ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NEKAJ NEZNANIH NARODNIH BUDITELJEV NA ŠTAJERSKEM JAN ŠEDIVY MARTIN KAVČIČ Martin Kavčič je bil 17 let starejši brat na- rodnega buditelja Andreja Kavčiča (1752 do, 1826), ki je bil od leta 1786 do 1794 kot ma- riborski mestni župnik in okrožni dekan ob- enem tudi direktor mariborske gimnazije in je umrl kot kanonik v Gradcu, kjer se je neustrašeno potegoval za slovenske narodne pravice.1 Martin se je rodil 1. novembra 1735 v Rihtarovcih v kapelski župniji blizu Sla- tine Radenci. Prostorna zidana hiša je še zdaj taka, kