ni razneslo glav- nega reaktorja, redne seje vla- de niso odpovedali, tudi par- lament je na vso srečo Matja- ža Hanžka in žalost Janeza Ču- deža zasedal, punci iz skupi- ne Eclypse si na naše skupno zadovoljstvo še vedno nista pre- mislili in še vedno nadaljuje- ta kot duet, pri čemer neskončno čakamo, da bo kot aktivna ak- terka nastopila tudi blondin- ka, v Cankarjevem domu niso zamenjali niti biljeterk niti var- nostnikov, tudi Mitja Rotovnik je še vedno živ, zgodilo pa se ni nič. Dobesedno. Da bi se ne- kaj zares zgodilo, bi se morala v mesto Goga vrniti Hana. Hej, ste kdaj pomislili, da direktor- ju Cankarjevega doma manj- ka duh Slavka Gruma? Pred- lagam, da v naslednji sezoni Cankarjev dom nastopi kot pro- ducent predstave Dogodek v mestu Gogi. Brez Damirja Zla- tarja Freya. Neobremenjeno, skratka. Kot zna samo kakšen Aleksander Jure. Sproščeno, in duhovito. Zelo duhovito. Brez ekscesov. Brez škandalov. In afer Za ljudi, ki imajo radi gle- dališče. Ki jim je mar za gle- dališče. In, ki hodijo v gleda- lišče zaradi predstav. Zaradi igralcev. In režiserjev. Zaradi gledališča, skratka. In potem, ko je vsega konec, gledališko zaploskajo. Kot da se ni nič zgo- dilo. Ja, kot da glavni reaktor v Jedrski elektrarni še vedno umirjeno utripa. Brez pritiskov. Gledališče, skratka, za kakr- šnega se zavzemajo vsi tisti, ki imajo gledaUšče zares radi. Ki vanj ne vnašajo krvi, sperme, bruhanja, vaginalnih izločkov, ki beli tok puščajo doma, ki vsto- pajo v gledališče le, če jim di- rektor gledališča obljubi, da v parterju ne sedi tudi Dušan Jo- vanovič, ja, ki vanj ne vnašajo alkohola. Substance, ki je gle- dališču od nekdaj tuja. Ki z gle- dališčem nima ničesar skup- nega. Hmm, pomislite, kot bi živeli v mestu Gogi. In čakali dogodek. Pa čeprav v predsta- vi, ki prej naštete kategorije in normative ruši. In bili navdu- šeni. Kot tudi akterji. Le da bi si dogodek lahko privoščili sa- mo slednji. Gledalci pa bi se morali zadovljiti le s tistim, kar se dogaja na odru. Prav, toda zakaj potemtakem provocira- nje? Zakaj potemtakem želja po šokerjih? In kako verjeti šo- kerju, ki se ustraši svojega last- nega šoka? Oziroma drugače; škandalček oziroma aferica, ki jo je v Cankarjevem domu di tedna nazaj zakuhal režiser]) šan Jovanovič, je pač še er umla aferica. In še en maji] škandalček. Nič drugega, i mene vprašate. Komur v gj dališču ni všeč, naj pač odii AU pa tistim na odru to glasi pove. Pa četudi med predsii vo. Končno je, kot vsidrugi,t, di sam plačal vstopnico. Pro lem je zgolj v tem, da je šloi znamenitega režiserja. In 21 no ja, bonton. Prav. To imsi krat niti toliko ne zanima. Bc zanimiva je reakcija njegovi kolegov. In vseh tisth ki sezgi dališčem tako ali drugače u varjajo. Samo za ilustraciji predstava, na kateri je Jovi novic vzklikal neprimerne i grobe izraze, ki bi jim Berm Nežmah dejal kletvice in zb dljivke in žaljivke, mi vsi sk paj pa tudi kletvice in zbadljl ke in žaljivke, je bila, v fib skem jeziku povedano, šoki ska predstava. Hotela je šok rati. In je šokirala. Hotela] komunicirati z občinstvom, fl rušila je tisto znamenito čet\ steno. Uspelo ji je. Bravo. i da komunikacije, po kateril hrepenela, se je ustrašila. K tisti igralec v Cafe teatru, ki\ proviciral občinstvo, vabil lj\ di iz občinstva na oder, se njih malce, vendar zelo pi zanesljivo in z občutkom, m čeval, ko pa je naletel na n koga, ki se je znal pošaliti i norčevati, prav tako zelo pi zanesljivo, tudi iz njega, se ustrašil in na vso poprejšn prizanesljivost v hipu pozabi In prestopil mejo. Na srečo k munikacija ni stekla. V prei stavi Fishing & Fucking, o k teri že ves čas govorimo, pa j Vzpostavitev je bila skratka š kantna. Tudi za igralce. Tui za tiste, ki so si takšno koni nikacijo želeli. Znašli so segu v parterju. Brez zaščitne m" pe na četrti steni. Brez vse^ In, kar zadeva mene, pogoi li.Na svojo srečo pa je to poi rišče rešilo stanje Dušana J vanoviča. Ja, vprašanje kako bi se no mnenje - in mnenje or^ nizatorjev! - izreklo, če bi b vzkliki plod trezne glave!? Celjski godalci v abonmaju V torek zvečer se je na 3. abonmajskem koncertu v Na- rodnem domu predstavil Celjski godalni orkester pod vods- tvom dirigenta Nenada Firšta in s solistom, violinistom Andjelkom Krpanom, koncertnim mojstrom Zagrebških solistov in docentom na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Zaigrali so dela Giuseppa Torellija, Nenada Firšta, Alda Kumarja, Bele Bartoka. KULTURA 9 Zlati glasbeniki v Mariboru in Slovenski Bi- ^fici je bilo četrto regijsko tek- ^^vanje mladih glasbenikov jtajerske, Koroške in Prek- Ujiirja. Tekmovali so v komor- ^jli skupinah s trobili, v igra- nju klavirja, flavte, kljuna- .,g flavte, oboe, klarineta in jaksofona. Zlato priznanje, ijoseženo na regijskem tek- pjovanju, je pogoj za tekmo- ^jnje na državni ravni. Tekmovanja so se tudi letos jdeležili učenci in dijaki Glas- bene šole Celje, ki so prikazali V- ............;................ široko in poglobljeno glasbe- no znanje. Z visoko tehnično pripravljenostjo in muzikal- nostjo ter korektno izvedbo iz- branega in obveznega progra- ma, se je med najboljše mlade glasbenike Republike Slovenije z zlatim priznanjem uvrstilo tu- di deset glasbenikov iz celjske glasbene šole. Državnega tekmovanja v Ljubljani se bodo tako udele- žili: pianist Urban Ulrych (100 točk), mentor Jelena Dukič-Se- gečič; flavtista Urška Hrovat (93,33) in Luka Železnik (92,67), mentor Matej Grahek ter Mirjana Nenezič (90), mentor Matjaž Debeljak; pia- nistke Romana Daugul in An- ja Popovič (obe 91,67), men- tor Jovanja Trifkovič; Antoni- ja Todič (91,33), mentor Kata- rina Arlič in Ana Žlender (91), mentor Tanja Šterman, ter kla- rinetista Jure Simoniti (91) in Miha Simoniti (93), mentor Jurij Hladnik. Srebrna priznanja so preje- li: Sandra Feketija in Nina No- vak, mentor Larisa Čanji; Me- lita Golavšek in Tjaša Šketako, mentor Brina Zupančič; Tilen Draksler, mentor Jelena Dukič- Segečič; Maja Alif in Alja Krof- lič, mentor Fanika Vošnjak; Tea Kus, mentor Mojca Fideršek; Nina Baša, mentor Matjaž De- beljak; Bernard Belina, men- tor Jurij Hladnik in Katarina Ju- rič, mentor Bojan Logar, vsi med 80 in 89,99 točkami. S točkami' med 70 in 79,99 in z bronastim priznanjem so bih ocenjene: Tjaša Gorišek, mentor Jelena Dukič-Segečič ter Kristina Jokič in Marjetka Jur- kovnik, mentor Tanja Šterman. Zlata priznanja so prejeli tu- di učenci glasbene šole Sloven- ske Konjice: Tadej Drobne s saksofonom v l.B kategoriji pod mentorstvom Janeza Zav- ca in korepetitorke Pranje Kme- tec (94 točk od 100 možnih), Tinka Muha s flavto pod men- torstvom Sandrine Zemljak in korepetitorke Pranje Kmetec (94 točk), in bivši učenec ko- njiške glasbene šole, pozav- nist Matej Leskovar, ki je tek- moval v komorni skupini s tro- bili v II. kategoriji. Priznanje za udeležbo na tek- movanju je prejela Urša Guben- šek, mentor Mojca Fideršek. ALENKA GOBEC Kvintet Lastovka je imel lani 52 nastopov. Pestra in bogata dejavnost člani Kulturno umetniškega društva Polzela so se zbrali w občnem zboru in v uvodu predstavili skoraj vse dejavno- ti društva. O delu je poročal predsednik Marko Slokar, ki je povedal, da leluje kar 14 sekcij, med najbolj množičnimi pa je pevska, ki družuje tri zbore in vokalno skupino Lastovka. V kulturnem lomu je bilo 260 dogodkov, od katerih so jih nedruštvene sku- line izvedle 60. Ob letošnjem občnem zboru so bogatejši še za Ive skupini in sicer za bralni krožek in mladinski orkester, ki leluje tudi v sklopu glasbene šole. Delo je pohvalil tudi polzel- ki župan Ljubo Žnidar, vodja enote Republiškega sklada za jubiteljske kulturne dejavnosti Žalec, Jožica Ocvirk, pa je de- ala, da na območju šestih občin Spodnje Savinjske ni društva, ibi imelo tako razvejano in pestro kulturno dejavnost. T TAVČAR Nočni latino ritmi v okviru tokratnega Večera z..., ki ga v dvorani Forum v Celju pripravljajo v soboto ob 21. uri, se bosta predstavila brata dvojčka Alen in Denis Mujkič, odlična kitarista, ki bosta večer knežjega mesta popeljala v noč latino ritmov. V večeru, poimenovanem Ritmo de la noche, bosta preigrava- la flamenko, faruko in rumbo, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji melodij Astorja Piazzole. Glede na to, da po današ- njem 8. marcu, prazniku žena, v soboto sledi še dan mučenikov, so v Plesnem forumu Celje v goste povabili znanega slovenskega publicista, pesnika, popotnika in znanstvenika dr. Arturja Sfer- na, večer pa bodo s plesnimi koreografijami popestrile tudi plesalke Plesnega foruma Celje. IS Lectovo srce za najmlajše s plesno-gledališko predstavo za najmlajše Lectovo srce so se plesalke Plesnega foruma Celje v petek popoldne predstavile v svoji dvorani Forum. Lectovo srce so plesalke Ana Stamejčič, Sabrina Želez- nik, Aja Zupanec, Daša Kavka, Nuša Pristovšek, Taja- na Stres, Urša Vrenko in Iza Vivod pod mentorskim vods- tvom Goge Stefanovič Erjavec in v kostumih Mojce Iha- nec ob ljudski glasbi spletle v venček plesnih kreacij, ki na hudomušen in izviren način gledalcem približajo dostikrat premalo cenjeno in poznano ljudsko izročilo. Za sredino decembra napovedano premierno predstavo, ki je zaradi bolezni odpadla, so mlade plesalke odplesale v petek, dan kasneje pa so nastopile še pred mladim občinstvom v okvi- ru Pikinega abonmaja v Velenju. IS Neobičajno skozi pogovor v najstarejšem likovnem razstavišču v mestu, v Likov- nem salonu, se že nekaj ča- sa spoprijemajo z »drugačni- mi« postavitvami in predsta- vitvami razstav in likovnih umetnikov. Tudi takšnimi, ki vsem niso všeč in pogodu in so prav zaradi te »drugačno- sti« vabljive še bolj. Vsaj go- vori se o njih. Kot se dobesedno sliši »radij- ska« postavitev razstave Jožeta Baršija. Umetnika, ki bo drevi (četrtek) ob 18. uri gost večera v Likovnem salonu. Z njim se v tem razstavišču, ki sodi pod okrilje Zavoda za kulturne pri- reditve, začenja niz pogovorov z umetniki o sodobni likovni umetnosti. Jože Barši bo poslušalcem predstavil projekt, ki so ga Ce- ljani spoznali pod naslovom Neobičajne dvojice II in kate- rega konceptualna zasnova je izrazito nelikovna, saj se je umetnik odrekel galerijskemu prostoru. Likovni salon je na- mreč v času te neobičajne raz- stave le prazen prostor. Osred- nji nosilec umetniške ideje pa je radio. Radio Celje, vsak dan ob 22. uri, še do 16. marca. 'Zakaj se je šolani arhitekt in kipar, profesor na kiparskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost odpove- dal likovnemu? Zakaj je izbral radijski medij? Kaj je hotel s tem povedati? In - ali je to sploh še likovna umetnost? Dovolj oprijemljivih vprašanj za sre- čanje in pogovor o tem z umet- nikom Jožefom Baršijem v se- riji nove dejavnosti Likovnega salona: Pogovori z umetniki... MATEJA PODJED 1^ PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Prava stvar 9. 3. ob 19.30 premierna uprizoritev, za abonma premiera, 10. 3. ob 19.30 za abonma sobota večerni in za izven in 13. 3. ob 19.30 za abonma torek večerni in iz- ven; Markiza De Sade 12. 3. ob 20. uri na Odru pod odrom, za abonma po posebnem raz- poredu in izven. Dom kulture Velenje 8. 3. ob 20. uri monokomedija To- neta Partljiča »Čistilka Marija«. Kulturni dom Šentjur 9. 3. ob 20. uri črna burka Milana Jesiha »Stevardesa«, v izvedbi KUD Štrudl iz Ajdovščine. Kulturni dom Ponikva 9.3. ob 19. in 11. 3. ob 15. uri igri- ca Svetlane Makarovič »Vila ma- lina«. KONCERTI Kulturni dom Šentjur 8. 3. ob 19. uri koncert instrumen- talnega tria »Amnesty trio In- ternational«. Osnovna šola Ljubečna 8. 3. ob 19. uri letni koncert ob dnevu žena Ženskega pevske- ga zbora KUD Ljubečna. Kulturni dom Gorica pri Slivnici 10. 3. ob 19. uri kon- cert Ženskega pevskega zbora Gorica ter nastop Veselih kmetic in pesnic. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 12. 3. ob 19.30 glas- beni večer Alenke Lesjak in Bo- ža A. Koleriča z naslovom »Na- jini mostovi« in z nastopom go- stov: Shirlie Roden, Karmen Stavec, Irene Vrčkovnik in Kse- nije Steblovnik Rak. Športna dvorana Zreče 11. 3. ob 16. uri koncert ob 15-let- nici ansambla Zreških 6. Dom kulture Velenje 13. 3. ob 18. uri koncert za mladin- ski abonma Dixieland orkestra »Ljubljanske korenine«. RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine - otroški muzej občasna razsta- va »Prometna pot v Hermanov brlog«. Velenjski grad 9. 3. ob 17. uri otvoritev razstave »Zgodbe muzejskih predmetov«, ki bo na ogled do 2. 4. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje 9. 3. ob 18. uri otvoritev razstave nagraje- nih likovnih del slovenskih otrok na razpisu Petrola »Otroci - odra- shm 2000«. Razstava je na og- led ob sobotah in nedeljah od 11. do 17. ure, do 31. 3. Galerija Velenje 9. 3. ob 19. uri otvoritev razstave slik Ta- nje Špenko. Galerija Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje razstava akademskega slikarja Domna Slane. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško razstava fotografij Bo- risa Skalina iz Žalca. Likovni salon Celje razsta- va Neobičajne dvojice II: Jože Barši, do 16. 3. Mestna galerija Šoštanj raz- stava Iva Kolarja, do 14. 3. Pokrajinski muzej Celje razstavi »Prazgodovinska umet- nost Slavonije in Baranje« ter »Potočka Zijalka - nova izko- pavanja«. Galerija sodobne umetno- sti Celje razstava »Rekonstruk- cija fikcija«, sestavljena iz ar- tefaktov treh umetniških zbirk: Salona De Fleurus, Zadnje fu- turistične razstave Kazimira Ma- leviča in Mednarodne razstave moderne umetnosti, do 16. 3. Pokrajinski muzej Celje, pritličje Stare grofije Prazgo- dovinska umetnost Slavonije in Baranje, do 1. 5. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju in Slovenska zo- bozdravstvena zbirka, stalni razstavi. Stari pisker stalna raz- stava »Zatirani, a nikdar potep- tani«; fotografski atelje Josi- pa Pelikana razstava »Celje, ki ga ni več«. V okviru razstave Živeti v Celju - 11. 3. od 16. do 17. ure in 14. 3. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 demonstra- cija modistinje Marte Žohar. Občasni razstavni prostor Muzeja novejše zgodovine razstava »V deželi klobukov«, do 9. 3. Razstavišče Kulturnega centra Laško razstava Milana Lamovca. Galerija Volk Dragan Ilič, do 31. 3.; galerija Borovo Vesna Filipič, do 28. 3.; Splošna bol- nišnica Celje »Kajenje«, do 15. 3.; Etol Rajko De Marti, do 31. 3.; Merx Katja Javšnik, do 31. 3.; galerija Otto Hranislav Ko- cič, do 28. 3. OSTALO Mladinski center Celje 8. 3. od 16. do 18. angleška, od 18.30 do 20. francoska delavnica in ob 20. uri potopisno predava- nje o Izraelu; 9. 3. od 16. do 19. likovna delavnica, ob 18. avdicija za športnega komen- tatorja in ob 21. uri multikul- turni žur proti nestrpnosti; 12. 3. od 17.30 do 19. nemška de- lavnica; 13. 3. od 15.30 do 18.30 glasbena in od 18.30 do 20. francoska delavnica; 14. 3. ob 17. uri antropološka delav- nica v obliki okrogle mize o »Nasilju - razlike med moški- mi in ženskami« in od 17.30 do 19. ure nemška delavnica. Skomarska hiša 10. 3. ob 19. uri prireditev »Jaz 'mam en stari znucan koš«. U. 3. ob 19. uri 15. literarni večer z Albino Črešnar. Knjigarna Antika 8. 3. ob 19. uri literarni večer ob dne- vu žena s pisateljico Bernardo Pavko. Narodni dom Celje 12. 3. ob 19. uri prireditev »Velikani ro- mantike - Prešeren, Mickiewicz in Chopin«, s predstavitvijo nji- hovih del. Pokrajinski muzej Celje 8. 3. od 16. do 17.30 delavnica za šolarje, stare do 10 let »Z lonč- kom v preteklost«, 13. 3. od 16. do 17.30 pa delavnica za predšolske otroke »Naredim si lonček«. Kulturni dom Liboje 10. 3. ob 18.30 prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Dom krajanov Andraž 10. 3. ob 20. uri prireditev »plesni venček«. Dom krajanov Vrbje 10. 3. ob 19. uri kulturno-zabavna pri- reditev ob dnevu žena s pro- gramom »Pokaži kaj znaš«. Knjižnica Velenje 8. 3. ob 19. uri predavanje iz ciklusa »Iz zgodovine mojega kraja«. 10 NASI KRAJI IN UUDJE Svetovni turnir v Celju v Mladinskem centru Celje je bil prvi svetovni uradni turnir v računalniš- ki igri Deluxe Ski Jump. Računalniška igra v smu- čarskih skokih je bila lani ena bolj popularnih igric, saj je zaradi svoje preprostosti in visoke igralnosti pridobila mnogo igralcev in tudi navi- jiiCev. Organizatorji so na pr- vem uradnem turnirju v so- boto pričakovali okrog 200 udeležencev, vseh tekmo- valcev pa je bilo 70. Organi- zator turnirja je bil Eurocom d.o.o. v sodelovanju z revijo Joker. Organizatorjem je za prvi turnir na svetu čestital tudi avtor igrice. S.B. Žur proti nestrpnosti v Mladinskem centru Celje prirejajo jutri ob 21. uri Mul- tikulturni žur proti resno ra- sni nestrpnosti, s katerim naj bi predstavili dežele in kultu- re azilantov, ilegalnih pre- bežnikov in beguncev. S pomočjo afriške, arabske, balkanske in drugih zvrsti glasbe želijo organizatorji jav- nost soočiti z nestrpnostjo ter naučiti sprejemanja drugač- nih. Gost bo DJ Hudej, ki je obenem pobudnik te človeko- ljubne geste, pri tem pa sode- lujeta klubbing team Kluba študentov celjske regije in eki- pa Mladinskega centra Celje. Med glasbenim delom bodo zbranim predstavili tudi video instalacijo z naslovom Baraba- ni-Behja-Zene. B. JANČIČ Odgovor je v umetnosti poslušanja V četrtek je bila v Narodnem domu v Celju redna letna skupščina Zveze društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski m »Določena zgodba je ne- ponovljiva, iskanje poti iz zagate je kreativen proces, v katerem morata delovati oba udeleženca s čustvi, razu- mom, izkušnjami ter pred- vsem s prepričanjem, da ob- staja izhod in da ima vsak človek dovolj moči, da preži- vi sleherno življenjsko nalo- go,« je na redni letni skupš- čini slovenske Zveze dru- štev svetovalcev za telefon- sko pomoč v stiski povedala predsednica te organizacije Cvijeta Pahljina, dr. med. V Zvezo slovenskih telefon- skih svetovalcev je vključenih pet telefonskih linij za pomoč v stiski. Samarijan in Sopotnik [v slednjega je vključen celjski Klic upanja) delujeta 24 ur dnevno, telefon Za-te v Ljublja- ni deluje od 16. do 22. ure, TIN, mariborski telefon, pa deluje ob delavnikih od 18. do 22. ure. V letu 2000 je bilo na telefo- nih za pomoč v stiski v Slove- niji 39.611 klicev, od tega je bilo 49 odstotkov žensk in 51 odstotkov moških. »Večina klicateljev kliče za- radi občutka osamljenosti (ki ni vedno povezan z življenj- skimi okoliščinami, saj je veli- ko ljudi, ki kUčejo, obkrože- nih s soljudmi), veliko jih kli- če zaradi različnih psihičnih težav ali telesnih obolenj. Sle- dijo težave, povezane z dru- žinskimi odnosi, šolo, delov- nim mestom in ekonomskimi težavami. Manj je ljudi, ki kli- čejo zaradi razmišljanja o sa- momoru, odvisnikov od al- kohola ali mamil ter žrtev na- silja,« je povedala Cvijeta Pah- ljina. ■ Na vseh linijah za pomoč po telefonu v Sloveniji deluje okoli 400 prostovoljcev, nji- hovo število narašča, v sklo- pu zveze pa redno pripravlja- jo izobraževanja za nove sve- tovalce. Celjsko društvo svetoval- cev Klic upanja skupaj z društvom Zaupni telefon Ljubljana, T\'oj telefon Po- stojna in Zarja Slovenj Gra- dec v sklopu linije Sopotnik deluje 24 ur na dan. Njihova številka je 080 2223. V letošnji delovni načrt so si zastavili dežuranje pri tele- fonih in skrb za kakovost de- la, redno izobraževanje sve- tovalcev, publicistično in razi- skovalno dejavnost, odziva- nje na patolška gibanja v družbi, sodelovanje s podob- nimi organizacijami doma in v tujini ter sodelovanje z vlad- nimi in nevladnimi organiza- cijami za pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski. Udeležencem skupščine v Celju je ustanoviteljica sloven- ske organizacije Hospic Metka Klevišar, dr. med. predavala o tem, kako svetovati umirajo- čim in njihovim svojcem. ALMA M. SEDLAR Pomoč odvisnikom Po več kot enoletnem pre- moru so se v petek sestali člani celjskega sveta za pre- prečevanje odvisnosti, ki je zdaj razširjen še s predstav- niki dveh ciljnih skupin; staršev in mladih, katerim je tudi v največji meri name- njena dejavnost sveta. Po besedah podžupanje Ja- nje Romih, ki je petkovo sre- čanje vodila, so se dogovorili, da bo glavnina dejavnosti slo- nela na preventivi, pri tem pa je še bolj učinkovita promoci- ja zdravega načina življenja. Prisluhnili so opozorilom, ki prihajajo iz šol, in se dogovo- rili, da mestna občina v krat- kem zagotovi izobraževalni seminar za šolske delavce, ki se ob delu z mladimi vse pre- večkrat srečujejo s težavami različnih oblik odvisnosti, pa sami ugotavljajo, da imajo za pomoč pri reševanju le-teh premalo strokovnih znanj. V Celju bo treba v prihodnje več storiti za osveščanje staršev, pri tem pa ne gre pozabiti, da je najbolj nevarno zatiskanje oči pred težavami, saj je naj- bolj dragoceno tisto vedenje in znanje, ki ga starši imajo vnaprej, preden bi se njihov otrok morebiti srečal z droga- mi. V celjskem občinskem pro- računu bodo letos prvič zago- tovili posebno finančno po- stavko, ki bo namenjena za pomoč mladim odvisnikom, ki se odpravljajo na zdravlje- nje v komune. Kljub temu, da namenskega denarja doslej ni bilo, so letos s plačilom potnih stroškov pomagali dvema od- visnikoma, ki sta se odpravila na zdravljenje v tujino. IS Obrezovanje drevja v torek, 13. marca, bo Hor- tikulturno društvo Celje ob 15.30 uri pripravilo demon- stracijo obrezovanja in obli- kovanja sadnega drevja na Mirosanu. Ženske po izboru bralcev, ki so zaznamovale podobo knežjega mesta Božena Orožen Rodila se je v Celju 31. oktobra 1929 na tedanjem Vrazovem, sedaj Gledališkem trgu 8, v isti hiši, kjer živi še sedaj. Po štirih razredih osnovne šole je leta 1940 postala dijakinja 1. razreda osemletne celjske gimna- zije. Šolsko leto se je zaradi vojne in nemške okupacije končalo prej. Junija 1941 so jo Nem- ci s starši izselili v Srbijo. To je bil tretji transport, ki se je ustavil v Paračinu. Čez dva meseca so del izgnancev poslali v Zaječar. Kasneje, pozimi 1941/42, je s starši prišla v Beograd. Tam je nadaljevala gimnazijsko šo- lanje od 2.-5. razreda, peti razred že po osvo- boditvi Beograda. Julija 1945 se je vrnila v Celje. Leta 1948 je maturirala na celjski gimna- ziji in se vpisala na filozofsko fakulteto univer- ze v Ljubljani (A - slovenski jezik s književ- nostjo, B-ruski jezik s književnostjo). Diplo- mirala je junija 1954, diplomsko nalogo pa napisala o savinjskem pisatelju Janku Kaču. Njeno prvo službeno mesto je bilo na gim- naziji v Brežicah (1954-1956). Jeseni 1956 je bila nameščena na 1. gimnaziji v Celju. V začetku tega obdobja je tudi naredila strokov- ni izpit (metodična naloga Protestantizem v srednji šoli). V šolskem letu 1958-59 se je kot štipendistka izpopolnjevala v Pragi. Ukvarjala se je predvsem s češko-slovenskimi literarni- mi stiki v preteklosti. Po vrnitvi je ponovno poučevala na celjski gimnaziji slovenščino in deloma ruščino, ko so jo spet uvedli, in nekaj let vodila dijaški ruski krožek. Vehko je delala pri celjski podružnici Slavističnega društva. Leta 1983 je nastopila službo v Osrednji knjiž- nici Celje kot vodja oddelka Posebnih zbirk (oz. domozanskega oddelka) in na tem mestu ostala do upokojitve septembra 1991. Povzel BRANKO GOROPEVŠEK DESKANJt PO SPLETU Svet v času Time Magazine je merce- des v svoji kategoriji. Nič čudnega, če lahko za splet- no izdajo tega pomembnega in vplivnega magazina reče- mo nekaj podobnega. Na TIME.com (www.time.com) se namreč nahaja dnevna verzija tega priljubljenega tednika. Struktura spletne izdaje je, razumljivo, magazinska. Saj veste, najprej Amerika, po- tem svet, pa umetnost" in za- bava, izobraževanje, zdravje, fotografije, arhiv, kolumne, tematski prispevki in podob- no. Stran je izredno pregled- na in bi lahko služila kot zgled marsikateremu splet- nemu časopisu, ki se izgublja v nepreglednih povezavah predvsem zaradi obsedenosti s hipertekstom in možnost- mi, ki jih ponuja internet. Tre- ba je imeti mero, še posebej na svetovnem spletu, in tega se pri TlME.com dobro zave- dajo. Design je enostaven in funkcionalen, uvodi v Članke pa ravno prav dolgi, da vas pritegnejo k branju. Morda mi bo kakšen spletni designer oporekel, češ, to pač ni nič posebnega; to vendar ve vsak. A ni povsem tako. Gre za vprašanje mere in dobrega okusa. Tako nekako. Hja, si- cer pa - kam bi sploh prišli, če tega ne bi pokazali na Timeu? Pa dovolj slavospeva. Poleg omenjenega velja še posebej omeniti evropsko izdajo tednika, ki jo boste poleg \ nadske, pacifiške in azijske li na levi strani menija. Tu seveda že skoraj obvezna ani ta, tehnični kotiček, ter dnevi strip, oziroma karikatura in \ lumna na dnevno temo. Teža^ z ažurnostjo, s katero se ubad jo vsi tedniki, ki vsaj del svo| vsebine prenašajo na interna so tukaj rešili dokaj elegantni V bistvu je TIME.com dnevnij ki glavne, pomembne teme pi kazuje po teden dni. Dobra id ja. Ljudje imajo razlog, da ji obiščejo vsak dan, hkrati r občasni uporabniki ne ostanei prikrajšani. Tu so še nepogrešljivi f( rum in foto eseji, izbor osel tedna ter izbori člankov , prejšnjih številk. Impresivj in zanimivo branje. Če vami ni dovolj, lahko uporabite! kanje po ključnih besedah. 1 bira je veUka. Še kaj, kar bi veljalo omeii ti? Ah, seveda, ne izpustil rubrike Year in Pictures. Tai boste našli nekaj odličnih f( tografij iz lanskega leta. Kon no je Time magazin tiskani luksuznem papirju, v barval kajne? Tudi spletna izdaja i zaostaja za njo. Vas j a Ocvii vasja@slowwwenia.coi PLANINSKI KOTIČEK Na Ucko in v Istro Planinsko društvo Vojnik pripravlja 16. in 17. marca pla- ninski izlet na Učko in v Istro. Na pot se bodo podali v petek ob 7. uri zjutraj izpred zdravstvenega doma v Vojni- ku s posebnim avtobusom, ki bo po potrebi ustavil tudi na postajah do Celja. Iz Rijeke se bodo podali do planinske ko- če na Poklonu na Učki. V so- boto zjutraj pa se bodo odpe- ljali do Brgudca, od koder bo vzpon na Brajkov vrh na Kori- tih ter nadaljevali po Istrski planinski poti, preko Planika nazaj proti Učki. Prijave spre- jemajo v Planinskem društvu Vojnik, pokličete pa lahko Mirka Blazinška po telefon 5772-590. Marcevski pohod Planinsko društvo Zlata ne Celje pripravlja v dru polovici marca še tri poh de. 18. marca bo tradicional pohod na Šmohor, pot pa b do nadaljevali na Gozdnik preko Kamnika na Hom. O hod z železniške postaje Celju bo ob 7.22. 24. marca bo zimski poh< na Porezen. Ogledali si boS' še Ravenske jame in par' zansko bolnico Pranja. O" hod avtobusa s postaje Glaziji bo ob 6. uri. M. MAR(-^ 12 NASI KRAJI IN UUDJE Suha pogača ni radioaktivna Po meritvah, ki so jih za Cinkarno Celje opravili v Zavodu RS za varstvo pri delu, so stopnje radioaktivnosti sadrne gošče nižje kot v naravi z javno razgrnitvijo osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje Cin- karninega odlagališča Za travnikom, ki se tiče kar treh občin, zlasti pa ljudi, živečih na območju tromeje med celjsko, šentjursko in štorsko občino, so v Cinkarni Celje začeli s postopki za sanacijo in rekultivacijo svojih odlagališč Za travnikom in Bukovžlak. Na kratko povedano - v Cinkarni želijo doseda- nje mokro odlaganje sadre nadomestiti s su- him, kar bi jim omogočilo, da bi ob zmanjša- nem volumnu lahko odložili več materiala. S srečanji s krajani, ki živijo v soseščini odla- gališča Za travnikom na območju tromeje, so v Cinkarni začeli zadnji teden februarja na T^- harju, v ponedeljek zvečer je bil izjemno do- bro obiskan zbor krajanov na Proseniškem, pred- vidoma prihodnji petek pa naj bi se z ljudmi srečali še v Štorah. Dosedanjima srečanjema je bilo skupnih veliko vprašanj; ljudje se bojijo sprememb, sprašujejo, kako bo s povečanjem hrupa in prašnosti, kaj pomeni prehod z mo- krega na suho odlaganje sadre za njihovo zdravje in kakovost življenja... Vprašanj je veliko, vsak odgovor pa kar narekuje še nova. Zato so se v Cinkarni po besedah za projekt pooblaščenega inženirja in pomočnika generalnega direktorja Danijela Podpečana odločili, da s postopki ne bodo hiteli in bodo v naslednjih tednih skušali ljudem kar najbolj natančno pojasniti vse, kar jih zanima. Na Proseniškem so zato v ponedeljek zvečer krajani oblikovali posebno komisijo, ki bo skupaj z odgovornimi v Cinkarni natančno proučila pripravljen projekt ter predlagane rešitve, s Te- harčani pa se bodo znova sestali že jutri. Je suha sadra nevarnejša kot mokra? v Društvu civilna družba Celje so se, zaskrb- ljeni za ogroženo zdravje Celjanov, Šentjurča- nov in Štorovčanov, obrnili na vse tri občine in jih pozvali, naj dajo potrebno soglasje za pred- lagane spremembe šele, ko bodo dobili »mne- nje pristojnih državnih zdravstvenih in kontrol- nih institucij o spremenjenem tehnološkem pro- cesu pri shranjevanju teh odpadkov in o dolgo- ročnem vplivu takih deponij na živo okolje«. Svojo bojazen in pomisleke so podprli z iz- sledki raziskovalne naloge Merjenje radioak- tivnih snovi v industrijskih surovinah in odpad- kih na širšem celjskem območju, ki sta jo pred trinajstimi leti pod mentorskim vodstvom dr. Dušana Brajnika, dr. Matjaža Koruna in mag. Jožice Dolenšek pripravila dijaka takratne Sred- nje tehniške šole Celje Branko Renko in Teo- dor Ortl. V njej sta med drugim ugotavljala, da »so Ti02, piritni ogorki, sadra in odložene se- stavine industrijskih odpadkov na odlagališču Cinkarne radioaktivni«. V zaključku pa izrazi- la še zaskrbljenost zaradi velike količine teh odpadkov in posledicami, ki jih bodo pustili na prihodnjih generacijah. V društvu menijo, da se ob zdajšnjem mo- krem odlaganju sestavine razredčenih odpad- kov z vodo usedajo na dno deponije, plast vode nad njimi pa deluje kot zaščita. »Po izhlapitvi odpadne vode iz sadre se bodo nevarne snovi skoncentrirale. Odložili jih bodo na površino zemljišča, kjer bodo izpostavljene vremenskim spremembam (padavine, vetrovi, temperatur- ne spremembe) in tako bodo vplivale na svoje bližnje in daljne živo okolje,« zaokrožujejo svoje pomisleke v pismu, ki ga je podpisal starešina mag. Aleš Demšar, poslali pa so ga tudi v ved- nost varuhu človekovih pravic in resornemu mi- nistrstvu za okolje in prostor. Zelena podoba odlagališča v Cinkarni Celje pomisleke glede radioak- tivnosti odloženega materiala zavračajo z rezultati meritev, ki so jih leta 1998 na sad, ni gošči opravili strokovnjaki Zavoda Rs ^ varstvo pri delu. Rezultati so pokazali, daj stopnje radioaktivnosti suhe pogače nižje o tistih, izmerjenih v naravi. Soglasje krajano za prehod z mokrega na suho odlaganje sadi potrebujejo v Cinkarni zato, da bi na svojei odlagališču lahko zgradili začasen objekt pripadajočo infrastrukturo za filtriranje sj dre, ki v zdajšnjih prostorskih aktih ni pre( viden. Predračunska vrednost naložbe presega i milijonov tolarjev, z gradnjo pa bi radi zače čimprej, dokler jo nepoplavljene prostorsi zmogljivosti odlagališča še dopuščajo, v Ci« karni pa ocenjujejo, da je skrajni rok za 7I četek suhega odlaganja sadre do konca letoj njega leta. Več časa, nekaj let, pa je na volji za opredelitev dokončnega izgleda rekultiij ranih površin odlagališča. Za pripravo zapol njenih površin za rast trave in drugih rastli ter izdelavo ureditvenega načrta saniranih ij zapolnjenih odlagališč, zelene podobe tore kakršno naj bi dobilo zdajšnjih 40 hektaro Cinkarninega odlagališča Za travnikom ter 2 hektarov odlagališča Bukovžlak. ■■■■■■■■■■■■■i IVANA STAMEJČI Vse več obolelih za rakom Moške v celjski regiji najbolj ogroža pljučni rak, ženske pa rak dojke - Deset priporočil proti raku že vrsto let so v Sloveniji in tudi na širšem območju celj- ske regije rakava obolenja drugi najbolj pogost vzrok smrti. Petletna analiza podat- kov o zdravju prebivalcev ka- že, da vsako leto zboli za ra- kom več ljudi - v Sloveniji približno 8.000 v enem letu, v celjski regiji 1.100. Najpo- gostejši so pljučni rak, kož- ni rak, rak dojke, rak debele- ga črevesa in prostate. Po podatkih, ki jih je zbrala mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., iz Zavoda za zdravstve- no varstvo Celje, v celjski regiji zboli za pljučnim rakom prib- ližno petkrat več moških kot žensk, raku kože in želodca pa sta oba spola izpostavljena prib- Užno enako. Moške v celjski re- giji torej najbolj ogroža pljuč- ni rak (leta 1997 je na novo zbo- lelo 123 moških), pri ženskah je najbolj pogost rak dojke. Le- ta 1997 jih je na novo zbolelo 85. Sledijo rak kože, maternič- nega vratu, rak telesa materni- ce m rak debelega črevesa. Kar sedemdeset odstotkov smrti je posledica nezdravega načina življenja in škodljivih razvad. Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da je obole- vanje in umrljivost za rakom mogoče znižati s preventivni- mi pristopi, a se, žal, ljudje te- ga še vedno premalo zavedajo. Zveza slovenskih društev za boj proti raku zato v tednu boja pro- ti raku, ki se bo zaključil jutri, ponovno opozarja na dejavni- ke tveganja in priporoča, kako se zaščiti in tudi izginiti neka- terim vrstam raka. Ob kajenju in pitju alkoholnih pijač (v Slo- veniji smo po zbolevanju za ra- ki organov glave in vratu, ki so povezani s kajenjem in čezmer- nim pitjem med prvimi v Evro- pi) je najpomembnejši dejav- nik tveganja za nastanek raka prehrana. V Sloveniji živi z enim od rakavih obolenj 42.000 lju- di. Za rakom jih umre 4.700 na leto, 2.600 moških in 2.100 žensk. Vsako leto za rakom na novo zboli približno ena- ko število moških in žensk. Kar tretjina vseh smrti zara- di raka je posledica nepravil- ne prehrane. Poleg uravnote- žene prehrane in z vzdrževa- njem ustrezne telesne teže je mogoče obolevnost za rakom bistveno znižati tudi z izogiba- njem čezmernemu sončenju, s katerim je povezan maligni me- lanom ali črni rak ter z natanč- nim spoštovanjem vseh zdravs- tvenih in varstvenih navodil pri snoveh, ki so rakotvorne, na pri- mer azbest, benzeni, berilij ter kromove in nikeljnove spoji- ne. Poleg tega je umrljivost mo- goče zmanjšati z odkrivanjem bolezni v čim bolj zgodnji fa- zi. Zato je treba biti pozoren na spremembe, ki bi lahko na- povedovale bolezen in obiska- ti zdravnika, če, na primer, opa- zite ranico, ki se dolgo ne ceh, materino znamenje, ki se je spremenilo, če imate trdovra- ten kašelj ali nenamerno huj- šate. Ženske naj redno hodijo na preventivne ginekološke pre- glede, redno naj si tudi same pregledujejo dojke, na pregled k zdravniku pa naj gredo naj- manj vsako tretje leto, če so sta- rejše od petdeset let, pa vsaki dve leti. mmmmmm janja intihar Darujte kri Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v mar- cu. V Šoštanju lahko daru- jete kri danes, v četrtek, 8. marca, na Kalobju 15., v Vi- tanju 19., Podčetrtku (gasil- ski dom) 22., na Ravnah nad Šoštanjem 29. ter v Sloven- skih Konjicah 30. marca. Med operacijo raka na dojki. Krvodajalska akcija v Pivovarni Danes, v četrtek, od 7. do 10. ure je v prostorih Pivovarne Laško prva letošnja krvodajalska akcija v občini Laško. Akcijo organizirata Območno združenje in Krajevna organi- zacija Rdečega križa Laško, v sodelovanju s Pivovarno Laško in za potrebe Splošne bolnišnice Celje. M. MAROT Cenejša luč za Celjane Celjani se še dobro spomi- njajo časov, ko je globoka luk- nja v občinski blagajni nare- kovala varčevalne ukrepe na vseh področjih, posledično pa je po naročilu župana Boja- na Šrota, ki je odredil varče- vanje z javno razsvetljavo, kar nekaj mestnih predelov zakrila tema. To naj bi se ne ponovilo več. V sistem javne razsvetljave na območju Mestne občine Celje je vključenih približno 4.500 svetilk, letni stroški z javno raz- svetljavo, ki jih v Celju plaču- jejo iz občinskega proračuna, pa znašajo okoli 100 milijonov tolarjev. Prepričanje, da ima- mo v Celju zastarel in potraten sistem javne razsvetljave, je od- govorne v Komunalni direkci- ji mestne občine konec lanskega leta spodbudilo, da z javnim razpisom poiščejo izvajalca,! bo poskrbel za posodobitev jai ne razsvetljave v Celju. Kot je znano, so na razpisi izbrali podjetje Elektrosignal za posodobitev javne razsvel Ijave pa bodo po besedah žu pana Šrota namenih od 130 d 150 milijonov tolarjev. Cilj po sodobitve je med drugim tui prepolovitev letnih stroškom kar pomeni, da se bo naložb v posodobitev javne razsvel Ijave povrnila najkasneje v trel letih. Sicer pa nameravajo k tos in v prihodnjem letu sistec javne razsvetljave razširiti J v primestnih naseljih, pri če mer odgovorni omenjajo z\i sti naselja v krajevnih sku{ nostih Aljažev hrib, Pod gfi dom, Ljubečna in Šmartno' Rožni dolini. Kotiček za turiste V Lokalni turistični orga- nizaciji Celeia so letos, ko v Celju praznujemo tudi 130- letnico delovanja turistične- ga društva, končno odprli no- ve prostore turistično informa- cijskega centra na Trgu celj- skih knezov. Turisti in drugi obiskovalci mesta jih lahko najdejo nepo- sredno ob Likovnem salonu, z vhodom iz uhce, v turistično informacijskem centru pa lah- ko izbirajo med spominki, za- nimivimi knjigami, razgledni- cami ter drugimi promocijski- mi in propagandnimi pubhka- cijami. Ker na začetku leta, prav tako pa zaradi priprav na osrednji slovenski turistični se- jem Alpe-Adria tudi v preteklih tednih ni bilo pravega časa za slovesno odprtje novih prosto rov, so slovesnost v LTO Celei pripravili v četrtek. IS, Foto: GREGOR KATlI 13 Umazani denar za veiilco želito Načelnik celjskega urada kriminalistične policije Robert Mravljak o policijski stvarnosti, o korupciji in o tem, zakaj je spremenil svoj videz j [ ^tnajst let v policiji. Začel je kot policist ' fipravnik v Vojniku, nadaljeval v Velenju jj, \lozirju, bil namestnik komandirja na po- licijski postaji v Celju, nato dve leti koman- dir v Velenju, vmes je končal višješolski štu- dij, pred petimi leti je začel delati v krimina- listični službi v (takratni) upravi za notra- (pje zadeve v Celju, zdaj je približno leto dni jjačelnik urada kriminalistične policije na Po- licijski upravi Celje. Kariera? Zagotovo. A zanj so vse te prehojene jtopničke predvsem tista pot, ki se mu je mora- la zgoditi. Kot se zgodi vsakemu človeku, ki se 01 na določenem delu poklicne poti zahoče sprememb, porojenih iz izzivov. Izzive pa Ve- lenjčan Robert Mravljak zelo ljubi. Priložnosti potem pridejo kar same od sebe, le odločiti se je treba. Njegov zadnji izziv (in priložnost) je bilo mesto načelnika urada kriminalistične policije, kjer pa je ugotovil, da se mu kar vsak dan dogajajo novi in novi izzivi. Kriminal je pač tisto po- dročje, ki dobiva vedno nove in nove razsežno- sti in ki se, žal, tudi na Slovenskem, razvija in odvija po enakih zakonitostih, kot se je še pred nekaj leti odvijal v razvitem delu Evrope in v Ameriki. V tem pogledu se deset let stara Slo- venija res naglo približuje Evropi, kjer se pona- šajo z visoko stopnjo demokracije. Tudi pri nas imamo demokracijo z dobro varovanimi člo- vekovimi pravicami, ob tem pa pohcijo, ki ji ta demokracija marsikdaj bolj škodi kot koristi. So človekove demokratične pravice in svo- jjoščine pri nas še premalo ali pa nemara pre- več zavarovane, gledano s policijskega zor- nega kota, ko razkrivate kaz- niva dejanja in si prizadeva- te storilce predati v roke pra- rici? Dosežena stopnja demokra- cije pri nas vključuje stopnjo zaupanja do policije in njene- ga dela. V državah z dolgolet- no demokratično tradicijo je tudi zaupanje v pohcijo na pri- merno visoki ravni, temu pa je prilagojena tudi zakonodaja. S tem je policija lahko bolj učin- icovita, ker se ji bolj zaupa in ima zato več pooblastil ter več možnosti za hitro in učinkovi- to ukrepanje. Pri nas je druga- če. Stopnja demokracije je raz- meroma visoka, zaupanje v de- lo policije pa šibko. Ko sem se v Angliji o teh stvareh pogo- varjal s kriminalisti, se jim je zdelo nesprejemljivo, da mo- ramo v Sloveniji, ko zaznamo, da je pri določeni osebi ukra- deno blago, zaprositi sodišče za odredbo o hišni preiskavi. V Angliji gre pohcist s takšnim predlogom k svojemu predstoj- niku, ki potem oceni, ali je do- volj razlogov za sum, da se lah- ko opravi hišna preiskava. Ne- l^j sprememb se nakazuje v pri- pravah novele v zakonu o ka- zenskem postopku, kjer naj bi fiaša preiskovalna opravila že •rriela procesno vrednost pri do- mnevanjih na sodišču. Je kriminalistična policija *saj spodobno in sodobno 'ehnično opremljena, da se ■^o spopada z novimi in vse "Olj nevarnimi oblikami kri- •iiinala? Da v tem pogledu močno na- ^dujemo, je najbrž dovolj zgo- vorna tale shka: v letu 2001 na- *^rnu kriminalistu ne moremo ^gotoviti niti spodobnega služ- ^^riega kovčka, s sabo nosi ro- ■^ovnik iz lanskega ali predlan- skega leta, po terenu pa se pre- s službenim vozilom let- ''Jka 1993, z dvesto, tristo ti- soč prevoženimi kilometri. Da o strokovni literaturi, ki bi jo naš kriminahst potreboval, sploh ne govorim. Torej je vse prepuščeno zgolj entuziazmu posameznika. Kaj se ne da tistim, ki vam odmerjajo proračimska sreds- tva, dopovedati, da se na tak način ne da delati in da je za uspešno zatiranje kriminala potrebno še kaj več, kot star avto in stara beležnica? Za- kaj takšno stanje nikogar ne skrbi? Tisti, ki bi morah za to skr- beti, se s tem ne obremenjuje- jo dosti ob dejstvu, da je slo- venska policija, v primerjavi z evropskimi, še vedno uspešna in da je pri nas preiskanost kaz- nivih dejanj še vedno dobra. Prejšnja leta je bila preiskanost šestdeset, celo sedemdeset od- stotna, danes je petdeset do šest- deset odstotna. Ampak takrat ne bo nihče od politikov in od- govornih razmišljal o tem, da smo imeli že pred desetimi le- ti neprimerno boljšo preiska- nost in da bi se že takrat spla- čalo pohcijo primerno opremi- ti in posodobiti, da bi bila že danes in v prihodnje preiska- nost na zavidljivi evropski rav- ni. Kljub vsemu vam delovne- ga zagona ne manjka in kljub vsemu ste v zadnjem času raz- krili vrsto kriminalnih dejanj, nevarnih združb. Govori se tudi o izrednih sposobnostih načelnika urada, torej o vas. Hvalabogu, da imam okrog sebe kar lepo število zanesenja- kov, ki imajo izostren občutek do dela in ki so pripravljeni vztrajati v tako slabih pogojih. Vse, kar dosegamo, pa je re- zultat timskega in trdega dela. Treba je vedeti, da obravnava- nje neke kriminalne združbe pomeni to, da na primeru dela najmanj pet kriminalistov, da takšna preiskava traja pol leta ali še dlje, in to dvanajst, štiri- najst ur na dan. Tik pred pri- vedbo osumljencev se ta inten- ziteta še poveča in takrat se do- gaja, da naši fantje ves teden dni spijo le po štiri ure na noč ali še manj. Zgodilo se je že, da sem moral ukrepati tako, da sem jim prepovedal nadaljnje delo, da so se lahko spodobno naspali. To so izredni napori, v katere gredo zavedno. Glede šefa kriminalistov pa tole: V tej naši državici je tako, da si nek- do, ko pride na nek višji polo- žaj, najprej kupi dve obleki in dve kravati, sploh pa se za gos- poda, ki postane šef, ne spo- dobi, da bi hodil po terenu. Za- me je to nesprejemljivo. Vse bolj ste uspešni tudi pri razkrivanju gospodarskega kriminala. Prav to področje je bilo še nedavno šibka toč- ka, ko so vam mnogi očitali, da imate za tovrstni pregon premalo strokovno prekalje- nih kadrov. Tudi na tem področju je v os- predju entuziazem kriminali- stov in kriminalistk. Pravih do- datnih izobraževanj, ki bi bila potrebna in zelo koristna, pa si ne moremo privoščiti. Koti- zacija za nek seminar o novo- stih na področju knjigovodstva stane okoli šestdeset tisočakov za osebo. In tako našim delav- cem in delavkam, ki so po izo- brazbi večinoma diplomirani pravniki in diplomirani ekono- misti, ne preostane drugega, kot da se sami izobražujejo, študi- rajo zakonodajo ipd. Sem pa ponosen na te naše uspehe, zla- sti na to, da smo se začeli spuš- čati v kriminalne sfere, ki so še pred par leti veljale za ne- dotakljive ali pa so veljale za preveč zapletene in dolgotraj- ne. Je pa treba imeti pri teh raz- krivanjih dovolj debelo kožo in visok prag občutljivosti. Za- kaj? Naš pohcist, ki ima me- sečno plačo okrog 160 tisoč to- larjev, gre na strokovni razgo- vor k osumljencu, ki ima pol- milijonsko ali še višjo plačo. Do njegove hiše se pripelje s starim golfom in parkira na me- stu, kjer na dvorišču stojita dva mercedesa. V zadnjem času so v Slove- niji aktualne korupcijske afe- re. Je virus te bolezni priso- ten tudi na Celjskem? Podkupovanje je zelo razteg- ljiv pojem, ki smo mu šele v zadnjem času določih temelje, da sploh lahko govorimo o pravi korupciji. V teh primerih je tre- ba preverjati osnovni element, potreben za korupcijo, to je de- nar. In poiskati njegov primar- ni izvor. To je najpogosteje de- nar, ki je povezan s financira- njem raznih društev in klubov, ki se potem umaže ter uporab- lja za nadaljnje koruptivne de- likte, tako v posameznih firmah kot pri drugih subjektih. Pred- pogoj za preprečevanje in v na- slednji fazi uspešno odkrivanje koruptivnih dejanj, pa je večji finančni red v državi. V času, ko tega reda ni, so tovrstna raz- krivanja vezana bolj ali manj na informacije, ki jih dobiva- mo od ljudi, ki so se znašli v velikih stiskah, ker niso bili več sposobni plačevati raznih us- lug ljudem, od katerih je bil odvisen njihov obstoj. Ampak to za pohcijo ni tisto pravo od- krivanje korupcije. To se bo lah- ko začelo takrat, ko bomo lažje sledili finančnim transakcijam pri pranju denarja in potem ugotavljali, kam in komu je bil ta denar namenjen. Denar s ko- ruptivnim ozadjem v posamez- nih podjetjih praviloma tro- sijo za plačevanje raznih us- lug: da dobijo posel, pa ugo- den aH sploh kakšen kredit ipd. In tu so dejansko v igri nenor- malno visoki zneski. Odkriva- nje tistega, ki je bil podkup- ljen, se začenja pri izvirnem grehu nekega koruptivnega de- janja: pri ugotavljanju, kako je nekdo sploh prišel do, reci- mo sto tisoč mark, da je lah- ko »plačal« nekoga, ki mu je dal nek posel, mu omogočil ugoden kredit itd. Le na tak način bomo lahko prišli do končnih prejemnikov in upo- rabnikov tega umazanega de- narja. Kot zdaj kaže, bomo o zares uspešnem preiskovanju te vrste kriminala lahko govo- rili v prihodnjem letu, nema- ra pa že letos. Celjsko območje glede korupcije ni nobena iz- jema. Je tudi vas hotel kdo kdaj podkupiti? So že bili takšni poskusi, ko sem delal kot policist na poh- cijski postaji. Pa bi se vas sploh dalo pod- kupiti? Tisti, ki trdi, da je nepodkup- ljiv, hudičevo laže. Tu gre samo za vprašanje: za kakšno ceno. Kakšna bi bila za vas ta ce- na? Jaz bi si jo izračunal takole: do upokojitve imam še petind- vajset do trideset let. Za lagod- no življenje bi mesečno potre- boval okoli deset tisoč mark, če pa zdaj te številke še malo pomnožim, pridem do primer- ne vsote in bi tistim, ki bi me nagovarjali, lahko rekel: dragi gospodje, storil bom to in to, vi pa meni dajte tri milijone mark. Najbrž bi me gospodje prav zabodeno pogledali in se poslovih. Seveda je to le hipo- tetičen primer, s katerim sem vas hotel prepričati, da je pri podkupovanju odločilni ele- ment cena, vsota ponujenega denarja. Ki pa bi bila, v prime- ru, ki sem ga navedel, najbrž čisto sprejemljiva za kakšno kriminalno združbo. Zato ob- čudujem svoje kolege in kole- gice, ki so spremljali kakšno takšno združbo, ko so njeni po- samezniki v eni sami noči za- pravili dva do tri tisoč mark de- narja, in to ves mesec, vsako noč. Ti moji sodelavci pa so za to, da so jim na koncu stopili na prste in ves čas trdo delali, prejeli že prej navedeno skrom- no plačo in - pohvalo od šefa. Prav občudujem jih, kako jim uspeva, da ob tem ne postane- jo pravi ciniki. No, niso res či- sto vsi ljudje podkupljivi. Veljate za zelo sposobnega načelnika urada kriminali- stične policije. Se v Ljubljani že zanimajo za vas? Pa bi sploh šli iz celjskega urada, če bi dobili povabilo iz gene- ralne policijske uprave, kot se je to v zadnjem obdobju kar nekajkrat zgodilo? Zame se v tem pogledu ni ba- ti. Sem človek konkretnih de- janj in ne politik, ki se zavze- ma za neke cilje in rezultate, ki bodo vidni šele čez nekaj let. Ker sem nestrpen in brezkom- promisen, hočem imeti rezul- tate že v nekaj mesecih. Mor- da sem v tem pogledu res pre- več neučakan. V poHciji si na tako visoki ravni, kot je gene- ralna uprava, že pravi šef, ki daje usmeritve in spremlja problematiko iz pisarne, tak- šni šefi, kot sem jaz, pa smo še vedno operativci. In takšen že- lim ostati. Ste si pa kljub temu, ko ste postali šef, odrezali lase, ki ste jih imeli spete v čop. Se mar takšna frizura za šefa ne spodobi? Sploh ni šlo za to. Vsak dan rekreativno tekam in po treh letih so mi šli dolgi lasje že po- šteno na živce. Vsak dan sem namreč potreboval najmanj pol ure za pranje in sušenje las. Ni pa rečeno, da se čez kakšno le- to ne bom spet odločil za dol- ge lase. Kje in kako si sproščate ventile po napornem delu, kaj vas razveseli, tudi na krož- niku? Sproščam se ob treh škatlah dnevno pokajenih cigaret in ob približno petnajstih kavah. Vča- sih sem se veliko potapljal, zdaj pa mi ritem dela ne dopušča daljše odsotnosti. Dva do tri- krat na teden jaham konja, kar je zame idealna sprostitev, ker me stik z živaljo in naravo hi- tro potegne iz miselnega pro- cesa, ki ga vlečem za sabo iz službe. Pa v savno hodim in pra- viloma pred peto uro popold- ne nič ne pojem. Kar hrane ti- če, sem velik ljubitelj morskih jedi in kitajske kuhinje. Sprošča me tudi kuhanje, posebno rad pripravljam razne omake z morskimi sadeži. Po horosko- pu sem Lev, ki ljubi črno bar- vo, pa kolerik po temperamen- tu, a hitro spravljiv in nezamer- Ijiv. ■MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Robert Mravljcdc: »Sem človek konkretnih dejanj in ne politik« Kako Roberta Mravljaka ocenjuje in vidi njegov nekda- nji šef ter zdajšnji direktor urada kriminalistične policije Generalne policijske uprave Dušan Mohorko? »Da sem ga povabil k sodelovanju, mi ni bilo nikoh žal, saj rezultati dela kolektiva, ki ga vodi, potrjujejo pravilno odlo- čitev. Robert Mravljak je v Celju pričel z organizacijo in po- stavitvijo Oddelka za organizirani kriminal. Ta oddelek je v kratkem času dosegel velike operativne uspehe in uvedel si- stem dela, ki so ga kasneje prevzeli in razširili na vso Sloveni- jo. Ob mojem odhodu sem Mravljaka predlagal za načelnika celjskih kriminalistov in rezultati tega kolektiva nedvomno potrjujejo, da je uspešen prvi celjski kriminalist. Kot predstojnik je Mravljak zelo zahteven do podrejenih, zahteva visoko strokovnost in profesionalnost, kar je tudi prav. Menim, da se striktno ravna po načelu, da je pri sode- lavcih potrebno razvijati profesionalnost, saj le profesional- ci zmagujejo. Ne trudi se, da bi bil pri podrejenih ali nadre- jenih »všečen«, ampak jasno pove svoja stališča.« ŠPORT 15 Golovec grmel, za finale čez Portland Rokometaši Celja Pivovarne Laško petič v polfinalu lige prvakov - Torkov žreb je bil srečen Uvrstitev Celjanov med najboljša štiri evropska [jioštva smo že kar vajeni, ^oda, tokrat se je v uvodu drugega polčasa nad pivo- varje zgrnil velikanski pri- (isk. Nad njimi je pri izidu 13:13 obvisel Damoklejev nieč, ko so morali zdesetka- ni najti pot do preobrata. V igro se je takrat vključilo čudovito občinstvo, ki je kot osmi igralec z navijanjem dobesedno poneslo svoje ljubljence do zmage. Golovec četrt stoletja stara dvorana vzbuja obenem občudovanje in zaničevanje. Pa strah in tre- pet, tudi zasmehovanje. Še vedno, tako kot leta 1976, pri- naša pekel za goste. A zdaj je zastarela, odločno premajhna in neurejena. V soboto je sko- raj počila, na srečo od navdu- šenja. Za spektakle vsa ozalj- šana skriva v ozadju bedo, ki Mjbolj jezi uporabnike, ne pa apravljavcev. »Da počistimo prostore in igralno površino, najemamo snažilko. Nič se ne spremeni na bolje, mi pa za najemnino plačujemo mastne denarje,« je ogorčen direktor kluba Vlado Privšek, ki si želi razširitev dvorane za goloma, kar bi povečalo zmogljivost za tisoč »glav«, načrt pa je že pripravljen. Florijani Dolgo časa so živeli v senci Celjskih grofov, zaradi svoje strpnosti, neizvirnosti, skriva- nja v domači dvorani... Rubi- kon so prestopili pred letom dni na tekmi med Hrvaško in Slovenijo v Ledeni dvorani. Potem so decembra z dvema avtobusoma odpotovali na klubski obračun v Zagreb,-če- prav so imeli nasprotnike tudi v lastnih vrstah. Zdaj se uvrš- čajo med nosilce zmag. Prave pesmi še nimajo, vendar ko zabobnijo z zgornje severne tribune, ki je bila med sobot- nim obračunom nabito poliia že pred IZuro, tekmecem za- ledeni kri. »Povratno tekmo lahko primerjamo tudi s polfi- nali velikih reprezentančnih tekmovanj. Vendar, tu je iz- jemno bučno, morda tako kot nikjer drugje. Meni je zabav- no,« je pripomnil Šved Martin Frandesjo, ki nima sreče s Ce- ljani, saj jo je skupil v dveh sezonah že s svojim Redberg- slidsom iz Goteborga. Uroš Šerbec Igral je le v Franciji, omenja- mo ga zaradi »perfektne« na- povedi: »Ob koncu bo videti, kot da smo do zmage prišli zlahka. A ne bo lahko, prav nasprotno!« Šojatova sezon- ska smola se je nadaljevala, Šerbcu sta se med poškodova- nimi »pridružila« Aleš Pajovič in Branko Bedekovič. Ostali so zunanji napadalci Rastko Stefanovič, Renato Vugrinec in Stanislav Kulinčenko. Začeli so igrati. Srb, Ptujčan in Rus so prikazali »celjsko igro«, duho- vito, atraktivno, učinkovito. »Še dobro, da ni bilo Pajota in Branča, da je žoga tekla hitro,« je izjavil še eden od junakov Roman Pungartnik, seveda v šali, v kateri pa je vedno kaj resnice. Dejan Peric Zakaj so vedno ključne nje- gove obrambe? Tokrat jih je zbral le deset. V spomin se je zapisal predvsem z dvema potezama. V protinapad je popolnoma sam drvel Andrej Golič. Lahko bi ga »vprašal«, kam naj strelja. Peričevi de- sna noga in roka sta se zdru- žili v eno, v stotinki, žogo je odbil. Vrhunski potezi je sle- dila krona v protinapadu Sta- nislava Kulinčenka za 17:14. Lahko pa bi bilo 16:15. Trenu- tek tekme? Pri 26:21 je Dejan vodil žogo preko polovice igrišča, nato do devetih metrov, od koder je asistiral, oglasili pa sta se piš- čalki - koraki! Še počasni po- snetek ne odpravlja dvomov o pravilnosti odločitve Romu- nov, ki pa sta bila v seštevku kar prava. »Čestitam vsem Ce- ljanom. V težkem trenutku smo s skupnimi močmi izničili vse tegobe, za naš klub, za naše mesto,« je zaključil Perke, katerega priimek je med tek- mo pogosto donel po hali. Josip Šojat Mimo njega enostavno ne moremo. »Poglej, to je tako kmečko preprosta igra. Ob od- moru sem jim dejal, naj igrajo dolgo, dolgo v napadu, pa naj sodnika dvigneta roki, naj vza- meta žogo... Ubogali so me. Igra je imela glavo in rep. Publi- ka je bila fantastična! Predsed- nik Milan Kučan že ve, kdaj mora priti v Golovec« In odšel je na parkirišče, se zaustavil pri vsakem, ki je želel slišati le be- sedico. Zdaj je car. Vseskozi po- navlja in poudarja, da je sedaj v Celju povsem neobremenjen. Tudi zato vleče idealne poteze. S prijateljem Hermanom Wirt- hom sta se podala v noč. V torek je celjski strateg slavil 53. rojstni dan. In raz- mišljal o Portlandu. Branko Bedekovič še en junak parkirišča pred dvorano. Z raztrgano mečno mišico je komaj čakal, da se odpelje. A njegovi iz Razkrižja z županom Stankom Ivanu ši- čem na čelu ga niso spustili. »Prav strah me je hnala. Komaj sem zagotovil vstopnice za moje Prleke, za poln avtobus, prošenj pa je bilo več kot sto. Tu so še moji bivši kolegi polici- sti... Ne vem, kako se bom sedaj znašel,« je pripovedoval, obkrožen z navijači, ki so pol- nili čaše z njegovim vinom. Že v sredo je začutil bolečino na treningu. »Sploh ne vem, kako je prišlo do poškodbe. Med vračanjem v obrambo me je >presekalo< v odrivni nogi. Bil sem ogret, želel sem ostati na parketu, a ni šlo.« Ostali Aleš Pajovič je ostal brez zadetka. Zviti gleženj naj bi bil po zadnjih novicah hitro zace- Ijen. Povratek na igrišče skupaj z Bedekovičem predvidevajo že pred prvo polfinalno tekmo. Uroš Šerbec se vrača počasi, a nezadržno. Potreben bo, če- prav je blestel Renato Vugri- nec, potem ko je začel kata- strofalno z dvema velikima na- pakama. A svojih kurentov ni razočaral. Selektor Matjaž To- minec mu je drugič iskreno čestital, prvič po življenjski predstavi z Ukrajino. Rastko Stefanovič se je razigral šele, ko ga je s svojim navdihom razbremenil Kulinčenko. To- maž Tomšič je garal in prigaral, navidezno stranska vloga Al- vara Načinoviča pa je bila za Oskarja. Gol z igralcem manj je Povratni izidi četrtfinala: Barcelona-Badel Zagreb 26:23, Lovčen -Kiel 29:24, Braga - Portland 21:24, Celje Pivovarna Laško: Montpel- lier 29:23. bil pika na i zelo trezne igre Romana Pungartnika, celjske zvezde stalnice. Šojat je spret- no pred zadnjo minuto aktivi- ral »spornega« Janija Čopa, ki je krst v rumeno-zelenem dre- su doživel v sanjskem trenut- ku. »Bull-terier« Edvard Kok- šarov je vseh pet golov zabil v drugem polčasu, i^adnjega ob zaključnem zvoku sirene. Mar- sikoga je zato vznejevoljil, na stavnicah je plus šest namreč pomenilo remi (Montpellier je »štartal« z umetno prednostjo šestih golov). Pivovarji o tem niso razmišljali, začeli so rajati. Žreb na Dunaju Končno sreča! Prinesel jo je športni direktor Metkoviča Dragan Jurkovič, ki je žrebal pare polfinala. Predsednik UO Celja Pivovarne Laško Andrej Šušterič in športni direktor Slavko Ivezič sta se objela. Moštva Portlanda sicer nika- kor ne gre podcenjevati, ven- dar Celjani so se v polhnalu izognili lanskima Onalistoma li- ge prvakov, Kielu in Barceloni. Prvi tekmi bosta 24. marca v Kielu in Pamploni, povratni pa v Blaugrani in Golovcu. Port- land San Antonio je lani osvojil pokal pokalnih zmagovalcev, lista njegovih sedanjih zvezdni- kov pa je dolga: Jackson Ric- hardson, Mihail Jakimovič, Oleg Kiseljev, Fernando Barbei- to, Jesus Olalla, Oscar Mainer, Xavier Errekondo, Javier Hom- brados in Alexandru Buligan. V sezoni 98/99 so Celjani Port- land premagali s 27:24, v gosteh pa klonili s 35:31. Odgovor predsednika šest- kratnega evropskega prvaka iz Katalonije Francisca Catota gle- de finala: »Barcelona in Celhe!« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Igralec tekme Renato Vugrinec. Združeni navijači Valter, Rok, Vili, Blue fox Emilie, Aleš. Nasmeh pove vse. Celje Pivovarna Laško:Montpellier 29:23(13:12) CELJE - Dvorana Golovec, gledalcev 3000, sodnika Ion Serbu in Viorel Dobre (Romunija) CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Peric, Torlo, Kulinčenko 3(1), Vugrinec 6, Načinovič 2, Pajovič, Stefanovič 3, Pungartnik 4, Tomšič 4, Bedekovič 2, Čop, Kokšarov 5 (1). MONTPELLIER: Omeyer, Martini, G. Anquetil 5 (2), Dinart, Kabengele, Frandesjo 1, F. Anquetil, Puigsegur 4, Fernandez 7 (1), Gohč2, Awad2, Burdet2. Statistika meta in obramb - CPL: Peric 10; Kulinčenko 3-6, Vugrinec 6-9, Načinovič 2-3, Pajovič 0-1, Stefanovič 3-11, Pun- gartnik 4-6, Tomšič 4-5, Bedekovič 2-2, Kokšarov 5-7. MONTPELLIER: Omeyer 9, Martini 5; G. Anquetil 5-7, Dinart 0-1, Frandesjo 1-2, F. Anquetil 0-1, Puigsegur 4-4, Fernandez 7- 11, Golič 2-4, Awad 2-4, Burdet 2-6. Sedemmetrovke: 2-3; 3-3. Izključitve: 2 minuti; 2 minuti Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:1,7:7, 12:7,13:8, 13:13, 17:14, 19:15,21:16,25:19,27:23,29:23. 16 ŠPORT S celjskim denarjem na vrh Nekdanji predsednik, sedaj direktor NK CM Celje Publikum, Darko Klarič o organizacijskih novostih, ki se obetajo v celjskem prvoligašu Ljubitelji nogometa so nestrpno pričakova- li začetek spomladanskega dela državnega pr- venstva. Razočarani niso mogli biti, saj so v 6 tekmah videli 16 zadetkov, kar je za uvodni krog kar precej. Nadpovprečno učinkoviti so bili nogometaši CM Celja Publikuma, saj so Korotanovo mrežo zadeli kar trikrat in z atrak- tivno predstavo napovedali še več užitkov v ugodnejših vremenskih pogojih. iJMMaiii Toda na Skalni kleti se letos še ne bodo obre- menjeveli s presenetljivimi rezultati. Igralski ka- der so zožili do minimuma z željo, da resnično iz njega izluščijo najboljše posameznike, ki bi se čez tri leta utegnili boriti za naslov državnega prvaka. Za izpolnitev tako visokih ciljev pa bo- do morali pri rumeno-modrih postoriti še mar- sikaj in tega se zavedajo. Po mnenju vodilnih mož v celjskem prvoligašu je osnovni pogoj za atraktivne predstave, ki bi na tribune zvabile šte- vilne nogometne sladokusce, urejenost kolekti- va. Ko gre za prvo moštvo, so stvari jasne, pešči- ca članov kolegija pa se je odločila tudi za neka- tere prijeme, ki so se v Evropi že obnesli, pri nas pa so - vsaj zaenkrat - še mnogim nezna- naka. Odločili ste se za ustanovi- tev VIP kluba. Kaj je sploh to, kako bo deloval, kakšen je namen? Ustanovitev kluba je v skla- du s pravili evropske nogo- metne zveze, ki za srečanja najelitnejših tekmovanj na tri- buni zahteva prostor za po- sebne goste. Mi klub priprav- ljamo za nov stadion, kjer bo- do imeli naši gostje poseben prostor, hkrati pa ga ustanav- ljamo tudi z namenom, da bi lahko naši pokrovitelji aktiv- neje sodelovali v NK CM Ce- lje Publikum. Zakaj ste se med prvimi pri nas odločili za ta korak? Ugotovili smo, da ni dovolj le, da nam nekdo pomaga s sponzorskim denarjem, ljud- je želijo tudi sodelovati s klu- bom. Ugodili jim bomo in jim ponudili tudi delo v različnih komisijah, obenem pa jim bo- mo omogočili dostop do infor- macij, ki jih ostali nimajo. Gre za sestanke pred tekmo, na ka- terih jim bo trener predstavil taktične podrobnosti in ostale pomembne dejavnike, ki naj bi vplivali na razplet srečanja. To možnost so naši pokrovitelji si- cer že imeli... S tem bodo na tekmah še bolj uživali. Ste zglede iskali tudi v do- movini? Zagotovo pri NZS, ki precej truda in pozornosti nameni prav tistim, ki ji pomagajo. To ni nič posebnega, saj sem prepri- čan, da tudi v Mariboru in No- vi Gorici, pa še kje, po svojih zmožnostih skušajo ugoditi lju- dem, ki pomagajo klubu. Kakšen odziv pričakujete? Darko Klarič Vse raziskave kažejo, da nih- če ni več pripravljen vlagati de- nar zgolj zato, da bi pomagal, čeprav se vedno najde tudi ne- kaj donatorskih sredstev. Po- trebno je razumeti zahteve vsa- kega pokrovitelja posebej, za- to moramo prisluhniti njiho- vim željam in jim skušati ugo- diti. V nasprotnem primeru se njihovo število zmanjšuje. Se- veda naš klub ni v evropski li- gi, naše državno prvenstvo pa je priprava za preskok v neka- tera tekmovanja višjega ranga. Kako »težka« bo vstopnica za VIP klub? Imamo svoj marketinški pro- gram, v katerem je natančno določeno, kaj lahko pokrovi- telji dobijo za svoj denar. Na primer: partnerski odnos skle- nemo s pokroviteljem, ki nam letno zagotovi 3,9 milijona to- larjev. Trenutno imamo 10 tak- šnih sponzorjev. Ostale, manj- še in večje, imamo rangirane izključno na osnovi propagand- nih storitev, ki jih zagotovi mar- ketinški odbor v klubu. Za VIP sedeže pa je tako: vsak, ki v no- gometni klub preko propagand- nih možnosti prispeva vsaj 330.000 tolarjev, si ga zagoto- vi. To je že količina denarja, ki članu omogoča tudi vpliv na delo, ima pravico vedeti, kak- šen je proračun kluba in ostale podrobnosti. Lahko pomaga s svojimi idejami... Zaenkrat se še trudimo, da bi vzbudili za- nimanje za takšno dejavnost. Ali potencialni novi pokro- vitelji poznajo vaše ideje? Finančni proračun sprejema- mo praviloma aprila ali maja in velja za prihodnjo tekmo- valno sezono. Trenutno izva- jamo aktivnosti povezane že z novim proračunom, potrdila pa naj bi ga skupščina, ki je pred- videna za prihodnji mesec. Ti- sti, ki bodo s svojim denarjem zagotovili nemoteno delo ko- lektiva, poznajo naše prijeme. Kaj pa ostali? Pri ostalih očitno ni pravega zanimanja. Pri nas je tako, da imamo precej malih sponzorjev in velika - CM Celje ter Studio Publikum. Kar nekaj pa je celj- skih podjetij, ki v zadnjih dese- tih letih v naš klub niso prispe- vala niti tolarja ali pa zelo sim- bolične vsote. Sedanja strategi- ja je zastavljena tako, da bi pre- ko kluba sponzorjev skušali najti stik tudi s podjetji, ki sploh ne vlagajo v šport ali pa podpirajo klube izven celjskih občinskih meja, v mestu ob Savinji pa šport- ni kolektivi od njih nimajo ko- risti. To je edina realna predpo- stavka, da lahko zvišamo naš pro- račun. Ta je dva do trikrat nižji kot pri najhujših konkurentih in dokler bo tako, se z njimi pač ne moremo kosati. Ali ste optimist, ko gre za pridobivanje novega pokro- viteljskega denarja? Tu ni ne pesimizma, ne opti- mizma, je čvrst program, pre- pričevanje, lobiranje... Meni- mo, da bo z izgradnjo novega stadiona prestižna cena ali me- sto v VIP klubu toliko bolj dra- gocena tudi zaradi mednarod- nih tekem reprezentance, ne glede na uspeh kluba. To naj bi skupaj z nekaterimi ostali- mi dejavnostmi vendarle pove- čalo interes, da bi bilo nekaj več ljudi v tem krogu, kjer se srečujejo eminentneži, ki o mar- sičem odločajo. Skratka: gre^j lobiranje, ki se nam zdi prirriei no, saj se ga poslužujejo tu(j vse bolj urejene sredine, ^ zgolj športne. Kaj pa miselnost VlP-ovce^ je že na evroposki ravni? Zagotovo temu še ni tako, an pak sama od sebe se ne bo spr^ menila, za to moramo posl^ beti nogometni delavci. Prifa kujem, da bo tudi nekaj slabi volje med tistimi, ki živijo prepričanju, da so lahko povso( v prvi vrsti, čeprav nič ne pris pevajo. Bojim se celo kakšni zamere, saj je precej takšnih ki si danes jemljejo pravice za radi nekdanjih zaslug. Marsil do bo pri nas presenečen, se na stadionu ne bo več moge gibati tako kot nekoč. Toda, či se želimo približati evropskii; merilom, in ta bodo na noveo objektu veljala, moramo že se daj »pripraviti teren«. Obetaj( se namreč še ostrejši normati vi UEFA in lahko se zgodi, d klub, ki bi sicer po rezultati sodil v domačo 1. ligo, tam eno stavno ne bo mogel igrati, o ne bo izpolnjeval nekaterih zal tev krovne organizacije. TOMAŽ LUKAi Foto: GREGOR KATli Cankar krivično izločen Jutrišnjega pričetka svetovnega dvoranske- ga prvenstva v atletiki se bosta udeležila le 2 člana Kladivarja Cetisa - Urban Acman in An- ja Valant, žal pa se na prizorišče slavja v mla- dinski konkurenci ne bo vrnil Gregor Cankar. Prav v Lizboni je namreč celjski skakalec v daljino postal mladinski svetovni prvak, letoš- nje ostre norme mednarodne atletske zveze (825 cm) ni izpolnil, računal pa je, da bo med njeni- mi povabljenci, saj sodi letos med najboljše na svetu. Vendar se je lAAF odločila, da vozovnice za Portugalsko podeli ducatu tistih, ki so lani preskočili letošnjo noriflo. »Odločitev je čudna, saj bi bilo bolj logično, da bi se prvenstva udele- žili tisti, ki smo trenutno v vrhu. Če se bo zveza dosledno držala svojih pravil, potem se ne mo- rem pritoževati. Me pa resnično zelo zanima, kdo vse bo med dvanajsterico povabljencev, saj dvomim, da jih je toliko preskočilo zahtevano normo,« ugotavlja Gregor Cankar. y njegovi odsotnosti bo prvi celjski adut tro- skokašica Anja Valant, katere forma je sicer konec februarja nekoliko padla, vendar moti- vov ji ne manjka, zadnji treningi pa naj bi ji vrnili pripravljenost z začetka sezone. Urban Acman je letos podiral rekorde kot za stavo, njegova kakovost je vse bolj podobna vrhunski, žal pa je svetovne šprinterske smetane toliko, da se je med njo silno težko vmešati. Velenjska srednjeprogaška kraljica Jolanda Čeplak letos navdušuje iz tekme v tekmo. Zab- lestela je tudi prejšnji teden na mitingu v Sin- delfingenu, kjer se je prvič v življenju v teku na 800 metrov spustila pod magično mejo 2 mi- nut. S časom 1:59,82 je kar za 9 desetink se- kunde izboljšala svojo prejšnjo najboljšo znam- ko, ki jo je dosegla pred pol meseca v Halleju, državni rekord pa je v zadnjih dveh letih po- maknila že petič. Čeprav je lani povsem odpo- vedala na olimpijskih igrah v Sidneyju, lahko letos v Lizboni od nje pričakujemo vrhunski tek in temu primerno uvrstitev. Novega razo- čaranja na največjih prireditvah si pač ne sme več privoščiti. TL., Foto: G. KATlČ Jolanda Čeplak, rekord za rekordom. PANORAMA i.SNL 19. krog: CM Celje Publikum - Korotan 3:0 (2:0); Žnuderl (23.),Pekič (32.),Lungu (59.). Primorje - Rudar 2:1 (1:0); La- vrič (67.). Vrstni red: Olimpi- ja 39, Maribor Pivovarna Laš- ko 37, HIT Gorica 31, Dravo- grad, CM Celje Publikum 28, Rudar 27, Primorje 24, Mura, Koper, Korotan 21, Tabor 20, Domžale 18. KOŠARKA UGAKOUNSKA 22. krog: Pivovarna Laško - Hehos 88:67 (70:53, 45:35, 25:11); Udrih 24, Duščak 16, Dragšič 15, Nakič 10, Lisica, Jurak 8, Eržen 6, Miletič 1. Ro- gla - Geoplin Slovan 96:95 (68:75, 46:44, 25:22); Dundo- vič 24, Šporar 22, Petranovič 15, Zinrajh 12, Starovasnik 10, Temnik 7, Zarič 4, Benič 2. Kr- ka Telekom - Savinjski Hopsi 97:82 (75:67, 51:52, 23:25); Kadič 20, Milačič 18, Hughes 13, Ručigaj 11, Gorjup 10, Ci- zej 6, Tomovič 4. Union Olim- pija - Kemoplast Alpos 106:49 (87:43, 61:29, 32:15); Nova- kovič 19, Misirača 10, Rovšnik 6, Kahvedžič 5, Tomažin, Ri- bezi, Jovanovič, P. Maček 2, Črešnik 1. Vrstni red: Union Olimpija, Krka Telekom 43, Pi- vovarna Laško 37, Geoplin Slo- van 35, Rogla, Kraški zidar 33, Helios, Triglav 31, Kemoplast Alpos 30, Zagorje BZ 28, Sa- vinjski Hopsi 27, Loka kava 25. l.BSKL 21. krog: Banex - Koper 66:91 (49:72, 38:51, 19:25); T Keb- lič 18, Strnad 13, Ravnihar 10, Goleš 6, Tomašič 5, Jesenek, Lušenc, Makovec 4, Pavlin, Pučnik 2. Radovljica - Elektra 63:117 (48:93, 33:70, 16:38); Rizman 37, Tajnik 20, Božič 14, Vugdalič 10, Rupert 9, Mi- hč 8, Brinovšek 6, Maličevič 5, Nuhanovič 4, Goršek, Ko- vačevič 2. Vrstni red: Koper 36, Elektra 35, ZM Maribor 34, Hrastnik, Banex 33, Jurij Pla- va laguna 32, Ilirija 31, Raden- ska Creativ 30, Union Olimpi- ja ml. Nova Gorica 29, Beži- grad 28, Radovljica 25. I.SKL(ž) Polfinale končnice DP, 1. tekma: Merkur Celje - Ched- dite Ilirija 71:54 (55:44, 33:34, 19:14); Deak 22, Ramšak 15, Komadina 11, Perlič 10, Obrov- nik 5, Potočnik, Veble 3, Per- tinač 2. 2. tekma: Cheddite Ili- rija - Merkur Celje 65:78 (53:58,34:34, 13:18); Deak 35, Perlič 10, Komadina 9, Potoč- nik 8, Obrovnik 6, Ramšak 5, Veble 3. Sušin 2. ROKOMET I.DRL(m) 14. krog: Inles Riko - Celje Pivovarna Laško 25:34 (13:21), Vugrinec, Pungartnik 7, Žvižej 6, Bedekovič 5, Kulinčenko 3, Načinovič, Tomšič 2, Šantl, Stefanovič 1. Gorenje - Prevent 26:21 (11:14); Rutenko 8, M. Oštir 5, Sovič 4, Plaskan 3, Ka- vaš. Kukavica 2, Kavtičnik, Ga- vriloski 1. Vrstni red: Celje Pi- vovarna Laško 27, Prule 67 24, Prevent, Gorenje 21, Rudar, Ve- lika Nedelja 16, Trimo 14, Ter- mo 11, Slovan 8, Dobova 5, In- les Riko 4, Pivka Perutninars- tvo 1. 1.DRL(žj ' 17. krog: Sava - Žalec 22:2i (9:12);Zidar7,Derčar4,Uran ker 3, Irman, Kline, Jukič 2,1 in V. Dolar 1. M-Degro Piran Vegrad 39:24 (24:16); Strmšel 9, S. Boškovič6, Omerovič4 Rusmir, Bubik, Halilovič, Mil in Mirz Muratovič 1. Vrstni red Krim Eta NR 32, M-Degro Pi ran 28, Olimpija 23, Žalec 22 Jelovica 16, Izola, Sava 13, Gr; miz 9, Burja 8, Vegrad 4. PPI|ž) Četrtfinale, 1. tekma: Besai con - Žalec 28:17 (13:8); 2 dar 8, T Dolar 5, Derčar, Klin( Potočnik, Uranker 1. ODBOJKA , 1.D0LH 18. krog: SIP Šempeter Olimpija 3:1 (21, 21, -19, 14; Vrstni red: Merkur Bled, Žui bi team Kamnik 46, Pomurj 33, Olimpija, Fužinar 30, Ma ribor 29, Salonit 24, Granit 1? SIP Šempeter 11, Brezovica' I.DOL(Ž) 18. krog: HIT Nova Gorica B&L Utrip 3:0 (17,7, 17). Vrs ni red: NKBM Meltal 54, Ki miplas 41, Ljubljana 39, Hi Nova Gorica 37, Ljutomer ZJ 30, B&L Utrip 25, Formis Bel TPV Novo mesto 15, Venu Frupi ŠOU 9, Elektrologistil^ 5. MAUNOGOMET 1.S1MN 15. krog: Maxi klub - Tom^ MP 5:2 (2:0); Stegu (16., 21.: Vidmar (17., 29., 40.). VrstU red: LI Litija 36, Beton MT^ 29, Sevnica 28, Meteorplast 2^ Naja25, Puntar Alpkomerc 2^ TF Beton 16, Mizarstvo Širo^ nik 9, Maxi klub, Tomaž MP^ ŠPORT 17 Grka usodna tudi za Žalcanke Enajst golov zaostanka žal- jKih rokometašic na prvi tek- četrtfinala pokala pokal- nih zmagovalk v Besanconu ^edaje upanja na preboj med pajboljše štiri ekipe pred po- tratno tekmo. Tako kot celj- skim rokometašem sta tudi 2alčankam v Franciji piska- la grška sodnika. »Velik delež za visokih 28:17 iniata prav gotovo Bebetsos in l^leiinaridis. Ob polčasu smo zaostajali s 7:12. Pred 4000 gle- dalci, ki so ustvarili odlično vzdušje, sta si Grka začela iz- mišljevati izključitve in tehnič- ne prekrške, kar nas je dotol- klo. V zadnjih desetih minu- tah, ko je bilo vse bolj ali manj že odločeno, sta začela elegant- no izenačevati kriterij. Vseeno smo imeli ob koncu dve izklju- čitvi več in sedemmetrovko manj«, je po 14-urni vožnji ob povratku pripovedoval sekre- tar kluba Roman Jaušovec. »V Besanconu je zbolela Vanja Do- lar. Njena sestra Tanja je dose- gla pet golov iz igre, Sonja Zi- dar pa po štiri iz kazenskih stre- lov in iz igre. Odlične Franco- zinje bodo v Žalcu znova po- kazale zobe, tega se zavedamo.« Trener Aleš Filipčič snuje maščevanje, vsaj najmanjšo možno zmago, medtem ko so se želje po polfinalu že razbli- Preostale tekme: Nord- strand {Norv)-Elda Prestigio (Špa) 29:24, Silcotub (Rom)- Kuban (Rus) 29:21, Napredak (ZRJ)-Motor (Ukr) 26:26. nile. V soboto ob 19. uri bodo na tribunah tudi Florjani, so- dila bosta Turka Pala in Dava- sligil, delegat pa bo Čeh For- manek. DEAN ŠUSTER slovo moške ekipe, uspeli ženske Občutki ob koncu letošnje- ga odbojkarskega državnega prvenstva so v Šempetru, celj- jskem odbojkarskem središ- ču, grenko sladki. Ženska jkipa je lansko uvrstitev v pr- »0 ligo upravičila, šesto me- %\<3 in uspešen nastop v po- kalnem prvenstvu je za mla- de igralke zagotovo spodbu- da pred novo sezono. Zato pa njihovi moški kolegi odhaja- jo v drugoligaško druščino. Lepa zmaga v zadnjem kolu je tako le obliž na rani. Šempetrski odbojkarji so s sobotno izvrstno predstavo presenetili favorizirno Olim- pijo, ki je s tretjega mesta ta- ko padla na peto in izgubila prednost domačega igrišča v četrtfinalu državnega prvens- tva. Trener Uroš Dvornik pra- vi, da so pred prvenstvom na- črtovali pet zmag, saj so me- nili, da bo to dovolj za obsta- nek. »Nov način točkovanja pa je omogočil obstanek Grani- tu, ki ima enako število zmag kot mi, vendar je več tekem izgubil z rezultatom 3 proti 2 in dobil za to več točk,« ugo- tavlja Dvornik. Prepričan je, da je moštvo med letom do- bro delalo, dokaz za to je prav zadnja tekma, ko so ugnali la- ni drugo ekipo. Nadaljnja usoda kluba je v rokah uprave, njena odločitev naj bi bila znana čez dva do tri tedne. Jasno je, da so ostali brez najmanj dveh igralcev, poleg Bolgara Petkova, je odšel tudi veteran Dimec. »Vzdušje med fanti je kljub izpadu dobro, ta- ko da se za odbojko ni bati,« pravi Dvornik. Zelo mogoče pa je, da bo iz kluba odšel še kak- šen igralec, saj so v letošnji se- zoni nekateri odlično igrali. V prvo ligo se je uvrstil sosednji klub Šoštanj Topolšica, ki bo zagotovo potreboval precej okrepitev, če želi obstati med najboljšimi. Razlika med prvo in drugo ligo je namreč zelo velika, kar so pokazale tudi tre- ning tekme Šoštanjčanov in Šempetra, na katerih so sled- nji po pravilu brez težav zma- govali. Trener odbojkaric B&L Utri- pa Dragan Bojinovič je zadnjo tekmo z Novogoričankami iz- koristil za uigravanje mladih in rezervnih igralk, na Primor- sko so prišli brez Kopilove in Krebsove, tako da visok poraz ni presenečenje. Kljub temu pa so Šempetranke po koncu pr- venstva lahko zadovoljne, saj so uresničile načrtovani obsta- nek v prvi ligi in prijetno pre- senetile v pokalnem tekmova- nju z uvrstitvijo med najboljše štiri. Bojinovič je ves čas državnega prvenstva napovedoval, da igral- ke sodijo na sredino lestvice, »s svojo igro sodimo na četrto do peto mesto, glede na kako- vost naše rezervne klopi, pa lah- ko tudi šesto mesto štejemo za velik uspeh«. Po njegovih be- sedah je sedaj pred njimi nalo- ga oblikovaiija takšne ekipe, ki bo lahko v prihodnjih sezonah v prvi ligi dosegala vidne re- zultate. SEBASTIJAN KOPUŠAR Košarkarji »na nož« Košarkarji v A-1 ligi so končali prvi del državnega prvenstva, in se razdelili v dve sku- pini. V obeh sta po dva predstavnika s Celj- skega - po eno prijetno presenečenje in razo- čaranje. Izkazali so se igralci Rogle Atras in Kemo- plast Alposa, povsem so odpovedali Savinjski Hopsi, ki so v klub pripeljah že 14. tujca letos. Okrepitev je 30-letni, 203 cm visoki Aleksan- dar Ivanovič, ki se je kalil v Budučnosti, Parti- zanu, Hemofarmi in Lovčenu, letos pa se je se- lil iz Izraela na Madžarsko. Košarkarji Pivovar- ne Laško niso dosegli niti ene odmevne zmage v domačih tekmovanjih in za nameček izpadli še iz pokalnega tekmovanja. Težavam navkljub so v Treh lilijah prepričani, da bodo favorito- ma Krki Telekom in Union Olimpiji še mešali štrene. Med drugim upajo na še boljše partije Ervina Dragšiča (na sliki desno), laškega diri- genta. Prvenstvo se bo v obeh ligah s po šestimi čla- ni nadaljevalo že pojutrišnjem, končnica pa bo prihodnji mesec. T.L, Fpto:..G. KATIC Bolgarski led prespolzek Celjska umetnostna drsal- ka Anja Bratec se je z mla- dinskega SP v Sofiji vrnila ra- zočarana, saj je za las zgre- šila finale, kjer se je pomeri- lo 24 najboljših tekmovalk, sama pa je pristala na 25. me- stu. Po kratkem programu ji je sicer kazalo še dobro, po dol- gem pa je morala priznati pre- moč konkurence. »Dolgi pro- gram je bil v znamenju števil- nih drobnih napak, ki so me stale uvrstitve med najboljše. Tudi v kratkem sem storila eno večjo, a očitno so bile manjše usodnejše,« je pojasnila Brat- čeva, ki kljub slabši uvrstitvi v Bolgariji še upa na potovanje v kanadski Vancouver, kjer se bo prihodnji petek zbrala vsa član- ska elita. Predsednica sloven- ske drsalne zveze Tjaša Andree- Prosenc je bila namreč z Anji- nim sofijskim nastopom zado- voljna, zato bo najbrž predla- gala drsalkino udeležbo na članskem SP. »Kot kaže bom odpotovala čez lužo, zato me čakajo še naporni treningi, v nasprotnem primeru se bom posvetila šolskim obvezno- stim,« pravi Anja Bratec. T.L. Anja Bratec ŠPORTNI KOLEDAR PEreiC9.3. MAUNOGOMET L SLMN, 16. krog - Sevni- ca: Sevnica - Maxi klub (20). ^ SOB0TM0.3. NOGOMET L SNL, 20. krog - Velenje: hdar - Koper (18). KOŠARKA ^ A-l, 1. krog II. dela (za pr- vaka) - Laško: Pivovarna Laš- Jo-Kraški zidar (18.30), Zre- ^' Rogla - Union Olimpija (19). Od Z do 12. mesta-Šent- ^t'- Kemoplast Alpos - Loka ka- ^a (19), Polzela: Savinjski Hop- ^i-Helios (19.30). 1. BSKL, 22. krog-Šoštanj: ^lektra - Banex (20). ROKOMET l.DRL(m), 15. krog-Celje: ^elje Pivovarna Laško - Trimo, Velenje: Gorenje - Velika Ne- delja (obe 19). 1. DRL (ž), 18. krog - Vele- nje: Vegrad - Jelovica (16). PPZ (ž), 2. tekma četrtfina- la - Žalec: Žalec Besancon (19). NEDEUAJ1,3. NOGOMET I. SNL, 20. krog - Sežana: Tabor - CM Celje Publikum (15). II. SNL, 16. krog - Šmartno ob Paki: Esotech Šmartno - Fe- roterm Pohorje, Maribor: Že- lezničar - Dravinja (obe 15). SREDAJ4.3. NOGOMET Pokal NZS, polfinale - Vele- nje: Rudar - Olimpija (18). KOŠARKA Finale DP (ž), 1 tekma - Ljub- ljana: Lek Jezica - Merkur (18). Svet JZ Knjižnice Šentjur, katerega ustanovitelj je Občina Šentjur, na podlagi sklepa 18. seje občinskega sveta Občine Šentjur pri Celju z dne 12. 2. 2001 ponovno razpisuje delovno mesto DIREKTORJA - DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA KNJIŽNICE ŠENTJUR Kandidat je lahko imenovan za navedeno delovno mesto, če izpolnjuje naslednje splošne zakonske in posebne pogoje: -daje državljan Republike Slovenije, -da ni kaznovan za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja, -da ima višjo ali visoko izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri, -da ima najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj na podobnih vodilnih delovnih mestih, -da pozna dejavnosti s področja dela zavoda, -da zna vsaj en svetovni jezik. Med prijavljenimi kandidati, ki bodo izpolnjevali zgoraj navedene pogoje, bo imenovan direktor oziroma direktorica Javnega zavoda Knjižnice Šentjur za obdobje 5 (petih) let. Kandidati lahko pošljejo prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 (osem) dni od dneva objave na naslov: Svet JZ Knjižnica Šentjur, Dušana Kvadra 16, 3230 Šentjur. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 (osmih) dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 23 NOČNE CVETKE I R.K. je zadnji dan februarja presenetil voznik, ki je z voj- jjjŠkega bencinskega servisa pjpeljal s polnim tankom, ne (Ja bi zapitek poravnal. Nato- jjil si je več kot 30 litrov benci- na ter pred »bencinkelnerji« j2ginil kot kafra. iJ.B. 28. februarja ni bil mi- jen. Na Dečkovi cesti je raz- grajal in z vpitjem dokazoval višek energije. Umirili so ga jele policisti. »prvega dne sušca pa naj bi v Bezenškovi ulici neki tič čez cesto potegnil električni ka- bel. Policist, ki si je zadevo odšel pogledat, ni našel ne Itabla ne tiča. • Istega dne so v Celju iz- maknili dva ugankarska slo- varja. R.L. naj bi ju prodal M.V., ta pa naj bi ju skril. Knjigi so policisti zasegli, tati- li pa sta ostala brez pripo- močkov pri reševanju kri- žank. »B.Š. je drugega marca po- tarnal, da ne more odkleniti vrat v trgovino v Kocenovi ulici, saj je nekdo nekaj zatla- fil v ključavnico. Ugotovili so, da naj bi bili krivci otroci, ki so vanjo natlačili vžigalice. Včasih je šlo bolje s čigumi- ji... • V petek zvečer je nekdo policiji »zašpecal«, da v Vrtni- a razgrajajo. Možje postave D Ugotovili, da ni prišlo do Miožične kršitve, je bila pa v »starem znancu«, lokalu AS, glasba preglasna. • B.K. si je za petkov bobi izbral kros okoh hiše. Tek mu ni bil dovolj, vmes se je še drl, da bo vse poklal. Ko so ga obiskali policisti, se je zaprl v hišo in ni hotel odpreti vrat. Sledi predlog sodniku za pre- krške. S.Š. PROMETNE NESREČE Zgrešil ovinek D.P. iz Trnovega hriba se je hudo telesno poškodoval v nesreči, ki se je pripetila v ponedeljek, 5. marca zvečer na lokalni cesti Laško - Zgornja Rečica. 30-letni voznik kolesa z motorjem D.P. iz Trnovega hriba je izven naselja Spodnja Rečica v blagem desnem ovinku zapeljal na travnato površino, kjer je po 30. metrih vožnje padel v jarek. Ranjen vozniic icoiesa z motorjem v križišču Ulic mesta Grevenbroich in heroja Rojška v Celju se je v trčenju tovornega vozila in kolesa z motorjem, v ponedeljek 5. marca, hudo ranil 60-letni S.M. iz Celja. Do trčenja je prišlo, ko je S.M. s kolesom z motorjem zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je z njegove leve strani z Ulice mesta Grevenbroich s tovornim vozilom pripeljal 23-letni U.S. iz Brezna pri Laškem. GORELO JE Požarni toreic Torek, 2. marec, je bil v znamenju požarov. Prvič je zagorelo dopoldne v stano- vanjski hiši v Ponikvi pri Žal- cu. Lastnik D.D. je pristavil ponev z oljem na vključen plinski štedilnik, zatem pa odšel v garažo. Trenutek ne- pazljivosti je bil potreben, da se je pregreto olje vnelo, ogenj pa se je razširil na os- trešje in zajel celotno hišo. Rdečega petelina so pogasili gasilci, za seboj pa je pustil za 25 milijonov tolarjev škode. Istega dne je zagorelo v sta- novanjski hiši J.K. na Polzeli. Vzrok naj bi bil kratek stik, ogenj pa se je razširil po od- vodni cevi iz pralnice še v garažo in na stopnišče. Ogenj so pogasili gasilci, nastalo škodo pa ocenjujejo na okrog 50 tisoč tolarjev. Gorelo v bolnišnici v torek, 27. februarja zve- čer, je zagorelo tudi v central- ni pralnici Splošne bolnišnice Celje. Zgorelo je nekaj perila, požar pa so ukrotih gasilci. Gmotna škoda je okrog 300 tisoč tolarjev, vzrok požara pa še ni znan. Zagorele saje v nedeljo, 4. marca popold- ne, je zagorelo v stanovanjski hiši v Andražu nad Polzelo. Požar naj bi povzročilo vnetje saj v dimniku. Ogenj, ki se je razširil še na prvo etažo hiše ter uničil nekaj lesenih tra- mov in strop, je povzročil za okrog 300 tisoč tolarjev ško- de. MINI KRIMIČI Telefaksa ni več Minuli teden je nekdo iz Šaleške knjigarne in papirnice Vegrad, na Kidričevi cesti v Velenju, s prodajnega pulta odnesel telefax Panasonic. Stvarca je bila vredna okrog 90 tisoč tolarjev. Pa je šel avtoradio v Kovinarski ulici v Štorah je neznanec v noči na sredo, 28. februarja, vlomil v yuga in odnesel avtoradio Kenvvood. Lastnika, ki se je na tak način poslovil od avtoradia, je nez- nani tat oškodoval za 20 tisoč tolarjev. Telefoniral bo v noči na zadnjo februar- sko sredo je nekdo z beton- skim tlakovcem razbil izlož- beno okno prodajalne Želez- nina v Rečici ob Savinji. Iz trgovine je odnesel štiri pre- nosne telefone in PVC sifon. S tem je povzročil za 125 tisoč tolarjev škode. Točili liedo in ituliali Na Lavi v Celju so v noči na sredo, 28. februarja, iz skla- diščnih prostorov odnesh go- stinski delovni pult iz nerjave- če kovine in gostinske kuhinj- ske nape z leseno obrobo. S krajo so podjetje Ledas oško- dovah za okrog 300 tisoč to- larjev. Toplo jim bo Dva mlajša moška sta v sre- do, 28 februarja, v prodajalni Igor v Stanetovi ulici v Celju, kljub prisotnosti prodajalke, iz pohce izmaknila pet pulijev Lacost. Z ukradenim blagom, vrednim več kot 70 tisoč tolar- jev, sta jo popihala neznano kam. Telefonija ga mika v četrtek ali petek minuli teden je neznani nepridiprav iz vitrine Pošte Velenje izmak- nil štiri pakete mobilnih tele- fonov. Povzročil je za okrog 118 tisoč tolarjev. Bi koga vkleščil Minuh vikend je neznanec v trgovini Inpus na Opekar- niški cesti v Celju s prodajnih polic ukradel več razhčnih klešč in jih skril v nahrbtnik. Pri tatvini so ga opazili proda- jalci, vendar je kljub opozori- lom pobegnil s kolesom. Pri begu je »nahrbtneža« z avto- mobilom dohitel eden od prodajalcev, mu ukradene stvari odvzel, neznanemu ro- parju pa je uspelo pobrati šila in kopita. Odnesel zlato še vedno neznani storilec je minuli teden vlomil v stano- vanjsko hišo, last D.B., na Sa- vinjski cesti v Žalcu. Odnesel je potni Ust, večjo količino zla- tih predmetov ter gotovino v domači in tuji valuti. Lastnika je oškodoval za okrog 800 tisoč tolarjev. S polna košaro pod avte v nedeljo, 4. marca, je 36- letni B.K vlomil v prodajalno Ada v Stanetovi ulici v Celju in si v košarico nabral različne vrste kruha in peciva za 10 tisoč tolarjev. Alarm, ki se je takrat vključil, pa je tatica ta- ko prestrašil, da se je skril med parkirane avtomobile v bližini, kjer so ga izsledih vrli možje v modrem. Zoper nje- ga so napisaU kazensko ovad- bo. Nagrabil si je Pred dolgimi prsti ni bil ne- deljo varen niti gostinski lokal Teja v Križevcu pri Slovenskih Konjicah. V trgovini sedaj po- grešajo mikrovalovno pečico, prenosni telefon, ISDN tele- fon, okenske zavese, nekaj prehrambenih izdelkov in manjšo vsoto denarja. T.P je oškodovana za okrog 150 ti- soč tolarjev. Brez glasbenih užitkov v noči na nedeljo, 4. marca, je neznani mož na parkirnem prostoru pred podjetjem BSH Nazarje vlomil v škodo favorit ui si prisvojil radiokasetofon, dva zvočnika, CD-player in pet zgoščenk. U.H. je s tem izgubil okrog 100 tisoč tolarjev. Pil bo in iiadil V nedeljo, 4. marca, zjutraj je neznanec vlomil v gostilno Konjiček v Gotovljah. Iz no- tranjosti je odtujil menjalni denar, 442 škatlic različnih ci- garet, 12 steklenic žgane pija- če in mobilni telefon. Za S.N. to pomeni 190 tisoč tolarjev škode. Dobro se je oskrbel v dneh vikenda je nezna- nec vlomil v prostore podjetja DHL v Ulici V. Prekomorske brigade v Celju. S seboj je odnesel tiskalnik, računalnik, telefax ter navadni telefon. Podjetje je oškodovčd za okrog 350 tisoč tolarjev. Radarske kontrole bodo. • jutri, 9. marca, dopoldne na območju Laškega, po- poldne pa na območju Vele- nja; • v soboto, 10. marca, do- poldne na območju Rogaš- ke Slatine, popoldne pa na območju Celja; • v nedeljo, 11. marca, do- poldne na območju celotne celjske regije, popoldne pa na območju Žalca; • v ponedeljek, 12. marca, dopoldne na območju Mo- zirja, popoldne na območju Laškega; • v torek, 13. marca, do- poldne na območju Šmarja Pri Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; • v sredo, 14. marca, do- poldne na območju Žalca, Popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v četrtek, 15. marca, do- poldne na območju Laške- 83, popoldne pa na območju Mozirja. Prepolovljena kriminalileta Območje, ki ga pokrivajo policisti Policijske uprave Celje, je tretje največje v Sloveniji, takoj za ljubljanskim in mariborskim, obsega pa območje kar osmih upravnih enot oziroma dvaintridesetih občin. Kot je med svojim obiskom v Celju povedal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, dosegajo policisti na Celjskem odlične rezultate, delež kriminalitete pa se je na našem območju iz 14 odstotkov v letu 1992 prepolovil na lanskih 7 odstotkov celotne slovenske kriminalitete. Policiste Policijske uprave Celje, ki pokrivajo tudi območje 62 kilome trov državne meje s Hrvaško, pa prihodnja leta čaka še zahtevnejše delo, saj bo ta meja s priključitvijo Slovenije Evropski uniji dobila status schengenske meje, ki bo terjala močno poostren nadzor. IS ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Z vecimi naenkrat Ljubljanski kuloarski po- govori se še vedno vrtijo okoli dveh stvari. Prva je EMA, popevkarsko tekmova- nje za pesem, ki nas bo v začetku maja zastopala v Kobenhavnu. Da je zmagala Nuša Derenda, je že znano, da se je takoj po zmagi z možem in tremi otroki od- pravila na smučanje, tudi. Pomembno je, da se ne obre- menjuje ne s pesmijo in ne z zakulisnimi opravljanji, ki jih je sprožil gospod Goran Šarac, zasebno mož pevke Simone Weiss. In obreme- njuje se seveda glavna tele- vizijska šefica Miša Molk. Predvsem zato, ker mora na- ša pesem zasesti najmanj pe- to mesto, če ne, bo Slovenija morala čakati na novo pri- ložnost tja do leta 2003. Z EMO se ne obremenjuje Karmen Stavec, pravzaprav glavna oseba govoric, ki je pela pesem svojega fanta Martina Štibemika in za ka- tero je Goran, potem, ko je zvedel, da se njegova Simona, ki se je po treh letih pojavila na nacionalni televiziji in po desetih letih na kakršnem ko- li festivalu, ni uvrstila v finalni del, dejal, da je plagiat neke njegove pesmi. »V njeni skladbi so štirje moji takti in štiri besede in to v pesmi, ki sem jo pred časom napisal za Simono«. Karmen Stavec se zaradi tega ne razburja, tudi zato ne, ker jo je Štefan Raab, ki ima na zelo gledanem teve kanalu Pro7 svoj talk show, povabil k sodelovanju. Ker Karmen Stavec tekoče govori nemško, s sporazumevanjem nista imela težav in je vabilo sprejela. Še to, med tiste, ki jih je Sonja Pantar, ki je pisa- la o vizuelnem nastopu po- pevkarjev na EMI uvrstila med najboljše, je tudi celjska skupina Nude. »Zaslužijo pohvale za stilsko usklaje- nost,« je zapisala. Drugi dogodek, ki ima velik odmev, je tako imenovano nebrzdano seksualno življe- nje mlade slovenske mane- kenke Maje T. V Italiji je izšel njen dnevnik, v katerem piše, da se ni ljubila samo z enim, ampak včasih tudi z več gos- podi hkrati. Pravzaprav je mlada, 15-letna Maja razgalila tudi tisto temnejšo plat mane- kenskega življenja. Seveda so se zdaj oglasili dušebrižniki in obsojajo vse vprek. Pravza- prav pa vsi v en glas trobijo, da bi morali tako mlada de- kleta čuvati starši, če jih že pošiljajo v svet. Toda v Maji- nem primeru jo je »čuval« oče, ki pa ga policija dobro pozna že od prej. Ko smo ga iskali doma, je po domofonu gospod Belopavlovič izjavil samo: »Nič ne govorim brez odvetnika.« Pa saj ni bistve- no, ah govori ah ne, dobri poznavalci temnejših plati te- ga življenja pravijo, da so sa- mo čakali, kdaj bo prišla na dan vsa resnica o pošiljanju mladoletnih oseb v italijanske modne kroge. Dejstvo je, da ta dekleta hočejo uspeti v sve- tu in kljub mladosti vsaj prib- ližno vedo, kakšno ceno bo- do morale plačati. Po bese- dah enega od poznavalcev se v milanski modni svet odpra- vi mesečno od dvajset do tri- deset Slovenk. Če katera us- pe, se hitro najde na prvih straneh italijanskih in tudi na- ših časopisov, žal pa je večina takšnih, ki ne samo da ne uspejo kot manekenke, am- pak so se pogreznile, se po- grezajo ali pa se še bodo po- greznile v vrtinec mondenega življenja, ki traja toliko časa, kolikor časa je takšno dekle pripravljeno ustreči svojemu agentu. In niti trenutka dlje.. ININA KAVRAN ADLEŠIČ Urbajsova vina na Goriškem Aci Urbajs je edini vino- gradnik in vinar v Sloveniji, ki ima pravico na svoje eti- kete z vinom označiti med- narodno blagovno znamko Demeter, kar pomeni, da grozdje za njegova vina pri- haja iz vinograda, ki ga ob- deluje po metodi biodina- mičnega kmetovanja. Go- riško omizje mednarodne bratovščine Slow food se je pred kratkim zbralo na gra- du Dobrovo v Goriških Br- dih in pokušalo njegova vi- na ter kruhe in sire pridela- ne po enaki metodi. Viceguverner slovenskega Slow fooda Toni Gomišček je uvrstil na večer polžje družine Urbajsova vina za- to, ker so ravno zaradi nači- na obdelovanja vinograda nekaj posebnega. Bila pa je to tudi priložnost, da so se številni gostje, tudi ugledni vinogradniki iz sosednje Ita- lije, seznanili s filozofijo bio- dinamičnega kmetovanja. Na mizi so se znašli kruh iz pire, pa kruh iz moke sta- re žitarice enorednice (v Nemčiji stane kilogram take moke okoli 26 DEM), kruh iz moke bele koruze in sad- ni kruh, ter mlad in zrel kravji sir, vse po metodi bio- dinamičnega kmetovanja. Ob tem so se prilegala vina kerner letnik 2000, pozna tr- gatev, laški rizling letnik 1999, pozna trgatev char- donnaya letnik 1998 - vino izredno lepe zrelosti in ele- gance, ki je izvabil odobra- vajoče izraze celo na obra- zih suhih vin vajenih Primor- cev in izbor kernerja letnik 1999. V štiri ure trajajočem dru- ženju, v katerem smo veliko izvedeh o pačelih biodina- mičnega kmetovanja v vino- gradu, smo pokusili štiri vi- na, štiri kruhe in dva sira. To je bil eden najlepših slow food večerov, kar sem jih doživel, ravno zaradi svoje- vrstne askeze pri mizi in izrednega bogastva pri iz- menjavi mnenj in izkušenj. Aci Urbajs tako začenja svojevrstno turnejo po Slo- veniji, da bi vse tiste, ki jih zanima kakovost življenja z vidika zdravega prehranje- vanja in kuhure pitja, sezna- njal s pomočjo članov druš- tva Ajda, kaj pomeni delova- ti po načelih biodinamike in kako priti do blagovne znamke Demeter, v svetu zelo spoštovane in uveljav- ljene, ravno zaradi učinkovi- te kontrole in ozaveščenih članov. Biodinamična meto- da obdelave zemlje in gnoje- nja rasthn upošteva zakoni- tosti življenja ter v sozvočju z naravnimi ritmi ustvarja optimalne pogoje za krepi- tev sposobnosti rastlin, da iz zemlje in zraka vsrkajo maksimalno količino ener- gij, potrebnih za njihov last- ni zdrav razvoj. Ta metoda zagotavlja zemlji zdravje in obnavljanje. DRAGO MEDVED Maturanti na plan Maturanti srednjih šol - va- bimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh sošol- cev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spo- min za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopi- snem izrezku obujali spomi- ne na zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Foto- grafirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem ple- su, izletu... Če fotografije ni- mate, bomo zanjo poskrbeli mi. Izpolnite kupon in dogo- vorjenega dne vas bo obiskal naš fotoreporter. Kupone pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Maturcmti 3.C1 razreda Srednje strokovne in poklicne Celje, smer frizer, so maturantski ples odplesali 2. februarji Na fotografiji so: Maja Lipar, Saša Smodej, Karmen Lapoi nik, Lidija Kos, Alja Omladič, Lidija Kamenšek, Mat4 Jančič, Andrej Hrastnik, Petra Stiplovšek, Barbara Aleš, Ti(^ Hribar, Valerija Jereb, Valerija Korošec, Petra Bezovšek, Vi\ ka Krizmanič, Aljoša Lekš in razredničarka Marjana Vrfli nik. Na fotografiji manjkajo Miša Grešak, Pranja Rogelše^ Iris Mavric, Vesna Tadina in Natalija Rahten. NASI KRAJI IN UUDJE 25 * Kdo bo Šel Z nami na morje? Peta potnica je Jožica Bezovnik z Raduhe - pri Fatur bodo javno izžrebane še ostale udeleženke izleta objavljanje kuponov za so- jflovanje na 29. izletu 100 jjiečkih žensk na morje in ,ini kviza na isto temo je pnčano. Zdaj naš čaka žreb. ^v je bil presenetljivo do- pr, še posebej pri mini kvi- s pomočjo katerega smo ubili pet potnic, 10 kmečkih ■nsk pa bo po pošti dobilo ilažilne nagrade. Na peto vprašanje iz mini kvi- jsmo dobili kar 224 odgovo- IV, vse kandidatke pa so pra- lno odgovorile, da je bil naj- E(!krat z nami odlični glasbe- ik, ljudski godec leta 2000, iici Ašič, ki je lani praznoval pjubilej, 50 let igranja na har- oniko. Ob spremljavi vokal- I skupine Trs je zaigral tudi elodijo Otroci tisočletja (tekst ica C viki), ki ste jo izbrali za dodijo leta v programu Ra- a Celje. Alfi Nipič in Štajer- ih 7 so nastopili vsak po dva- krat, veliko nastopov je imel tudi oktet Studenček. Po enkrat so bili zraven ansambh Veseli hmeljarji, Štirje kovači, Niko Zaje, Muženič, Celjski instru- mentalni kvintet, Marela in še mnogi drugi. Med veselim pro- gramom so se nam po polnoči velikokrat pridružili tudi Pri- morski fantje. Na pet zastavljenih vprašanj smo dobili 976 odgovorov. Za odgovor na peto vprašanje je bila kot potnica izžrebana Jo- žica Bezovnik, Raduha 15, 3334 Luče ob Savinji, tolažil- ni nagradi pa prejmeta: Anica Klavžar ml., Dobje pri Lesič- nem 1, Prevorje in Zinka Jošt, Čreškova 33, Nova Cerkev. Kupone z geslom »izlet« bo- mo v uredništvu sprejemali do danes (8. marec), javno žreba- nje pa bo v petek, 9. marca ob 18. uri na kmetiji odprtih vrat Fatur v Slatini pri Ponikvi. Po- krovitelj je župan občine Šent- jur Jurij Malovrh, igral bo an- sambel Unikat, reportaža z žre- banja bo na programu Radia Ce- lje še isti večer ob 21. uri, re- portaža v Novem tedniku bo ob- javljena v četrtek, 15. marca. Do ponedeljka dopoldne, ko smo pripravljali to poročilo, smo dobili 453 prijavnic kmeč- kih žensk, ki želijo sodelovati na našem izletu, ki bo 6. in 7. aprila v prijazno Lucijo pri Por- torožu. Med objavljanjem kuponov smo dobili več telefonskih kli- cev o naši akciji. Odgovor je bil vedno isti in tako bo ostalo tudi v prihodnje: izlet je namenjen izključno kmečkim ženskam. Še vedno računamo s poštenost- jo kandidatk in s tem, da se pri- javljajo le tiste, ki jim je naša akcija namenjena. Letos bomo kmečki status vseh izžrebank »pretestirali« preko območnih kmetijskih zadrug. To bomo storili zato, ker bi radi ohranili dober sloves naše akcije. ^^^^^^^^^^m Tv Milena Žohar podeljuje priznanja učencem za dosežene uspehe. Učenci o sladkorni bolezni Drugega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, ki ga je pripravila Zveza društev diabetikov Slovenije, so se tudi letos udeležili učenci osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Šolskega tekmovanja se je pod vodstvom mentorice krožka RK Milene Žohar in ob pomoči mentoric krožka RK Lojzke Kapel ter Dragice Derič udeležilo 32 učencev, od katerih jih je bronasto priznanje doseglo 27. Minuli teden so na sedežu Rdečega križa v Laškem za vse tekmovalce pripravili sprejem, kjer so jim podelili še priznanja za dosežene rezultate na državnem tekmovanju. Irena Cesar iz 8. c in Klavdija Kotar iz 7. č razreda sta osvojili zlato, Sandra Zvonar iz 7. d pa srebrno priznanje. Glavna sestra Zdravstvenega doma Laško Brigita Ojcinger je tekmovalcem predstavila pripomočke za samokontrolo krvnega sladkorja in opravila nekaj meritev. VLADO MAROT Čebelarsici seminar v soboto je bil v dvorani tljskega sejma na Golovcu I. državni čebelarski semi- ir, ki ga je pripravila Čebe- rska zveza Slovenije, ude- žilo pa se ga je okoli 1500 ovenskih čebelarjev. Na seminarju, ki ga že nekaj (zapovrstjo pripravljajo v Ce- \ so slovenskim čebelarjem reda vali nekateri mednarod- »zna ni strokovnjaki s področ- čebelarstva. Najbolj odmev- Jje bilo predavanje Josefa Ul- »iz Avstrije, ki je predstavil ložnosti čebelarske dejavno- iv Evropski uniji. Milan Me- lič je predstavil novo kolek- vno blagovno znamko »Slo- fnski med kontrolirane kako- 3sti«, za uvedbo katere so člani ebelarske zveze Slovenije že fejeli uradno dovoljenje, iz- flke, označene s to znamko, 3 bodo pričeli prodajati v pri- Ddnjih mesecih. Milan Meglic predaval tudi o higieni v pa- iu, Vlado Pušnik je predsta- ^ pomen in strokovne naloge "Vega Čebelarskega centra Slo- ^nije, ki ga gradijo v Lukovi- Pri Domžalah, dr. Livio Do- 8o, predsednik čebelarskega druženja Trst, pa je slovenskim kolegom predstavil nekaj zna- čilnosti čebelarjenja v Italiji. Med seminarjem se je pred- stavilo nekaj izdelovalcev pa- njev ter proizvajalcev izdelkov iz medu. Kot je povedal Peter Gradi- šnik, predsednik Čebelarske- ga društva Celje, so organiza- torji s kakovostjo strokovnih prispevkov na seminarju zelo zadovoljni. V prihodnjih me- secih bodo bolj aktivni tudi čla- ni Zveze čebelarjev celjske re- gije, ki bodo 1. aprila v celj- skem Narodnem domu pripra- vih čebelarski posvet, maja bo dan odprtih vrat celjskega druš- tva, konec poletja pa bodo pro- slavih 95. obletnico delovanja Čebelarskega društva Celje, ki je po doslej znanih podatkih pričelo delovati leta 1906. AMS Pecivo kot sadje Na turistični kmetiji Potočnk v Matkah je bilo pred kratkim živahno in ustvarjalno, saj je aktiv kmečkih žena iz Prebolda pripravil tečaj peke peciva. Kuhinja z velikim štedilnikom s kar šestimi pečicami, se je spremenila v umetniško delavnico, v kateri so žene in dekleta izdelovala pecivo v podobi sadja, manjkalo pa tudi ni peciva v obliki salam, gobic in drugih dobrot. Izkazale so se kot prave mojstrice. D. NARAGLAV Ceijsici ijubitelfi ptic Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije šteje že okoli dva tisoč čla- nov. Približno dvesto jih je z območja celjske regije, kjer nameravajo v naslednjih me- secih ustanoviti sekcijo tega društva. Kot je povedal pobudnik za ustanovitev sekcije Janez Se- negačnik iz Šentjurja, so se za ustanovitev sekcije odločili, ker je v Celju veliko mladih, ki se zanimajo za ptice in naravo, vendar vsi nimajo možnosti, da bi na predavanja hodili v Ljub- ljano ali Maribor. »V obeh me- stih je društvo izredno močno, Celje pa je ravno nekje vmes,« pravi Janez Senegačnik. Po nje- govih besedah je v Celju aktiv- Pobudnik za ustanovitev celj- ske sekcije Društva za opazo- vanje in proučevanje ptic Slo- venije, Janez Senegačnik. nih 20 članov društva, ki ob tem, da štejejo ptice, sprem- ljajo njihova gibanja, vključu- jejo se v akcije za zaščito posa- meznih vrst ter sodelujejo pri zbiranju podatkov za knjige, kakršne so Enciklopedija ptic, Atias gnezdišč in podobnih. -.»Prav zato smo se odločili za ustanovitev sekcije, saj je ved- no, ko je bilo potrebno sporo- čiti podatke o številu ptic na Celjskem, prišlo do težav. Ko bomo delovali bolj organizira- no, bo podatke o posameznih vrstah lažje zbrati, bolj orga- nizirano pa se bomo lahko lo- tevali tudi različnih akcij za zaščito posameznih ptic,« je de- jal Janez Senegačnik. Za začetek bodo ljubitelji ptic s Celjskega pričeli z neformal- nimi srečanji, na katere vabijo vse, ki jih zanimajo ptice. Prvo predavanje z naslovom Ptice okoh domov in sadovnjakov bo v torek, 20. marca, ob 18. uri v prostorih Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje, 17. aprila pa bodo člani slovenskega Druš- tva za opazovanje in proučeva- nje ptic pripravih izlet na Sliv- niško jezero. AMS Foto: G. KATIC 40 mučenikov in solamiada Peto salamiado pripravljajo v okrepčevalnici Marjeta v Rim- skih Toplicah na dan 40. mučenikov. Vse, ki želijo oceniti svoje suhomesnate izdelke vabijo, da jih prinesejo v okrep- čevalnico jutri, v petek, najkasneje do 14. ure. Uradna raz- glasitev rezultatov bo ob 18. uri. Z degustacijo izdelkov in zabavo bodo nadaljevali tudi še v soboto zvečer s praznova- njem dneva žena in 40. mučenikov, ko bo goste zabaval an- sambel Dori. VLADO MAROT 26 NASI KRAJI IN UUDJE Inšpektorje na teren Dobre pol leta je, kar ima Celje svojega občinskega inš- pektorja, in kot ugotavljajo pristojni, je dela zanj več kot preveč, občani pa si ga želijo na terenu tudi v primestnih krajevnih skupnostih in ne samo v središču mesta. V bodočnosti, podobno si želi- jo tudi v sosednjih občinah, pa naj bi zaživela medobčin- ska inšpekcija, ki bi pri svo- jem delu občinske meje upo- števala le ob preverjanju za- konitosti ravnanja občanov glede na sprejete občinske odloke. Dejstvo je, da je celjski ob- činski inšpektor Zdenko Les- jak, ki mu pri delu pomagajo komunalni nadzorniki, pri zah- tevnejših inšpekcijskih postop- kih pa tudi pravnik, z večino svojega dela, kar devetimi de- setinami, vezan na področje prometa, sledi pa skrb za vi- dez okolja. Pri delu se opira na določila občinskih odlo- kov, ena od vodilnih težav, s katerimi se ob inšpektorju sre- čujejo tudi občani, pa je v Celju dejstvo, da v občini ni odlagališča oziroma deponije za gradbene odpadke, zato tu- di vse več črnih odlagališč. Sicer pa so komunalni nadzor- niki lani v primerjavi z letom 1999 opravili približno enako delo, nekoliko uspešnejši pa so bili v številu vročenih pla- čilnih nalogov. Izdali so preko 2.300 obvestil o prekrških ter le nekaj deset manj plačilnih nalogov, s plačanimi kaznimi pa se je v občinsko blagajno nabralo 6,2 milijona tolarjev. Inšpektorski nadzor je naj- bolj dosleden pri nadzoru pro- metne ureditve in parkiranja, največ kršiteljev pa v Celju beležijo ob Ulici XIV. divizi- je, na območju šolskih kom- pleksov ob Oblakovi, Koso- velovi in Malgajevi ter na ob- močju bolnišnice in starega mestnega jedra. Z novim paj- kom je bilo lani odpeljanih 750 nepravilno parkiranih vo- zil, nadzorniki pa so lisice nataknili na preko 2.500 vo- zil v mestnem jedru. Komu- nalni nadzorniki pa so lani po uradni dolžnosti vzpostavili tudi bazo podatkov o nameš- čenih reklamnih napisih in označbah podjetij ter izdali nekaj manj kot 900 odločb o odmeri komunalne takse, s tem pa v občinsko blagajno zbrali preko 8,5 milijona to- larjev. 1. STAMEJČIČ MODRI TELEFON Odsluženi avtomobil Franca iz Žalca moti modri kombi, ki že dlje časa brez tablic stoji ob cesti Žalec-Ce- Ije pred Drešinjo vasjo. Zani- ma ga, kdo je pristojen za nje- govo odstranitev in zakaj te- ga še niso storili. Na oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Ža- lec so nas napotili na inšpekto- rico Simono Bolarič, ki nam je povedala, da že več kot mesec dni čakajo na odziv policije. Ta jim mora namreč sporočiti, kdo je lastnik avtomobila, da lahko potem ukrepajo. »Zadostovalo bi že, da bi nam uradno zagoto- viU, da je lastnik neznan. Brez tega pa si ne upamo ukrepati,« pravi Bolaričeva. Po njenem Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala novinarka Janja Intihar. Na telefonsko števil- ko 031/569-581 jo lahko po- kličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po tele- fonu 42-25-000. mnenju je avto neuporaben, zato ga bodo odpeljali na uničenje. O odsluženem kombijui ži zanimiva zgodba, ki n^j^ sicer ni nihče uradno pot, Tako naj bi ga menda upo,.. li za tihotapljenje prebežnii, na poti pa jih je zalotila pQ| ja, zato naj bi avtomobil q, parkiran kar ob cesti. Faktor na dlani Bralec Franc Špes iz Goi ke 6 v Celju sprašuje, \ šen je korekcijski faktot določanje površin nepren nin - konkretno za \ožo,\ se sedi in suši perilo, ki j 3 kvadratne metre povrj in ki je globoka manj koti cm. Sprašuje tudi, ali se del šteje v stanovanjsko, vršino. Korekcijski faktor za lože 0,75. Loža se šteje v stanovj sko površino, so nam povei na Stanovanjskem skladu i čine Celje. U Z občutkom za soljudi Klub študentov celjske regije je v sodelo- vanju z Mladinskim centrom Celje in Pro- jektno pisarno Celje - zdravo mesto v začet- ku decembra začel z akcijo zbiranja razno- vrstnih igral, ki so jo poimenovali Vsak otrok potrebuje ljubezen in vsaj eno igračo. Zbiranje se je pričelo v pisarni KŠCR, zaradi pomanjkanja prostora in vse večjega zanima- nja okolice pa so organizatorji zlDirališče pre- stavili v Mladinski center Celje, kamor so otro- ci in odrasli vsak dan prinašali igrala. Odziv Celjanov je presenetil pobudnike, saj so na ta način zbrali kar 813 različnih kosov - plišastih igrač, otroških knjig, zloženk, barvank... Na nedavnem uradnem zaključku akcije so igrače razdelili predstavnikoma Osnovne šole Glazija in Centra za socialno delo Celje, ta pa otrokom, ki jih dejansko najbolj potrebujejo. Ljudje pogosto sploh ne vidimo, da je včasih potrebno tako malo, da razveseliš druge. To je dokazala tudi ta humanitarna akcija, s pomoč- jo katere so se izpolnile mnoge skrite želje otrok, ki znajo ceniti podarjeno. Nekaj pa so s tem naredili zase tudi tisti, ki so v akciji sodelovali in tem otrokom vsaj malo polepšali življenje. Sicer pa bodo v KŠCR še naprej nadaljevali s podobnimi akcijami, ki bodo namenjene boju proti drogam, aidsu, dolgčasu in podobno. B. JANČIČ Foto: G. DOMJAN Za manjši krvni davek Združenje šoferjev in avto- mehanikov Savinjske doline, ki združuje okrog 300 članov iz šestih občin je imelo občni zbor. Po besedah predsednika Iva Serdonerja so bili vse leto ze- lo aktivni, v celoti so izpolnili zastavljeni plan. Še vedno šte- jejo za svojo osnovno nalogo prizadevanje za zmanjšanje krv- nega davka na cestah. Zato so sodelovali s Svetom za preven- tivo in vzgojo v cestnem pro- metu Žalec, ki pripravlja me- dobčinsko tekmovanje osnov- nih šol Kaj veš o prometu, nji- hov avtopoligon pa je vedno do- stopen osnovnim šolam za pou- čevanje šolarjev o cestno pro- metnih predpisih. Sodelovali so tudi v akciji Prvi dan v šolo, organizirali in sodelovali so na večih stanovskih srečanjih in tekmovanjih šoferjev. Lani so preuredili notranjost doma. Na zboru so podelili priznanja in odlikovanja Republiške zveze ZŠAM Slovenije. Plaketo z zla- tim vencem je prejel Alojz Bastl, s srebrnim Alojz in Da- ni Satler, Avgust in Milan Va- sle in Peter Pungartnik, plake- to tovarištva Branko Novak, Ko- nrad Pižorn, Avgust Likeb, Jo- že Vidic, Anton Kanič, Jože Medved in Janez Podbom zlato značko Ivan Florja Stanko Adamič, Janez And šek in srebrno Tomaž Ožir, kulturni program je poski moški društveni pevski zl ki ga vodi Mija Novak. T. TAVČ Pločnik in most cez Dravinj^ v krajevni skupnosti Dra- ža vas imajo tudi letos v na- črtu precej delovnih akcij, ki jih bodo financirali iz krajev- nega samoprispevka, občin- skega proračuna, nekaj pa bo prispevala država. O načrtu dela je predsednik KS Draža vas Dušan Arbajter povedal: »S sredstvi, ki jih ima- mo na voljo, nameravamo do- končati pločnik od turistične kmetije Marguč do osrednjega dela vasi. Na tej relaciji bomo postavili tudi dve avtobusni po- staji in uredili javno razsvet- ljavo. V izdelavi so načrt^ pridobitev državnih sredstev omenjeni projekt, ki naj bi i okrog trideset milijonov tol jev.« i Poleg tega imajo v načrtu obnovo nogometnega igrišiS pripadajočo stavbo, v kateri garderoba za športnike. M bodo začeli z gradnjo moi čez reko Dravinjo. Denar boi gotovila država, KS Draža i in občina Slovenske Konjice bosta prispevali za ureditevj ne razsvetljave na mostu, i Gasilci podpisali pogodbo V prostorih uprave občine Braslovče so na krajši slovesnosti župan Duško Goričar, p sednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki sedmih prostovoljnih gasil! društev podpisali pogodbo o lokalni javni gasilski službi za letos. Pred podpisom se je župan zahvalil gasilski zvezi in vsem društvom za uspešno delo v pi klem letu ter obljubil pomoč iz občinskega proračuna tudi za to leto. Predsednik GZ Franci S pa je ob zahvali izrazil željo, da bi pripravili osnovni tečaj za gasilca, ki ga v braslovšem poV tvu že dve leti ni bilo. T. TAVi Vedno dobrodošli prostovoljci Odbor za oživitev dela Kra- jevne organizacije Rdečega križa na Vrhu nad Laškim je v nedeljo po dvanajstih letih zatišja ponovno začel z de- lovanjem, ki je za sam kraj in ljudi še kako potrebno. Na volilnem občnem zboru so prisotni, ki sem jim je pridružil tudi laški župan Jože Raj h, spregovorili o vlogi in pome- nu Rdečega križa, izvolili osemnajstčlanski krajevni in nadzorni odbor organizacije ter predstavili predlog načrta za delo v letošnjem letu. Z ustanovitvijo te krajevne or- ganizacije naj bi povečali pre- glednost področja in tako za- gotavljali pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Hkrati to pomeni tudi pridobitev novih prostovoljcev, kar je poudaril v svojem govoru tudi župan Rajh. Za predsednika organi- zacije so v nadaljevanju izvo- lili Bogomirja Jakopiča, nato pa predstavili svoje načrte v pri- hodnje. Ti naj bi bili v prvi vr- sti usmerjeni v ugotavljanje so- cialnega stanja krajanov, skrb za starejše in bolne, sodelova- nje z drugimi društvi in Območ- nim združenjem Rdečega kri- ža Laško. Da so tovrstne insti- tucije več kot potrebne, kaže- jo tudi statistični podatki o zdravstvenem stanju prebival- cev Celjskega, ki jih je v nede- ljo predstavila Nuša Konec Ju- rič, dr. med., iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. B. JANČIČ FEUTON - INFORMACIJE 27 1^ Tednikova akcija - dvojčki fjekega dne sem v Ljud- .jjein magazinu srečal prikup- j dvojčici, ki ju lastna mati ni 32ločila. Poznal sem še nekaj jiojajčnih dvojčic in dvojčkov, lodobnih kot krajcarja. V jedništvu so takoj osvojili poj predlog, da bi ob sodelo- vanju bralcev iskali najbolj po- lobne dvojčke. Objava foto- jrafij in kratkih opisov v bese- lije trajala skoraj celo leto. Ob ;oncu smo potem objavili dve ^sopisni strani pomanjšanih ;ličic in dali bralcem prilož- lost, da izberejo najbolj po- lobne. Po izidu te serije smo pri- iravljali srečanje vseh objav- jenih dvojčic in dvojčkov na irireditvi v veliki dvorani Na- odnega doma. Seveda sem obiskal druži- lo, v kateri sta kot najbolj »dobni dvojčici dobili največ jlasov. Bili sta Mozirčanki. V ijunem domu sem doživel lekaj, kar ilustrira popular- lost takšne akcija. Mati dvoj- ic, ki pa so bile ta čas v šoh, je ila močno presenečena, zla- siše, ko je izvedela, da bosta lekleti deležni lepe nagrade. Na vsak način mi je hotela skuhati kavo: »Krop mi na štedilniku vre, samo kavo še denem vanj...« Tako je hitela, me tiščala nazaj na stol, poiskala kavin lonček, škatlo z mleto kavo in pristavila. Nisem sicer tiste sorte, da si ne bi upal ziniti, vendar te kavine skodelice nisem mo- gel spiti niti do polovice. Ni in ni šla dol. Ko sem potem skočil še v šolo, da bi tudi dekleti obve- stil, sem se spomnil, da mo- ram še nazaj na njun dom povedat, naj ju za celjsko raz- glasitev enako oblečejo. Dekličina mama ni vedla kam naj bi se dala in kako opravičila. Za mano je na- mreč prišla k njej soseda. Tu- di njej je ponudila kavo iz »džezve« kot meni, pa jo je izpljunila v umivalnik, češ, kakšna godlja pa je to. Mama mozirskih dvojčic je namreč v naglici v posodo za kavo nalila juho, v kateri je vrelo meso za kosilo in je na štedilniku stala ob posodi z navadno vrelo vodo. Prireditev v Narodnem do- mu je bila imenitna. Prišli so menda vsi, dvojčice in dvojč- ki, veliki in mali, večinoma s svojimi sorodniki. Pri akciji so ves čas sodelo- vali bralci, pošiljali so naslove dvojčic in dvojčkov, bližji so- rodniki so poslaU kar slike in podatke, tako da k vsem ni bilo treba pošiljati novinarjev. Prispevke smo pisali vsi v re- dakciji. Največ »krajcarjev« smo obiskali spotoma, ko je kateri od nas šel v tisto smer po opravkih. Kolegi v ured- ništvu so mi hoteli podtakniti gnilo jajce. Kolega v ekonom- ski propagandi mi je prinesel svojo portretno fotografijo in še eno iz vojaških let, češ da je na tisti njegov brat dvojček, ki pa da je pri vojakih in ne morem govoriti z njim. Ker je bil potegavčnik ves čas v hiši, ko je serija izhajala in ker se je šaljivec javil šele na koncu, sem ga spregledal. Tednik je rad posegal tudi malce v preteklost, ki vedno zanima bralce. Tako smo sli- kah za spomini na strašnega Guzaja, iskali ljudi, ki so v obeh vojnah doživeli kaj po- sebnega. Znanstvo z okrož- nim sodnikom dr. Makarovi- čem mi je bilo v pomoč, da sem dobil stare spise sojenj, tako je kar nekaj tednov izha- jala zgodba o požigalki s Koz- janskega. Zlasti okoli novega leta (beri tudi božiča) so bile takšne resnične zgodbe do- brodošlo branje. Narodopisje, izročilo, šege in običaji me takrat še niso mika- li. Več je o tem pisal Milan Božič, zlasti o splavarjih in zgornje savinjskih holcerjih. Sem bolj za znanstveno fanta- stiko. Eno takih zgodb mi je kot slikanico ilushiral akadem- ski slikar Peter Krivic. Zanima- nje za ljudsko izročilo se me je lotilo šele med mojim pozrdm študijem in ko sem se izselil iz Celja v okolico Laškega in tako prišel v stik s skoraj pozabljeni- mi podobami otroštva. Izmišljali smo si vedno no- ve in nove rubrike, kot je bila dolga leta »mala anketa« na isto temo. Ker smo ravno v Prešerno- vem letu, naj spomnim na malo anketo, ko sem nekoč v gimnaziji vprašal pet dijakinj, kaj bi storile, če bi bile Primi- čeva Julija. Lahko greste pre- listat ta stari letnik, niti ena med njimi ni v Prešernu vide- la idealnega ljubimca in zaže- lenega moža. Domače teme, torej tudi iz bližnje in daljne preteklosti, so bile vselej dobrodošlo ča- sopisno čtivo, ne zgolj najno- vejši dogodki. Z vso resnostjo moram pri- staviti, da sem, kot moji gene- racijski kolegi, ki jim je dosti- krat očitano, da svojim bral- cem niso bili verno ogledalo sveta in celotne človeške družbe, delal v dobri veri. Ko- liko drugega vpogleda pa smo lahko dobili? Niti v šoli, niti v javnosti dovoljenem tisku in politično ekonomski hteraturi, ki ni bila na indeksu ali zapra- šena v depojih knjižnic. Na kratkih potovanjih čez mejo je bilo le malo razhke. Socialna nasprotja so bila tudi tam očitna na vsakem kora- ku. Družbeno političnega raz- gleda v dveh treh tednih ni bilo mogoče zakoreniniti. Ko se je v bivši državi socia- lizma že začelo krhati popol- no enoumje, sem dvodnevni skok v bližnji Gradec izkori- stil tako, da sem noč pri znan- cu preživel pri luči in v eni sapi in v nemščini vsaj na grobo prebral Djilasov »Novi razred«. (Sledi: Matere z 10 in več otroki) Dva para dvojčic. Prvi dve mlajši dvojčici sta bili iz Mozirja, pri katerih mami sem pil kavo kuhano na goveji juhi, drugi dve sta tisti, ki sem ju videl v »ljudskem magazinu« in ki sta se med akcijo tudi prijavili. Za reprizo, kakšni so po tolikih letih najbolj podobni, je pred časom tednikovcem prehitro pošla sapa. 28 NASI KRAJI IN UUDJE Alojz Melanšek. krvodajalski rekorder celjske regije, je darovcil večino krvi za potrebe celjske bolnišnice. Tam pravijo, da je z njo rešil marsikatero življenje. Krvodajalski rekorder regije je Velenjcan Na transfuziološkem od- delku celjske bolnišnice je bil v torek nevsakdanji do- godek. Alojz Melanšek, 56- letni krvodajalec iz Velenja, je tokrat daroval kri že 166- krat. V celjski regiji je to največkrat. Na slovesnem sprejemu je na to posebej opozorila pred- sednica območnega združe- nja Rdečega križa Celje Maj- da Brenčič, predstojnica transfuziološkega oddelka Marija Šunjevarič, dr. med., pa je povedala, da je daroval Melanšek vsega skupaj nič manj kot 60 litrov dragocene življenjske tekočine. Zato se je mu osebno zahvalil direk- tor celjske bolnišnice Samo Fakin ter spomnil, da so z Melanškovo krvjo rešili že marsikatero življenje. Nič čudnega, saj je Velenjcan daroval kri najpogosteje, kar 140-krat, za potrebe celjske bolnišnice, nekajkrat pa na ve- lenjskih akcijah ter za slovenj- graško bolnišnico. Prvič je da- roval kri leta 1967, ko so na mladinskem sestanku v ter- moelekh-arni Šoštanj opozorili na nujo po življenjski tekočini. Pravi, da je imel pred prvim darovanjem krvi pomisleke, nato je to postalo zanj nekaj običajnega. Od takrat daruje kri po štirikrat na leto ter se po darovanju vedno dobro počuti. Rojeni Velenjcan, ki živi v družinski hiši pod gradom Ša- lek, je bil v termoelektrarni za- poslen dolga leta. Začel je kot strojni ključavničar ter po izo- braževanju nadaljeval kot ko- telski shojnik. Zaradi težav s kolki je bil pozneje upokojen. Med njegovimi najlepšimi do- živetji iz časa zaposlitve so bila daljna potovanja. Obiskal je vse celine, najbolj pa so ga navdušili japonska kultura, ki- tajski zid, redki medvedi panda ter kenguruji iz avsfralske div- jine. Prikupili so se mu tudi Tadž Mahal ter budistični templji Bangkoka. Pri vsem skupaj ostaja zvesti krvodajalec, z rekordom celj- ske regije. Njegova krvodajal- ska prizadevanja podpirata so- proga Antonija in sin Milan, ki se je tako kot oče odločil za kovinsko sh-oko. Tudi v Rde- čem križu mislijo nanj, saj bo v kratkem prejel visoko krvoda- jalsko priznanje. Teh ima seve- da že kar nekaj. BRANE JERANKO Prihodnost v strojništvu čeprav se je v ponedeljek iztekel rok za vpis učencev zaključnih razredov osnovnih šol v srednje šole, imajo bodo- či dijaki še do 26. marca čas za premislek. Do takrat lahko spremenijo svojo odločitev in prenesejo prijavo na drugo srednjo šolo oziroma v drug program - morda v programe strojništva, kjer bo prostih uč- nih in delovnih mest brez dvo- ma tudi letos dovolj. Kot že vrsto let je namreč tudi za naslednje šolsko leto zelo malo zanimanja za kla- sične strojniške poklice, ki jih izobražujejo v dvoinpolletnih in troletnih programih sred- nje poklicne šole. Zanimanje učencev osnov- nih šol je v popolnem nas- protju s potrebami gospo- darstva oziroma obrtništva v Celju in v širši Sloveniji. »Bo- jim se, da bodo čez nekaj let ti poklici skoraj izumrli, ker je žal v javnosti mnenje, da ni dela oziroma ni služb za tiste, ki končajo izobraževanje za strojniške poklice,« komenti- ra dogajanja Tomaž Štolfa, ravnatelj Srednje strojne šole Štore. »Res je, da za nekatere atraktivne poklice, ki imajo lepa zveneča imena, ni in ne bo dela. Taki absolventi se bodo kasneje pojavljali v dra- gih prekvalifikacijah. Že da- nes je na zavodih za zaposlo- vanje veliko neskladje med iskalci zaposlitve in ponu^ij^ Veliko je delavcev, ki so j izobrazili za neprimem, smer oziroma poklic, Skuš^, mo s skupnimi močmi pr^,: smerit tok učencev iz sufjf tarnih poklicev v deficitariif kar strojništvo zagotovo je.,, Po njegovih opažanjih je i( tos naravnost osupljiv osj učencev za dvoinpolletno ^ braževanje, namenjeno učej cem, ki ne končajo osemlei ke, za poklic predelovalec kc vin. »To si lahko razlagamo tem, da je zelo malo takšni učencev v osnovnih šolah, ai da ne želijo nadaljevati izo braževanja. Morda je preiHj lo poudarjeno, da v dveh leij in pol šolanja učenec v tec programu opravi osnovno žc lo in si še pridobi znanja i: veščine za enostavna delj poudarja Tomaž Štolfa. Potrebe po delavcih stroj niških poklicev pa so po po datkih zavoda za zaposlova nje na Celjskem velike: za po klic oblikovalec kovin j potreb za 140 delavcev, i poklic preoblikovalec in spj jalec kovin 336 delavcev, 2 poklic strojni mehanik 15 delavcev, za poklic monter i upravljalec energetskih na prav 68 delavcev... Velike p( trebe so tudi za dualne poki ce, zato ponoven razmislek poklicni odločitvi res ne b odveč. Roševi nasledniki Osnovna šola Frana Roša Celje in Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Celje sta v torek pripravila XIV. Roše- ve dneve, literarno srečanje najboljših mladih literatov iz sedmih in osmih razredov osnovnih šol Slovenije. Lite- rarno srečanje je tako letos preraslo na državno raven. Literarna srečanja osnovno- šolskih avtorjev prirejajo z na- menom, da bi poglobili njihove sposobnosti izražanja. Po treh letih je iz bralnega srečanja na- stalo celodnevno z literarno delavnico, ki jo je navadno vo- dil priznani slovenski književ- nik, letošnjo Milen Dekleva. O kreativnem pisanju pa je men- torjem predavala univerzitetna profesorica Milena Blažič. Na Roševe dneve se je prija- vilo štiridest mladih literatov s tridesetih šol. Za literarno de- lavnico pa je žirija, v kateri so bili Antonija Mešl, Živko Beš- kovnik in Ljudmila Conradi, iz- brala 29 učencev iz 29 šol. Žirija je med temi prispevki izbrala najboljše in podelila štiri ena- kovredne nagrade za poezijo in dve za prozo. Pri tem je upoštevala izvirnost, ustvarjal- nost, kreativnost, slikovitost in abshaktno izražanje. Nagrade za poezijo so do- bili Maja Predalič iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, Maruša Pozvek iz IV. osnov- ne šole Celje, Jasna Simončič iz Osnovne šole Dramlje in Mateja Drevenšek iz Osnov- ne šole Griže. Nagradi za pro- zo pa sta dobila Marko Vo- lavšek iz Osnovne šole Glazi- ja Celje in Anja Urška Bele- har iz Osnovne šole Frana Roša. Literarna dela vseh iz- branih avtorjev so objavili v zbirki Šepet resnice. SIMONA BRGLEZ Ljubezen V pesmi Celjsko podjetje Fit media pripravlja v torek ob 19. uri v Modri dvorani Celjskega sejma letos že šesto leto za- pored kulturno družabno, tradicionalno humanitarno prireditev Ljubezen je ena sama pesem, namenjeno vsem dekletom, materam, ženam in ženskam. V programu pa bodo na- stopili Pepel in kri, Ditka Haberl, Nuša Derenda, Adi Smolar, Kvartet Akord in osrednji gost večera Davor Radolfi, občinstvo pa bo lahko prisluhnilo tudi bese- dam Neže Maurer. Voditelj bo Mario Galunič, Izkupi- ček letošnje prireditve bodo organizatorji namenili v šti- pendijski sklad za slepo Pe- tro Rom, mlado pianistko, ki je nastopila na lanski pri- reditvi, sicer štipendistko Lions cluba Celje. IS IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za mali živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 ii na spletni strani http://come.to/zonzani. V Slancah pri Celju so 25. februarja rmšli leto starega križaiica, podobnega labra- dorca. Na Muzejskem trgu v Celju p so na pustni torek našli pet U starega nemškega ovčarja modro pisano ovratnici Na Levčevo 8 v Celju pa se je na pustni torek zatekel pet letni križanec s terierjem. 29 KAJ BI DANES KUHALI Zrno do zrna..« rizota gižota s papriko 2a 2 osebi potrebujemo: p g riža, 1,5 dl rdečega vina, J dl krepke mesne juhe, 1 j,ajhno čebulo, 1 strok česna, J velik paradižnik, 1 žhčko Paradižnikove mezge, 1 jjajhno rdečo papriko, 10 g jpasla ali margarine, olje, na- ^ban parmezan, sol, poper, papriko operemo, razpolovi- jjo in narežemo na četrtine, jemenje in notranjo belo koži- co odstranimo. Papriko pope- jjenio, da postane zgomja lupi- la mehka. Položimo jo na re- šetko in jo pokrijemo z vlažno jjpo. Nato jo brez težav olupi- jo. Olupljene četrtine nareže- mo na kockice. Olupimo tudi paradižnik in mu odstranimo semenje, meso pa narežemo na jiockice. Česen drobno sese- Idjamo in prepražimo na olju. Dodamo paradižnik in papriko, premešamo in pražimo minut- 1(0. Odstavimo s štedikiika. Za rižoto vzamemo riž z majhnimi okroglimi zrni, ki se ne razkuhajo, ampak vsr- kajo kar največ tekočine. Ri- iota iz te vrste riža je sočna, ne da bi bila lepljiva. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Prepražimo jo na olju (lahko na olivnem). Doda- mo riž, premešamo in prepra- ž/no. Dodamo paradižnikovo jiezgo in jo razmešamo. Zali- fmo z vinom in kuhamo, da fino popolnoma povre. Zavre- mo juho in jo z zajemalko prilivamo k rižu. Riž kuhamo v nepokriti kožici 18 minut, pes ga nekajkrat premeša- mo. Ko juha povre, dolijemo spet novo zajemalko. Kuhani riž odstavimo in začinimo po okusu. Primešamo mu na koščke narezano maslo ali margarino, papriko in para- dižnik. Rižoto potresemo s parmezanom in ponudimo. Med kuhanjem se riževa zrnca napijejo tekočine: vi- na, juhe, smetane. Če želimo skuhati zares dobro rižoto, jo pripravimo z domačo me- sno juho. Pikantno začinje- no juho riževa zrnca dodo- bra vsrkajo, tako da nam ni potrebno dodajati drugih začimb. Šele ko je na mizi, rižoto popramo in potrese- mo z naribanim sirom. Rizota s penečim se vinom Za 2 osebi potrebujemo: 200 g riža, 1,5 cl vinjaka, 5 dl krepke mesne juhe, 10 g ma- sla ah margarine, olje, 2 dl sladke smetane, 50 g parme- zana, poper, 2 dl penečega se vina, 1/2 čebule. Čebulo olupimo in drobno naribamo. Prepražimo jo na olju, da se zmehča. Dodamo riž, premešamo in prepraži- mo. Zalijemo z vinjakom in kuhamo, da tekočina povsem povre. Posebej zavremo me- sno juho. Postopoma jo prili- vamo k rižu, riž naj pri tem ves čas vre. Kuhamo približ- no 18 minut, vmes pa večkrat premešamo. Kožice ne pokri- jemo. Nazadnje primešamo sladko smetano. Kuhani riž začinimo po okusu. Odstavi- mo ga s štedilnika in mu pri- mešamo na koščke narezano maslo ali margarino in polovi- co naribanega parmezana. Kožico pokrijemo in pustimo riž, da stoji eno minuto. Nato ga razdelimo na dva ogreta krožnika in prelijemo s pene- čim se vinom. Popramo, po- tresemo s preostalim parme- zanom in takoj ponudimo. Rizota s špinačo in graiiom Za 4 osebe potrebujemo: 400 g riža, 200 g sveže špi- nače, 150 g luščenega gra- ha, 1 majhno čebulo, 1 strok česna, olje, 20 g ma- sla ali margarine, 2 dl bele- ga vina, 1 hter krepke me- sne juhe. Med kuhanjem rižoto ne- kajkrat premešamo z leseno kuhalnico.' Kuhamo jo na majhnem plamenu, v nepo- kriti posodi. Zalivamo jo z vrelo juho. Šele ko tekočina povre, dolijemo novo zaje- malko juhe. Tako najlažje določimo prejšnjo mero te- kočine. Špinačo operemo, 4 lepe lističe prihranimo za okras. Preostalo špinačo prevremo v osoljeni vodi, da se sesede, nato jo ocedimo. Grah sku- hamo v malo osoljene vode, nato ga ocedimo. Prgišče gra- ha prihranimo, preostanek pa skupaj s špinačo zmiksa- mo. Čebulo olupimo in drob- no naribamo. Česen olupimo in stremo. Oboje prepražimo na olju, dodamo riž, preme- šamo in zalijemo z vinom. Pustimo, da vino popolnoma povre. Nato zalijemo riž z malo vrele juhe. Juho doliva- mo postopoma, riž naj ves čas počasi vre. Kuhan je v približno 18 minutah. Med kuhanjem ga nekajkrat pre- mešamo. Kuhamo ga v nepo- kriti kožici. Tik preden je riž gotov, mu primešamo pire iz špinače in graha. Po okusu začinimo. Kožico odstavimo s štedilnika. V rižoto zmeša- mo koščke masla ali marga- rine in prihranjeni grah. Ri- žoto damo na krožnike, okrasimo jo s špinačnimi listi in potresemo s parmeza- nom. Piše: MAJDA KLANŠEK BIO KOLEDAR Vhfina akcija »Moj zdravnik 2001« Tudi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal- nih časopisih in na radijskih postajah gla- sujete za zdravnika leta. Izbiri družinske zdravnice ali zdravnika so tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa in pediatrinjo aU pediatra. Med njimi bo tisti, ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja- la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe nagrade. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno- va 19, 3000 Celje. MOJA POKOJNIN. Odgovori o upolcojevanju Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokoj- ninski sistem veliko spre- memb. Čeprav se bodo določi- la zakona uveljavljala posto- poma v naslednjih desetih le- tih, marsikoga že sedaj zani- ma, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgo- varja Peter Šalej, vodja oddel- ka za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. Pred petimi leti sem bila invalidsko upokojena. Imam dva odrasla otroka, za katera sem uveljavljala priznanje obdobja porodniškega stale- ža, ki ga nisem izkoristila. Priznani sta mi bili dve leti, vendar se [)okojnina ni nič spremenila. Še vedno preje- mam enak znesek kot sem ga prej. Ne razumem, zakaj je bila zahteva za zvišanje po- kojnine zavrnjena, češ, da že imam odmerjeno pokojnino v višini 85 odstotkov. Po predpisih, ki so veljah do 31. 12. 1999, je bila starostna pokojnina odmerjena v višini 85 odstotkov pokojninske os- nove za 40 let pokojninske do- be (za moške) oz. 35 let pokoj- ninske dobe (za ženske), dalj- ša pokojninska doba pa pravi- loma ni vplivala na višino sta- rosme pokojnine. Le zavaro- vancu, ki je ostal v zavarovanju po dopolnitvi polne pokojnin- ske dobe zato, ker še ni dopol- nil predpisane starosti za pri- dobitev pravice do starostne pokojnine, se je pokojnina po- večala za odstotek za vsako dopolnjeno leto, ki je presegalo pokio pokojninsko dobo. Inva- lidska pokojnina se je v prete- klosti (pet let nazaj) odmerila v višini 85 odstotkov že za krajšo pokojninsko dobo kot je 40 oz. 35 let pokojninske dobe. V pri- meru invalidnosti, ki je bila po- sledica nesreče pri delu oz. po- klicne bolezni, se je invalidska pokojnina odmerila v višini 85 odstotkov ne glede na dopol- njeno pokojninsko dobo. Tisti zavarovanec, ki je pridobil pra- vico do invalidske pokojnine pred 63 letom starosti (moški) oz. 58. letom starosti (ženska), je imel poleg invalidske pokoj- nine še pravico do dodatka na invalidnost, ki je znašal naj- manj pet in največ dvajset od- stotkov, če pokojnina ni dose- gla že 85 odstotkov pokojnin- ske osnove. Invalidska pokoj- nina tako skupaj z dodatkom na invalidnost ni smela prese- gati 85 odstotkov pokojninske osnove, saj je bila to najvišja možna odmerjena pokojnina. Veljavna zakonodaja s po- dročja pokojninskega ui inva- lidskega zavarovanja določa, da pokojninska doba, ki se naknadno prizna nekemu uži- valcu pokojnine, lahko vpliva le na odstotno povečanje že prvotno uveljavljene pokojni- ne. Če se naknadno priznana pokojninska doba nanaša na čas do 31. 12. 1999, se morajo pri ponovni odmeri pokojnine upoštevati določbe, ki so velja- le v takratnem času. Na vašo pisno zahtevo vam je bilo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba šteto obdob- je skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti. Za dva otro- ka sta se vam k vaši dejanski pokojninski dobi prišteli še dve leti. Invalidska pokojnina vam je bila prvotno skupaj z dodat- kom na invalidnost že odmer- jena v višini 85 odstotkov vaše pokojninske osnove in zato s priznanjem dodatne pokojnin- ske dobe iz naslova skrbi za ohoka nič ne pridobite, kajti takrat veljavne določbe zako- na o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju onemogo- čajo višjo odmero invalidske pokojnine kot je 85 odstotkov pokojninske osnove. Zastavlja se vam lahko vpra- šanje smiselnosti štetja zavaro- valne dobe skrbi za otroke v prvem letu otrokove starosti, če ob ponovni odmeri pokojni- ne kljub daljši pokojninski dobi ne pridobite višje pokojnine. Odgovor je preprost. Naknad- no priznavanje zavarovalne dobe je smiselno zahtevati le tistim upokojencem, upokoje- nim pred 31.12.1999, ki nimajo odmerjene pokojnine od naj- višjega možnega odstotka, ter zavarovancem, ki uveljavljajo oz. so uveljavili pravico do po- kojnine po 1.1. 2000. ABECEDA VRTNARJENJA Lončnice Vrtnarjenje je močno po- vezano z razumevanjem na- rave in s sprejemanjem nje- nih zakonitosti, pa tudi z znanjem, ki so ga vrtnarji prenašali iz generacije v ge- neracijo in ga bogatili. Če ste ljubitelji lončnic je dobro, da najprej pokukamo v kakšno knjigo, da si zapišemo katere lončnice imamo doma, iz katerih dežel in podnebij prihajajo, kakšne so njihove zahteve. In pozor - lončnic ne kupujemo le z očmi, če ne želimo, da bodo že prihodnji teden končale na smetišču! Za začetek se zadovoljite s pre- prostimi, s takimi, ki jim bosta vaše vrtnarsko znanje in za- poslenost preko tedna po go- du. Če uspevajo na okenski poUci, pa jim lahko posvetite le malo časa enkrat na teden, potem je vaša izbira vsekakor napačna. Lončnice imamo za- to, da naš dom in nas v njem približajo naravi, ne le enkrat na teden, ampak vsak dan po- sebej! Zato poiščite mesto, kjer jih boste opazili vsak dan, saj ste že shšali, da se je treba z njimi tudi pogovarjati! Morda v kuhinji, ali v bližini pisalne mize? Raje imejte le eno ali dve, pa naj sijejo v svoji lepoti in dobrem zdravju, pa tudi vaše zadovoljstvo z njimi bo vsekakor večje. In če tudi naj- preprostejše ne uspevajo, po- tem se raje zadovoljite s cve- tom ah s šopkom v vazi! Kadar kupimo lončnico ali pa katerokoli drugo rasthno in si žehmo, da bo delila še dne- ve z nami, je prav, da pregle- damo njene korenine. Dejstvo je, da sta lepota in zdravje rastline odvisna od njenega koreninskega sistema. Torej, ne kupujmo rastlin, ki so bile pravkar presajene in nimajo razvite koreninske grude; rastlina mora biti dobro vrasla v lonček, barva njenih korenin mora biti bela in tudi v vrtnari- ji ali v cvetličarni bodo razu- meli, zakaj vas ob nakupu za- nimajo korenine rastline. Večina rastlin, ki jih kupuje- mo v naših cvetličarnah, priha- ja z Nizozemske. Vzgojene so na sodoben način, kar pome- ni, da so bile vzgojene pri pra- vi temperaturi, svetlobi, zračni vlagi, da so bile zaščitene in poškropljene s sredstvi za varstvo pred boleznimi in ško- dljivci, da so lepe, sijoče, posa- jene v šotni substrat in niso navajene na nekoliko bolj na- vadno okolje. Zato je prav, da smo pri delu z njimi nekaj časa previdni. Ponavadi nam jih v cvetličarni dobro zavijejo, da se na poti do doma ne prehla- dijo. Doma jih dobro stušira- mo, da speremo z njih ostan- ke pesticidov, tudi uporaba zaščitnih rokavic ne bo odveč. Rastline je treba enkrat na te- den dognojiti in čimprej presa- diti v ustrezen substrat, saj večini samo šota, v kateri so bile vzgojene, ne ustreza. Cve- točih rasthn praviloma ne pre- sajamo dokler ne mine prva bujnost cvetenja, razen, če je lonček pretesen in prenapol- njen s koreninami. Kako to naredimo, kakšen substrat in posodo izberemo, kako ugotovimo kakšno rast- lino potrebujemo in morda še kaj, pa ob našem prihodnjem srečanju. MOJCA SODIN Vrtnarska šola Celje 30 GLASBA Mavrice posavskega monsuna Posavci, združeni pod imenom Shyam, navdušujejo s prvencem Prvomarčevski koncert v ljubljanskem KUD France Prešeren je bil prvi uradni nastop skupine Shyam po izi- du njihovega prvenca Željo daleč stran. In hkrati napoved obsežnejše slovenske turne- je. O skupini, plošči in življe- nju nasploh smo se pogovar- jaU s pevcem in kitaristom Milošem Radosavljevičem. Izkušeni glasbeniki ste, a ste ploščo snemali leto dni. To verjetno pomeni, da ste zelo natančni? Snemanje je dolgo trajalo tudi zaradi tega, ker smo se med nastajanjem plošče veli- ko učili. Malo smo eksperi- mentirali, sicer ni ne vem kaj, saj se to posebej ne sliši. Ven- dar smo dokaj zadovoljni. Je glasba v primerjavi z vašimi prejšnjimi skupina- mi drugačna? Hja, niti ne. Seveda se poz- najo novi vplivi, slišiš nove stvari, drugačne so emocije. Časi se spreminjajo. Saj ko- nec koncev živimo v novem tisočletju. Nekateri se naučijo igrati kitaro in se ne učijo več. nekateri se naučijo peti, pa se ne učijo več, eni se naučijo bas... mi ne znamo ne vem kako veliko, no vsaj za sebe lahko rečem, da nisem ne vem kakšen kitarist in vsako novo stvar, ki se je naučim, uporabim v pesmi... (smeh) Dober improvizator? Recimo, da znam dobro vo- ziti slalom. Ste nove pesmi preizkusili pred snemanjem albuma? Imeli smo kratko klubsko turnejo, saj so klubi najbolj zahtevna prizorišča za nasto- pe. Lahko se zgodi, da imaš deset ljudi, pa je koncert vsee- no fenomenalen. Kot je lahko pred tabo večstoglava publika, pa boš izpadel popolnoma brez veze. To so tiste stvari, ob kateri dvigneš sidro in si rečeš »sedaj gremo, kamor nas bo neslo«. Ko bend naredi na odru fluid, ta zašiba med ljudi. Če ti ne uspe, ti pač ne uspe. To je večna borba s samim s seboj. In izziv, zaradi katerega igraš, delaš naprej. Drugače se naučiš nekaj glasbenih fraz in igraš na gotove karte. Mogoče je pa res, da smo ekskluzivisti ravno po tem, da radi brska- mo in raziskujemo stvari, ki si jih kdo drug morda ne upa aU pa preprosto noče. Je pač ta- ko, da nekateri radi ostanejo na znanem in varnem. Saj ob- stajajo recepti za delanje glas- be, tu ni kakšne hude filozofi- je. Če hočeš igrati pop, točno veš, kako in kaj, pa še prodal ga boš. No ja, vse skupaj je povezano tudi z usodo, neko- mu je usojeno, nekomu pač ne. Usoda. Glasbeni pedigre nekateri članov kaže na močno spogledovanje z vzhodnjaškimi transcedenč- nimi religijami oziroma filo- zofijami. Vsi smo se spogledovali s to filozofijo. Še sedaj, pri Shyamu. Pravzaprav že ime benda izhaja z vzhoda. Je sanskrtsko ime za barvo monsunskega oblaka. Gre za osebno stvar, za zelo lepo zgodbo. Zgodbo pripoveduje tudi album, sodi med t.i. koncep- tualne? Že naslov je bil izbran na- menoma. Vsi ves čas govori- mo o željah, želje vodijo svet, vplivajo na naša zadovoljstva in nezadovoljstva. Vedno mi- slimo, da se morajo uresničiti, skoraj vedno pozabimo, da se nam lahko tudi ne-uresni- čijo, iz česar izhajajo frustra- cije in nezadovoljstva. Lahko srečaš, vidiš, spoznaš zelo preprostega človeka, ki nima veliko materialnega bogas- tva, pa je vseeno zadovoljen, ker nima velikih želja. Če pa jih imaš, moraš biti priprav- ljen, da se ne bodo uresničile. In to se prepleta na celi plošči. Zdi se, da sodite med »in- telektualne« skupine? Nimamo se za intelektual- ce. To bi rad posebej poudaril. Smo zelo preprosti ljudje in se nimamo za blazno pametne. SEBASTUAN KOPUŠAR EKSPRES EKSPRES • Na vrhu angleške, nemške in še sed- mih omembe vrednih nacionalnih lestvic najbolje prodajanih albumov je ta teden z debitantskim LP »No Angel« angleška pevka Dido, sicer nekdanja članica pred leti zelo popularnega techno-pop projek- ta Faithless. V ZDA že tretji teden na vrhu vztraja Shaggy s ploščo »Hotshot«, drugi so Beatli z zbirko No.l uspešnic, tretji pa soundtrack filmske uspešnice »Save The Last Dance For Me«. • 42-letna Madonna se bo letos poleti končno le odpravila na svetovno turnejo, prvo po osmih letih. Njeni koncerti naj bi bili pravi spektakli z ogromno pirotehni- ke, svetlobnih efektov in bogatimi plesni- mi koreografijami. • Govorice, ki so se že nekaj časa širile po medmrežju, da bo Bruce Springsteen v kratkem olDJavil koncertni album s po- snetki nastopov v Madison Square Gar- denu v New Yorku, so se izkazale za resnične. The Boss bo na dve kompaktni plošči spravil 19 skladb, dve izmed njih pa do sedaj še nista izšh na nosilcih zvoka. • Založba Nika je na domači trg lansirala že leta 1989 objavljeni LP prvenec Vonde Shepard. Ta ameriška pevka je tudi pri nas zelo popularna predvsem zaradi son- gov, ki jih je v preteklih letih prispevala za nadaljevanko »Raztresena Ally« (Ally Mc- Beal). • Prejšnji ponedeljek so v Londonu spet podeljevali glasbene nagrade Brit. Veliki zmagovalec podelitve je bil bivši Taketha- tovec Robbie Williams, ki je impresivni zbirki 12. Britov dodal še tri nove. Nabriti Robbie je letos opravil s konkurenco v kategorijah naj britanski glasbenik, naj- boljši video in naj single. Še ne dvajsetlet- ni zvezdnik Craigh David je kljub šestim nominacijam domov odšel z dolgim no- som in praznih rok. • Potem, ko so U2 iz Los Angelesa prine- sh kar tri grammye, se je po vsem svetu spet povečala prodaja njihovega aktual- nega albuma »Ali That You Can't Leave Behind«, na lestvice pa so se vrnili celo nekateri njihovi že skoraj pozabljeni iz- delki. Med prvih petdeset angleške lestvi- ce sta se tako ta teden spet zavihtela LP »The Joshua Tree« in »Achtung Baby«. • S koncertom v rodnem lUinoisu je sku- pina Cheap Trick, ki jo pri nas poznamo predvsem po uspešnici »1 Want You To Want Me«, ki jo je precej posrečeno prire- dil tudi domači Rok&Band, ob podpori številnih gostov obeležila 25. obletnico prisotnosti na svetovni glasbeni sceni. Vzporedno z jubilejnim koncertom je izšel tudi dvojni album »Silver«. • Hip-hop legende Run DMC so spet prestavili izid svojega dolgo in težko pri- čakovanega come-back albuma »Crown Royal«. Plošča bo tako namesto v torek menda objavljena 3. aprila. • V še neznano bližnjo prihodnost pa se je pomaknil tudi izid novega albuma za- prašenega pop kralja Michaela Jackso- na. Tommy Mottola, nekdanji mož soul dive Mariah Carey in šef založbe Sony, je zagotovil, da bo album na trgu še pred koncem tega leta, v kar pa zaradi neštetih odlogov le še malokdo verjame. • Prejšnji teden sta se dokončno razšla najbolj razvpita ljubimca preteklega leta - raperski zvezdnik, založnik in multimili- jonar Sean »Puffy« Combs in igralka, plesalka ter pevka Jennifer Lopez. • Pesem »Stan«, ki sta jo razvpiti raper Eminem in istospolno usmerjeni britan- ski pevec ter skladatelj Elton John prejš- nji teden zapela na podelitvi nagrad Grammy, bo v kratkem izšla na single formatu. Izkupiček od prodaje bo name- njen dobrodelni fondaciji MusiCares. • Po poročanju »zanesljivih« virov se je pevec David Lee Roth po petnajstih letih spet vrnil v matično skupino Van Halen. Gospoda Rotha so baje opažih v enem izmed kalifornijskih studiev, kjer naj bi z bratoma Van Halen že posnel pet pesmi. • Mesto lani odpadlega pevca Zacka De La Roche bo v kultni ameriški rap-metal zasedbi Rage Against The Machine naj- brž zasedel Chris Cornell, nekdanji pevec seatleške grunge atrakcije Soundgarden. • Na policah bolje založenih trgovin z nosilci zvoka se je te dni znašel izbor enajstih najbolj znanih del jazz velikana. kontrabasista in skladatelja Charlesa Mingusa. • Največje glasbene založbe so zavrnile ponudbo težko kar milijardo dolarjev lastnikov strežnika Napster, ki jo je bil ta pripravljen plačati kot odškodnino za av- torske pravice. V glasbeni industriji se sicer letno obrne kar 40 milijard dolarjev, založbe pa bodo najbrž še letos vzposta- vile svoje spletne strani, preko katerih bo mogoče proti plačilu sneti skladbe njihov izvajalcev v fomatu MP3. • Po šestih letih je prireditelj Zlatega petelina, agencija Ovum iz Ljubljane, le- tošnjo podelitev nagrad za največje glas- bene dosežke dokončno odpovedala. Ko- produkcijski partner, javni zavod RTV Slovenija, je baje brez uradnega pojasnila prekinil sodelovanje kljub veljavnemu medsebojnemu sporazumu o program- sko-poslovnem sodelovanju. • Bo pa zato danes, 8. marca, v Ljubljani druga podelitev nagrad Bumerang - Stu- dio City music awards. Nominiranci so že znani, za največ nagrad - tri - pa se bo potegovala prekmurska alter-rock zased- ba Psycho-Path. S celjskega se bo za eno izmed sedmih nagrad boril DopeControl. • Nekdanji član celjske skupine Deseti Brat Jože Kastelic alias Kastelo v sodelo- vanju z bivšim Šankrockerjem Zvonetom Hranjecem pripravlja material za prvi sa- mostojni album. S skladbo »Vse kar lju- bim« je Kastelo že prepričal naše poslu- šalce, ki so jo izbrali za popevko tedna, nič slabše pa se ni odrezala njegova pri- redba Kravitzeve uspešnice »Again«. 28- letni Celjan je novembra s skladbo »Ko si šla« nastopil tudi na Orionu, ljubitelje podalpskega sredinskega ročka pa je prejšnji teden razveselil z novo pesmijo »Naj te jutro prebudi«. • Založba DaUas je objavila nov, tretji album vodilne primorske pevke Tinkare Kovač. LP »Na robu kroga« je baje njen najboljši glasbeni izdelek do sedaj, na njem pa boste našli deset skladb, med njimi tudi že uveljavljeno »In sta šla«. Za zvočno podobo večine skladb je poskrbel Neno Belan, eden izmed najbolj cenjenih producentov na tleh bivše Juge, sicer pa vodja spUtske skupine DavoU. STANE ŠPEGEL MED NOTAMI •v nedeljo, 11. marca, bo(jQ glasbeni oddaji Vsakdanjik; praznik na TV Slovenija nast, pili ansambel Franca Mihelif (obstaja že 31 let), Sredenj^ sekstet iz Šoštanja, Toni Ve derber (tedenski zmagovale^ Domačih 5 na Radiu Celje) ^ udeleženca festivala slovensl( polke in valčka, ki bo 31. maic v Bohinjski Bistrici, ansambl Matjaža Kokalja in Vitezi Cel ski (Bojan in Andrej Zeme, Vil Ašič ml., Sandi Knez, Robei Marzel in Polonca Podovac Oto Pestner se bo predstavil novo pesmijo, ansambel Ekai bo zaigral zmagovalko s preji njega festivala Ptičica, Gašpei pa se bodo predstavili s Fai tovsko, s katero so se uvrstili finale za naj vižo v Evropi televizijski oddaji ZDF. Voditi Ijica bo Natalija Verboten. • Štajerski objem bo v nedeljn 11. marca, v Tinju nad Slovei| sko Bistrico pripravil koncerti predstavitvijo CD Ne bom J crkljala. Po koncertu z gosti, || se bo začel ob 10.30 uri, bo i prijetno družabno srečanje. I •Založba Zlati zvoki bo na dai žena pripravila predstavite! svojih najboljših ansambb Prireditev bo ob 19. uri v Špor ni dvorani v Zagorju, nastopi pa bodo: Natalija Verbotei Slovenski muzikantje, Igor n Zlati zvoki. Vesele Štajerke, a savci, Vinko Šimek, Cita Galij harmonikarski orkester Dark Atelška in drugi, ki snemajo | Zlatih zvokih. ___...^^^^____^ ^ Plesno-glasbena invazija Celjska vesoljska ekipa bo to soboto znova postavila svojf oporišče v halah Golovca. Petnajsta zaporedna prireditev, naslovljena Night Vision, spet gosti zvezdniško DJ ekipo, tokrat Darrena Pricea in Davea Angela. Novo sezono dogod kov elektronske glasbe otvarja tudi močna zasedba vrhm skih nemških techno in house ustvarjalcev ter spremljajočih domačih in tujih didžejev/artistov. Izstrelitev bo ob 22. uri. SKO Veseljaki iz Zrec navdušili Na 5. festivalu polke in valčka na Prevaljah je med 13 ansambli slavil ansambel 7. raj iz Zreč, ki je osvojil nagrado občinstva in postal »kralj smeha«, kar je lani uspelo dvojčicama Vesni in Vlasti. 7. raj z vodjo Boštjanom Pušaverjem je pripravil odh- čen scenski nastop, za katere- ga so pripeljali kar tovornjak scenske opreme. Vsi, ki so videli njihov nastop, so bili enotni, da so veseljaki iz Zreč izstopali iz kroga vseh nasto- pajočih, med katerimi se je vsak predstavil s po eno šalji- vo pesmico. Strokovna žirija s predsed- nikom Francem Šegovcem je podelila štiri zlate nasmehe in devet srebrnih. Zlate nasme- he so dobili 7. raj. Rosa, Gre- gorji in ansambel Jožeta Še- ruge, srebrne nasmehe pa Vi- harnik, Show band Klobuk, Trio Boštjana Konečnika, Stil 5, Okrogli muzikanti. Dinami- ka in Fantje izpod Vurberka. Kot gosta sta nastopila lege« darni ansambel Toneta Kmet ca in lansko presenečenje n sceni slovenske narodno bavne glasbe. Čuki. Oboji s lepo popestrili festival, ki ■ ob jubileju zasluži zelo soliil no oceno, predvsem pa si z3 služijo čestitke organizator] da so se odločil za to oblik kombinacije glasbe s humo' jem. T FILM - 6USBA 35 Direktna iskrenost za Zadnjo večerjo Vojko Anzeljc, rojen j970, je sicer še zelo mlad, p3 vendar ima za sabo (igromno dobrega, prizna- nega in poznanega režiser- kinega dela: od videospotov ^ Čuke in Leteče potepuhe, pfcko Odklopov z Borutom \reselkom, pa do nadaljevan- |je TV Dober dan. Zadnja ve- čerja je njegov celovečerni prvenec, ki je bil pravkar premierno predstavljen v Celju in po Sloveniji. Zasto- pa ga kot režiser, scenarist jj producent. r Zadnja večerja je posneta i videokamero; po načinu snemanja in po snovi se zdi kot nekakšno nadaljevanje Odklopov. Koliko je to res? Stoodstotno. Snemanja Od- klopov so mi dala suverenost, in tudi zato celo na tako krat- kotrajnem snemanju ni bilo nobene napetosti; vse je pote- kalo izredno tekoče. V filmu so tudi podobne čustvene sce- ne - zabaviščni šov to gotovo ni. Moja želja je bila narediti film, ki bo vzbudil komplek- sna čustva. Šele takšna čustva premaknejo občinstvo in šele tedaj doživiš, da ti nekdo po ogledu filma ponudi roko. Kako bi komentirali pri- merjave z Dogmo 95? Zelo so mi všeč filmi, ki se držijo pravil Dogme - Idioti, Mifune, Praznik... Čeprav se pri teh filmih vidi, da je teh- nična izvedba preprosta, se obenem pozna, da so dragi. Mi smo hoteli narediti nekaj bolj poceni. Šli smo torej proti Dogmi, vendar se njihovih pravil nismo povsem držali. Zadnja večerja je posnet z malimi sredstvi, v izredno kratkem času? Z zelo malo denarja in v sedmih dneh. Mi smo temu rekli gverilski film. Snemanje smo čim bolj strnili tudi zato, da bi lahko igralci čim lažje ostali v svojih vlogah. Pozna se mu, da je iskren - na nek način je celo film z misijo? Celo sodelavce smo izbirah po tem principu: najprej so prebrali scenarij, in če jim je bil všeč, če so verjeli vanj, so si izbrali sodelovanje. Namen filma je, da ko greš iz dvorane, še razmišljaš o njem. Direktna iskrenost je tista, ki to doseže. Naj po- vem, da sem sam film videl mnogokrat, tudi na videoka- seti, toda to nikakor ni isto, kot gledati ga v kinodvorani, kjer pride povsem drugače do izraza, in zato, ker ga gle- daš skupaj z občinstvom, kar je vedno druga izkušnja. V Ljubljani je bilo recimo ob- činstvo za malenkost bolj za- držano, medtem ko so bili študenti v ŠTUKU v Mariboru izredno navdušeni; nekatere prizore so celo pospremili z aplavzom (Tudi po celjskih predstavah se je v dvorani razlegal aplavz, op.p.). Matjaž Javšnik igra pri TV Dober dan... ... z njim se poznava od tam. Njemu je bil projekt tako všeč, da je postal - ob meni - producent filma. Kaj pa Celjanka, Aleksan- dra Balmazovič? Ona je prišla v film pravza- prav brez avdicije; Aleš Zem- lja je imel avdicijo za nek kraj- ši film in nam je pokazal nje- ne videoposnetke. Takoj nam je bila všeč in smo je enostav- no vzeli. Kakšni so vaši načrti v pri- hodnje? Z Matjažem razočarava vse, ki naju to vprašajo; idejo ima- va, vendar še ne marava govo- riti o njej. Poveva le to, da bo nekaj v smislu komedije. Prizor s snemanja filma Zadnja večerja. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: eno glavnih ^log v slovenskem filmu Zadnja večerja je odigral Matjaž 'avšnik. Nagrajenci so: Tatjana Kompan, Malgajeva 2a, Celje; Taja Grošelj, Cankarjeva 2a, Velenje in Milan Poznič, Zagorje 21, Lesično. Prejeh bodo vstopnico za ogled filma Celjskih •kinematografov. I Nagradno vprašanje: v drami Dan naprej igra tudi Haley ^oel Osment, ki nam je ostal v spominu po odlični vlogi v filmu iSkupaj Bruceom Willisom. Kateri film je to? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 ^elje, do ponedeljka,12. marca. Izžrebali bomo tri dobitnike ^stopnice za ogled filma. • Letošnji prenos izbora za slovensko popevko, ki nas bo zastopala na Evroviziji, je sicer potekal v okviru us- taljenih klišejev. Manjši šok pa je povzročil nenadejan izbor voditeljskega para.' Za tovrstno vlogo zverzirana Mojca Mavec in človek iz drugega vica Marcel Šte- fančič sta plod domišljije vsemogočne urednice za vse večne čase Miše Molk. V razvedrilnem programu nacionalke, v katerem se trudijo, da bi si pridobih gledalce, ki so jim jih pobra- le konkurenčne komercial- ne televizije, so se s takšno voditeljsko kombinacijo oprijeli rešilne bilke. Je mar to tista kriza vodenja, o ka- teri je zadnje čase toliko go- vora in zaradi katere je od- letel generalni direktor RTVja? Najbrž! A voditelji oddaj s tem zagotovo nima- jo nič. • Še en Celjan se vse bolj uveljavlja v svetu TV vodi- telj stva in to na komercialni TV3, ki je v slovenskem me- dijskem prostoru spet vse bolj prisotna. Za Stanetom Kavčičem, ki je na TV3 urednik športnega progra- ma, je že kar bogata karie- ra. Začel jo je na TVS, kjer mu je priložnost dal najbolj znani Laščan na začasnem delu v Ljubljani Marjan Lah. A je bil Kavčič, bolj znan kot Nini, premalo re- sen in ga je z nacionalke kmalu odpihnilo. Potem je nekaj časa delal kot trener nizozemskih alpskih smu- čarjev. Čeprav je bil Nini v mladosti tudi uspešen drsa- lec, pa je svoj novinarski izziv našel predvsem v no- gometu. Morda pa ga bo ta ljubezen pripeljala nazaj na nacionalko. • Sicer pa na TV3, ki se je očitno pobrala iz krize, re- sno razmišljajo tudi o uved- bi dnevnega informativnega programa. Najbolj zagreta zanj je menda Jadranka Re- bernik. Izkušnje, ki si jih je pridobila na nacionalki in kasneje na POP TV, bi rada čim bolj izkoristila in konč- no postala velika in pomem- bna šefica. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 8. do 14.3. ob IZ in 21. slovenska črna komedi- ja Zadnja večerja, ob 19. dra- ma Billy EUiot (3 nominacije Oskar 2001: režija, stranska ženska vloga in izvirni scena- rij). Mali Union - Bitka za Os- karje se je začela: 8.3. ob 20. znanstveno fantastična srh- Ijivka Mož brez telesa (nomi- nacija Oskar 2001 za vizualne učinke). Od 9. do 11.3. ob 20. akcijska drama Vihar vseh viharjev (2 nominaciji Oskar 2001: zvok in vizualni učinki). 12. in 13.3. ob 20. družinska komedija Grinch (3 nomina- cije Oskar 2001: scenografija, kostumi in maska). 14.3. ob 20. komedija Njeni tastari (Nominacija Oskar 2001 za pesem »A fool in love«). Kino Metropol: od 8. do 14.3. ob 16. znanstveno fanta- stični film Rdeč planet, ob 18. in 20.30 drama Daj naprej, 9. in 10. 3. ob 22.50 drama Billy Elliot, 10.3. ob 10. slovenska črna komedija Zadnja večer- ja. Kino Žalec: 9.3. ob 20. ro- mantični film Sibirski brivec, 10.30. ob 20. triler Deveta vra- ta, 11.3. ob 18. animirani film Kokoške na begu, 11.3. ob 20. drama Erin Brockovich (5 nominacij Oskar 2001: naj- boljši film, režiser, glavna ženska vloga, stranska moš- ka vloga, najboljši izbirni sce- narij) . VRTIUAK POLK IN VALČKOV 36 PISMA BRALCEV PREJELI I SMO J Ob 8. marcu, mednarodnem dnevužensk Osmi marec, mednarodni dan žensk, je priložnost, ko lahko znova opozorimo na položaj žensk in se vprašamo, kako je z uresničevanjem pra- vic žensk v vsakdanjem življe- nju. Doslej smo ob teh dnevih izpostavljali predvsem prime- re diskriminacije žensk na tr- gu dela zaradi nosečnosti in materinstva, nizko zastopa- nost žensk v politiki ter razšir- jenost nasilja nad ženskami. Vse te teme so z vidika priza- devanj za enake možnosti še vedno zelo aktualne. Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene od moških (diplomira jih več kot moških, vse več jih tudi magistrira in doktorira), njihovi potenciali niso dovolj izkoriščeni. Regi- strirana brezposelnost žensk znaša več kot 50 % med regi- strirano brezposelnimi. Brez- poselnost je še posebej visoka pri mlajših visoko izobraženih ženskah, ki predstavljajo sko- raj tri četrtine brezposelnih v tej kategoriji. Zato je vlada v okviru Programa ukrepov ak- tivne politike zaposlovanja v Republiki Sloveniji sprejela poseben program, katerega glavni namen je odpirati nove in boljše zaposlitvene možno- sti za ženske, vzpodbujati in usposabljati ženske za načrto- vanje njihove poklicne karie- re, izboljšati ekonomski polo- žaj žensk in zagotoviti njihov enakopraven položaj na trgu dela. Neizkoriščenost potencia- lov žensk se kaže tudi v njiho- vem deležu na vodstvenih in vodilnih položajih, ki je kljub visoki izobraženosti bistveno manjši od deleža moških. Med zakonodajalci, visokimi uradniki in menedžerji je žensk komaj četrtina. Tudi plače žensk so pri enaki stop- nji strokovne usposobljenosti nižje od moških. Področje, kjer sta majhen vpliv in moč žensk še najbolj opazna, ostaja politika, in to kljub temu, da je bilo na zad- njih volitvah v državni zbor izvoljenih več žensk kot na prejšnjih (13,3 %) in da je število žensk v vladi največje doslej (3 ministrice). Poseben problem predstav- lja nasilje nad ženskami, zlasti nasilje v družini. Žrtve so veči- noma ženske, pogosto pa tudi otroci. Slovenija ima trenutno 5 zatočišč, kamor se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem (Maribor, Krško, Ljubljana, Celje in Novo mesto) in en krizni center v Ljubljani, kar pa je glede na dejanske potrebe še vedno premalo. Kljub večji prepoz- navnosti tega problema, ki je posledica velikega angažiranja nevladnih in vladnih organiza- cij, veliko primerov še vedno nikoli ne pride do sodišč niti do policistov. Nasilja v družini je mnogo več, kot ga prikazu- jejo uradni podatki. Zato bo ena prednostnih nalog našega urada na tem področju, v so- delovanju s pristojnimi institu- cijami vzpostaviti takšen si- stem zbiranja podatkov, ki bo omogočil boljše evidentiranje nasilja v družini. Ta teden je teden boja proti raku. Pri slovenskih ženskah sta med najpogostejšimi vr- stami raka rak dojk in rak materničnega vratu. Za ra- kom dojk vsako leto zboli okoli 900 in umre okoli 350 žensk, za rakom na maternič- nem vratu, kjer je Slovenija po zbolevnosti in umrljivosti v vrhu evropskih držav, pa zboli okoli 200 in umre okoli 65 žensk. Zato smo ob letoš- njem mednarodnem dnevu žensk in v tednu boja proti raku izdali letake s priporočili za preventivno ukrepanje v primeru raka dojk in raka materničnega vratu. Letake smo poslali na zdravstvene domove, v prihodnjih mese- cih pa jih nameravamo razpo- slati še na druga mesta, kjer bodo dostopni najširšemu krogu žensk (lekarne, frizer- ski saloni ipd.). Gre za akcijo, katere cilj je spodbuditi žen- ske k skrbi za lastno zdravje. Ženske! Za zgodnje odkri- vanje raka dojk je pomem- bno, da si redno, enkrat na mesec, pregledujete dojke, predvsem pa ne odlašajte s pregledom pri zdravniku ali zdravnici, kadar opazite sum- ljive znake. Izkoristite mož- nost preventivnih pregledov, saj lahko tako že zelo zgodaj odkrijejo spremembe, ki jih same še ne morete zaznati. Posebej v starosti nad 50 leti je pomembno, da greste vsaki dve leti na pregled in rent- gensko slikanje dojk (mamo- grafijo). Rak materničnega vratu pa lahko preprečite, če boste redno, vsaj na vsake tri leta, hodile na ginekološki pregled. Če dobite pisno vabi- lo na pregled, se nanj nemu- doma odzovite. MIRA OLUP UMEK, direktorica Urada za enake možnosti Ob rob kongresu prostovoiicev V mojih mladih letih smo prostovoljnemu delu rekli »pomoč iz usmiljenja«, kar pomeni, da to pomoč nudijo etično visoko ozaveščeni ljudje iz čustvenih nagibov, ko pomagajo nemočnim, ne- bogljenim, zapuščenim, zavr- ženim - skratka pomoči po- trebnim ljudem. To poslans- tvo pri nas premalo cenimo. Edino plačilo je beseda hvala, pa še to malokdo izreče, saj je znano, da smo s pohvalami bolj skopi. S tem ko je državni zbor 19. decembra 1999 sprejel Zakon o zaščiti živali, smo žival ovrednotili in priznali za živo bitje, torej bitje z vsemi čutili: psihičnimi in fizičnimi. Žival smo postavili ob bok človeku in se s črko zakona zavezali, da je ne bomo mučili in da jo bomo varovali pred trplje- njem. Vemo, da za človeka obstaja niz institucij, h katerim se lahko v stiski zateče po zaščito in pomoč. Koga pa naj za pomoč prosi pretepen konj, sestradan pes, zastrup- ljen maček, obstreljena ptica? Kdo bdi nad živaljo, ogroženo od človeka, zlasti če z njo su- rovo ravna celo sam lastnik živali? Edino upanje ostanejo prostovoljci - aktivisti, ki so se odločili tudi na terenu reševati primere mučenja živali; kot ta- ki pa se združujejo v prosto- voljna karitativna združenja, da lahko čim uspešneje ure- sničujejo svoje cilje - pomagati živim bitjem. Tako nam je že 1. 1963 uspelo 5-litrski bencinski šestvaljnik s M. Kot kaže sedaj, bo novi •''nipact na trge pripeljal poleti, konkuriral pa bo recimo audiju pa VW golfu in podobnim '^omobilom. : Citroen se je na nevtralnem i^carskem terenu kar dobro po- ■^til. Toda novost ni bil že do- ^ znani C5 v limuzinski varianti, pa povsem sveži break, kar 'orrieni, da gre za karavansko ali k^^mbijevsko izvedenko. Tovarna napoveduje breaka za poletje ali jesen, do tedaj pa bo o avtomo- bilu nedvomno znanega veliko več. Italijanski Fiat je imel v Že- nevi veliko novost. Stilo v razli- čici s tremi in petimi vrati je za- menjava za dvojčka bravo/bra- va. Kdaj točno se bosta avtomo- bila pojavila na trgih še ni zna- no, pri Fiatu pa ju bodo opremili s šestimi motorji, in sicer štirimi bencinskimi in dvema dizelski- ma. Japonska Honda se v zad- njem letu ali nekaj več otepa s številnimi težavami (predrag jen, pa tudi britanski funt, saj v Veli- ki Britaniji nastaja kar nekaj nje- nih avtov), v Ženevi pa je bilo videti trivratno izvedenko nove- ga civica. Ta avto bodo pri nas začeli prodajati aprila, vendar najprej v petvratni izvedenki. Tež- ko je verjeti, da bodo do tedaj rešene vse zadrege s cenami... Južnokorejski Hyundai tudi ne drži križem rok. Medtem ko se domači tekmec Daevvoo otepa s hudimi problemi in dolgovi in ni- kakor ne najde nekoga, ki bi vse to rešil, je Hyundai v Švici poka- zal novega terenca z imenom ter- racan. To je seveda naslednik ga- loperja, avto pa bodo opremljali najprej z 2,2-litrskim turbodizel- skim motorjem (100 KM), kasneje prideta na vrsto tudi zmogljivej- ši 3,5-litrski bencinski in 2,9-litr- ski turbodizelski agregat. O tem, kdaj bo avto na voljo slovenskim kupcem in po čem bo, pa kdaj kasneje. Jaguarju cvetijo rože, je treba priznati. Lani so naredili med 80 in 90 tisoč avtomobilov, z novim X-typom, baby jaguarjem, pa naj bi že letos proizvodnjo kar pod- vojili. Zelo pogumen načrt, še po- sebej zaradi tega, ker je v razre- du, kjer se bo poskušal mali ja- guar, velika gneča. Kakorkoli že, X-type je narejen na osnovi lor- da mondea (ker je lastnik Jaguarja pač korporacija Ford), opremljen je s stalnim štirikolesnim pogo- nom, za pogon pa bosta skrbela 2,5-litrski (196 KM) ter 3,0-litrski motor (231 KM). V Nemčiji bo šibkejša izvedenka na voljo za nekaj več kot 60 tisoč mark, ce- ne za Slovenijo še niso znane - ker pač ni uradnega predstavni- ka Jaguarja... Pri Jeepu, ki je znotraj koncer- na DaimlerChrysler, so tudi ime- li novinca. Novi cherokee, ki je bil prvič na ogled na letošnjem detroitskem avtomobilskem sa- lonu, kjer so ga imenovali liberty, bo gotovo zanimiv tudi za slo- venske kupce. Kdaj in po čem bo, še ni znano. Je pa treba po- vedati, da je tovarna predstavila še prenovljenega voyagerja in li- muzino sebring, ki je bila na og- led tudi v kabrioletski izveden- ki. Lancia (pri Fiatu) je imela ve- liko obiskovalcev. Na razstavni prostor je namreč pripeljala the- sis, limuzino, ki bo zamenjala kappo. Impozantna oblika, prav tako dolžina, velika prednja ma- ska in upanje, da bo šlo tej ča- stitljivi avtomobilski hiši v prihod- nje precej bolje kot doslej. The- sis naj bi po sedanjih napovedih na trge pripeljal prihodnje leto, čeprav je slišati, da bo čisto pra- vo rojstvo vendarle leta 2003. Mazda ni imela izjemnih no- vosti, je pa veliko evropsko pre- miero doživel RX-8. To je avto ozi- roma limuzina, ki smo jo pred ča- som poznali pod oznako RX evolv. Zelo elegantni obliki so dodali dvojni rotacijski motor (pozna- mo ga kot Wanklovega) z gibno prostornino 1,3-litra in s 280 KM. Značilnost avtomobila je med drugim ta, da ni sredinskega opor- nika strehe in da se zadnja vrata odpirajo »samomorilsko« naprej". Prodaja tega avtomobila naj bi stekla še letos. Mercedes Benz, zdravi del koncema DaimlerChrysler, je imel kar nekaj pokazati. O novostih pa smo na teh straneh že pisah. Tako je bil na ogled podaljšani (za 17 centimetrov) razred A, pa mercedes C v kupejevski (sports- coupe) in karavanski varaianti (CT), povsem nov je bil tudi kom- bijevski ali enoprostorski vaneo. Ob tem so očem ponudili tudi tisto, kar zanje izdela AMG. Ta- ko so vzdihovali nad C 32 AMG estate (ali T) s 345 KM in morda še bolj nad najbolj strupeno iz- vedenko roadsterja SLK z ozna- ko AMG. Britanski Rover, ki je po tistem, ko se je ločil od BMW, pristal v zasebnih rokah, je imel kar poln razstavni prostor. Vsaj za one, ki jim je všeč rover 75, bo omembe vredna novost kombijevska izve- denka tega avtomobila. Rover 75 tourer, kot se imenuje, naj bi še ob nekaterih drugih modelih pri- nesel tovarni mirnejši spanec. Žal tudi še ni podatka o tem, kdaj naj bi ta avto videli na sloven- skih cestah. Mitsubishi se prav tako zvija v krčih poslovnih te- žav, so pa na njegovem razstav- nem prostoru najbolj vzdihovali cestni dirkači. Tovarna je ponu- jala lancerja evolution VII z 285 KM. Pri Nissanu, ki jim gre pod dirigiranjem francoskega Renaul- ta precej bolj od rok kot pred ča- som, je bila postavljena na ogled študija chappo. Avto za mestne okoliščine, kratek, pa tudi visok. Pri Oplu so dali plin, je treba priz- nati. Tako je bilo videti astro v kabrioletski varianti, ki nastaja pri italijanskem oblikovalcu Bertone- ju. Avto bo na voljo s tremi mo- torji (1,6, pa l,8in2,0-litra),ima serijsko električno odpiranje plat- nene strehe, na trge pa pripelje šele prihodnjo pomlad. Enopro- storska zatira je dobila močan motor (192 KM), avto si bo mo- goče omisliti konec leta. Posla- stica pa je bila astra X-treme, opremljena s 4,0-litrskim motor- jem s 444 KM. Peugeot je k Švi- carjem pripeljal 307 tako v tri kot petvratni varianti. Kot smo že pi- sali, bo peugeot 307 na voljo že letos oziroma čez nekaj mescev, bo pa veliki konkurent VW gol- fu, Oplovi astri ipd. Renault je imel vel satisa, ve- liko limuzino nekoliko ekstrava- gantne oblike oziroma mešani- co med limuzino in enoprostor- sldm avtomobilom. Tovarna znova dokazuje svojo voljo do nenavad- nih oblik in tudi pogum pri odpi- ranju novih razredov. Kot pravi- jo, bo vel satis naprodaj v začet- ku prihodnjega leta. Škoda, češ- ki del nemškega koncema Volks- wagen, je tudi imela kaj pokaza- ti. Videti je bilo fabio v limuzin- ski varianti, kar pomeni, da se- daj ponujajo tri karoserijske iz- vedenke (kombilimuzino, kara- van in limuzino). Fabia combi, takšna je uradna oznaka, ima v osnovi 438-litrski prtljažnik, opremljena pa bo z enakimi mo- torji kot obe drugi različici. Kako bo z avtom pri nas, za sedaj še ni znano. Toyota, največja japonska av- tomobilska tovarna, ki ji gre na Stari celini dobro, je pripeljala avensisa v enoprostorski varian- ti z oznako verso. S tem zame- njujejo dokaj uspešnega pleni- ca. Motorja bosta dva, in sicer bencinski z gibno prostomino 2,0- litra ter z 204 KM in dizelska, ki bo pri enaki gibni prostornini po- nujal največ 158 KM. Volkswa- gen je bil tokrat malo v senci. Na tiskovni konferenci je njihov vr- hovni šef. dr. Ferdinand Piech oz- nanil, da jim je šlo lani vse sku- paj tako rekoč izjemno od rok. So pa le imeli novost, ki jo sicer napovedujejo že dolgo časa, kajti novi passat je dobil W8 motor. Gre za kombinacijo dveh motor- jev (zato oznako W), ki iztisneta 280 KM. Koliko bo avto stal (se- rijsko bo dodan štirikolesni po- gon) in kdaj bo res zapeljal v tr- govine, niso povedah. Lancia thesis prinaša upanje tej ugledni avtomobilski hiši. Rover 75 tourer naj bi tovarni prinesel mirnejši spanec. Fiatov stilo naj bi nadomestil brava/bravo. MODA 39 Blišč na sceni, temačnost za njo... Milanski teden mode minil v znamenju bleščavosti in šokantnih razkriti[ Minil je spomladanski se- jgm Momi-Modamilano, na l^aterem so od 23. do 26. februarja prikazali usmeri- tve za modno sezono jesen- jjtaa 2001/02. Tokrat se je ja Piazzi VI, Febbraio pred- stavilo 318 modnih hiš. Na prireditvi, ki je zaprtega ti- pa, so bile v drugem nad- stropju tudi modne revije s prikazom kreatorskih ko- lekcij že uveljavljenih, pa tudi manj znanih oblikoval- skih imen iz sveta mode. Da slednjim v obupnih poiz- kusih za vsako ceno opozorili nase, včasih nevarno zdrsne tez rob, seveda sodi k spekta- klu. Kot, denimo, oblikovalki Ines Valentinitsch, ki je ma- nekenko Kristen Pazik oble- kla v oblačila šolarke, »ak- cent« kreacije pa je bil džoint, Iki ga je kadilo dekle, poziba- vajoč se na modni stezi. Ko- mentar avtorice? »Čista provo- kacija. Naj bodo mlada dekle- ta zopet hihitajoča, zabavna, naj spremenijo življenjsko fi- lozofijo...« Hm, omenjena maneken- ka je bila videti (z ličili?) vsa izpita, s podočnjaki, odsotne- ga pogleda... Človek se ob takšnih stvaritvah vpraša, ali je res tako zabit, da ne doja- me, očitno dvojne provokaci- je. Jo bodo razumele šolarke? Pa nehote poveže to »filozo- fijo« s škandalom, ki je prav tiste dni polnil vse italijanske časopise. Ne bomo ga pogre- vah, čeprav gre za petnajstlet- no Slovenko, ki je željna mane- kenske slave v Milanu podlegla mamilom in bila spolno zlo- rabljana. Bleščeč svet mode pogosto skriva v zakulisju tudi umazano reakiost. In pred tem dejstvom bi si vsi, ki se podajo vanj, pač ne smeli zatiskati oči. No, pa odmislimo zakuHsje in si privoščimo nekaj pogle- dov na modno prizorišče. Vendar ne tisto za prihodnjo hladno sezono (to temo pu- stimo »mediti« še nekaj me- secev), temveč trenutno ak- tualno. Sprehod po slovitih milanskih ulicah z najbolj eminentno svetovno butično ponudbo je dovolj verodosto- jen presek vsega, kar je oziro- ma v letošnji pomladi ter po- letju bo, najbolj »in«. Črna in bela, posamezno ali v družbi, zelena, zlato rumena, svetlo modra, rožnata, cvetlični vzorci z navdihom azijske figu- ralike, usnje, ročne kvačkani- ne, asimetrija, dvobarvni čevlji (tudi moški), aplikacije in veze- nine iz bleščic in steldastih ka- menčkov, bleščeči pasovi, an- droginost (moška oblačila z ženskimi detajli ali ženska v moških krojih in materialih), prelepa eleganca z vzdušji pet- desetih let... Cene te mode so, seveda, ohoho, kakšno upo- Via St. Andrea: Ročna torbi- ca Fendi. Bi bili v dilemi, h kateri obleki jo nositi? Lahko bi jo postavili kar v domačo vitrino kot umetniški ekspo- nat. Stane namreč 3,060.000 ur. rabno idejo za nakup podob- nega oblačila z manj prestižno etiketo, pa vsekakor ponujajo. Foto: vež Via della Spiga, Goi Mattio- lo: zlato rumena eleganca z ekstravagantno vezenino. Zlati in turkizni kamenčki, pošiti po životcu ustvarjajo videz razkošne elegance. Ce- na 2,700.000 LIT (približno 300.000 sit). Via della Spiga, Roberto Cavalli z velikim hitom letošnje pomladi in poletja - jeansom, bogato pošitim z bleščicami Via Montenapoleone, butik les Copains: dvodelna obleka z azijsko cvetličru) figmali- ko. Bluza z enim rokavom - 720.000 UT, krilo 370.000 ur. ščepec androginosti: Via del- la Spiga, moški butik D&G: spodobna oprava z »briljcuit- nim« pasom (če vam ga ne bo odtujila vaša najdražja.. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK NAMIG ZA NAKUP Ugodne cene v Benettonu V Stanetovi ulici 3 v Celju smo te dni brskali po trgovi- ni Benetton, ki je svetovno znana italijanska blagovna Znamka in ponuja oblačila Za otroke in odrasle. Ponavadi vabijo k nakupu njihove zapeljive modne bar- ve, ki so pri Benettonu vselej nekaj posebnega in »bodejo v oči«. Nove kolekcije pomlad- Poletje še niso prejeli, saj v t>ližnji prihodnosti čakajo na Selitev na novo lokacijo v ne- posredni bližini, kjer bo nji- hova ponudba razstavljena še na veliko večji prodajni povr- ni. Zato pa se v tem času brskanje po njihovih policah koliko bolj obrestuje, saj so Cene zelo ugodne. Modne dekliške majice s kapuco stanejo 3.690, za otroške bombažne pulije raz- nih barv boste odšteli le 1.570, za fantovski termoflis pa 3.990 tolarjev. Otroški spodnji deh h-enirk stanejo le 2.820, komplet trenirka za starost do treh let pa le 2.990 tolarjev. NašH boste tudi žametne otroške hlače, te stanejo 3.290 tolarjev. Za šolarje in šolarke bo morda prišel prav šolski na- hrbtnik, ta stane 4.740 tolar- jev. V Benettonu pridejo na svoj račun tudi odrasli. Za hlače iz žameta boste odšteli od 3.990 do 4.990, moški puloverji so po 3.990 in 7.040 tolarjev, ter- mofhsi po 3.990 in 6.790 ter moške polo majice po 2.990 tolarjev. Ženske jeans hlače boste našU že za 3.590 tolarjev, za bluzo iz flanele s tričetrt ro- kavi boste odšteli 2.990, za tehrano žensko jopo pa 3.990 tolarjev. In ne pozabite - bližajo se pomladanski, tudi deževni dnevi, zato vam bo morda prišel prav Benettonov zložljivi dežnik za 2.380 to- larjev. Benetton je pač ime svetov- nega slovesa, zato je kar prav, da imate v svoji omari tudi kaj iz njihove kolekcije. In zdaj je zato prava priložnost. MOJCA MAROT Na februarsko nagradno vprašanje smo prejeli kar 161 odgovorov. Večinoma ste pravilno ugotovili, da smo spraševali po sloviti kreatorki Coco Chanel, ki je v modo prva uvedla elegan- ten ženski kostim. Za nagra- do smo izžrebali Polono Se- nica iz Planine 14, Planina pri Sevnici, ki si bo lahko izbrala hlače v trgovini Scala Zarja Petrovče. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Najbolj farmacevtska rodbina Od Husovega prapradeda vsi povezani z lekarnami - Zamenjava igel v edini takšni lekarni v Sloveniji - Farmacevtka, ki slika - Tetina lekarna po načrtih mojstra Plečnika Husovi s celjskega Ostrožnega so ena naj- bolj farmacevtskih družin Slovenije. Dušan Hus, ki ima lekarni v Gledališki ulici v Celju ter na Dobrni, je že enajsti farmacevt iz Husovega rodu. Magistra farmacije je prav tako njegova soproga, njun starejši sin pa je že študent farmacije. Husov rod izvira s Češkega ter je prišel v naše kraje preko Zlatar Bistrice pri Varaždinu. Praded sedanjega celjskega in dobrnskega lekarnarja Jurij Hus je bil po koncu farma- cevtskega študija upravitelj lekarne v Sloven- skih Konjicah, kjer se je poročil z eno od hčera češkega lastnika Prorazila. Tako je dobil v dar lekarno v Vipavi, od koder se je moral v času italijanske oblasti umakniti v Slovenijo. Imel je dva sinova; Branka, ki je delal kot farmacevt v eni od lekarn v Ljubljani, ter strojnega inženir- ja Dušana (deda sedanjega celjskega lekar- narja), ki je bil v Zrečah upravitelj kovačije, iz katere je nastal današnji Unior. Ko so prišli vojni časi, je postal ena od prvih srmtnih žrtev nacizma iz kraja pod Pohorjem. Njegov sin Dušan (oče sedanjega celjskega lekarnarja) je delal najprej kot gozdarski inže- nir v Celju ter nato v šentjur- skem Bohorju. V celjski regiji se ga posebej spominjajo za- radi gradnje mnogih kilome- trov gozdnih cest. Njegova soproga Marta Hus je znana kot dolgoletna učiteljica mestne tretje osnovne šole. Farmacevtki sta bili tudi dve teti sedanjega celjskega lekarnarja; Marija Zec (Ce- ljanka, ki živi v Zagrebu) je bila dolgo na čelu enega od obratov tovarne Pliva, teta po mamini strani, Emilija Fon, pa je imela lekarno v Kosta- njevici na Krki, za katero je naredil načrte nihče drug kot sloviti arhitekt Jože Plečnik, njen prijatelj iz praških let. Z iglo v lekarno Pri takšnih koreninah odlo- čitev sedanjega celjskega le- karnarja Dušana Husa za štu- dij farmacije ni bila težka. Štu- diral je na farmacevtsko-bio- kemijski fakulteti v Zagrebu, ki se ponaša s skoraj 130-letno tradicijo. Po končani fakulteti se je leta 1983 zaposlil v Celj- skih lekarnah ter delal blizu eno desetletje v lekarni Cen- ter, v strogem središču mesta ob Savinji. Vmes je bil leto dni v novi lekarni na Polzeli. Po desetih letih se je uspe- šno lotil novega, velikega izzi- va. Tako je odprl leta 1993 svojo lekarno v celjski Gleda- liški uhci, takrat tretjo zaseb- no v Sloveniji. V zasebni lekarni je marsi- kaj drugače, saj se je znanju farmacije pridružila odgovor- nost za zaposlene ter potreba po novih, tudi poslovnih zna- njih. Tej lekarni se je pred štirimi leti pridružila še Huso- va lekarna na Dobrni. V lekarnah v Celju ter na Dobrni dela skupaj z njim osem zaposlenih, od tega po- lovica magistrov farmacije ter en farmacevtski tehnik. Med posebnostmi lekarne pri gle- dahšču je možnost brezplačne menjave igel za zasvojence, v okvhu skupnega projekta z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje. S tem želijo zmanjšati ogroženost zaradi prenašanja okužb z nalezljivi- mi boleznimi tako za zasvo- jence kot vse druge občane, saj bi lahko kakšna ostala, na primer, na otroškem igrišču. Zato mora zasvojenec upo- rabljeno iglo pustiti v lekarni, od koder jih odpeljejo na stro- kovno uničenje. Tako zame- njajo vsak mesec po več kot tisoč igel. Lekarna v Gledališki ulici je doslej edina v Sloveniji, kjer je to sploh mogoče. Pri vsem skupaj je Dušan Hus že drugi mandat član upravnega odbora Lekarniške zbomice Slovenije, bil je tudi predsednik nadzomega odbo- ra iste zbomice, sedaj je član njene pogajalske skupine z Za- vodom za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije in Vzajerrmo. Med drugim je bil član izvršil- nega odbora Slovenskega far- macevtskega društva ter pred- sednik podružnice Slovenske- ga farmacevtskega društva za celjsko regijo. Prostega časa nima veliko. Že desetletje in pol igra vsak teden s prijatelji košarko (za šalo so se poimenovali G'old boys), za squash pa ima tre- nutno manj časa. Prav tako je član Lions kluba Celje. O zdravem življenju če stoji za vsakim uspešnim moškim ženska, je to v Huso- vem primeru njegova soproga Lorena Hus. Magistra farmaci- je ter specialistka sanitarne ke- mije je odraščala v dalmatm- skem Zadru ter prišla na za- grebško fakulteto isto leto kot Celjan. Sprva je nameravala študirati elektrotehniko, ven- dar je na koncu prevladala od- ločitev za farmacijo. Verjetno je vpUvalo dejstvo, da sta si oba starša izbrala kemijsko sh-oko, mama pa je opravila na isti fakulteti še magisterij znanosti. Lorena in Dušan Hus sta bila sošolca vse od začetka, v tretjem letniku sta se nato po- ročila. Po diplomi se je Lorena Hus dokončno preselila v Ce- lje ter opravila pripravništvo v biokemičnem laboratoriju celjske bolnišnice. Potem se je zaposlila v Zavodu za zdravs- tveno varstvo Celje, kjer dela desetletje in pol. Takoj je zače- la z delom v sanitarno-kemič- nem laboratoriju, zadnja leta je vodja kontrole živil, pitnih in kopalnih voda ter predme- tov splošne rabe. Na ljubljan- ski fakulteti je kmalu opravila specialistični študij sanitarne kemije, pred nekaj leti še podi- plomsko izobraževanje iz tok- sikologije živil na zagrebški fakulteti. Skupaj s soprogom sta obiskovala izobraževanje iz homeopatije, ki ga on nad- grajuje. Lorena Hus se ukvarja zad- nja leta še posebej z zdravo prehrano ter je po mnenju ne- katerih poznavalcev v Celju najboljša poznavalka tega po- dročja. Tako predava med dru- gim zdravnikom stažistom v Celju, po vsej Sloveniji pa sani- tarnim inženirjem. Zdravo pre- hrano in zdrav način življenja predstavlja tudi v najširši jav- nosti, na primer poslušalcem radia Celje. Pri vsem skupaj Husova resno razmišljata, da bi odprla v mestu ob Savinji pos- vetovalni center za zdravo pre- hrano in zdrav način življenja, s strokovnjaki s področja telesne vzgoje ter zdravniki. Pri vsem tem posveča Lore- na Hus veUko pozomost lastni rekreaciji. Med drugim že dol- go igra squash, ob čehtkih zv, čer pa vodi telovadbo za ge^, racijo srednjih let. Prav tai( rada slika ter uporablja razlj, ne tehnike, vse od sUkanja j svilo do oljnih barv (svoja je predstavila na razstavah Celju in Zrečah). V javnosti j znana tudi kot predsednic ženskega Lions kluba Mozaj Celje. Lorena in Dušan Hus si starša dveh sinov. Starejši Jur zvesto sledi rodbinski tradicj ter študira na univerzi v Zagr? bu farmacijo že v drugem letni ku. V hrvaški metropoli mu j všeč, z jezikom nima nobenji težav, skoraj vsak konec tedn pa se vrača v domače Celjf Tako kot starša je pristaš zdrj vega načina življenja. Vrsto k je treniral plavanje, posebn veselje ima z jadranjem, vesla njem ter smučanjem. Mlajši si Luka, učenec 4. razreda osnoi ne šole Frana Roša, prav tak trenira plavanje. Farmacevtska družina Hu zelo rada odhaja na skupn izlete, z avtomobilom v nar; vo. Tako pozimi zelo radi smi čajo, še posebej na Rogli i Mariborskem Pohorju. Vsali poletje so radi na dopustu d dalmatinskem otoku Pašmai kamor jih povabi Lorenin ot\ BRANE JERANF Foto: GREGOR KATIi Farmacevtska družina Hus iz Celja. Magister farmacije Dušan Hus ima lekarni v Celju ter na Dobrni, njegova soproga magistra farmacije Lorena Hus je strokovnjakinja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, njun starejši sin Jurij je študent farmacije ter mlajši Luka učenec 4. razreda. Jurij Hus, praded sedanjega celjskega in dobrnskega lekarnar- ja Dušana Husa, je začel z delom kot upravnik lekarne v Slovenskih Konjicah ter nadaljeval v Vipavi (na fotografiji).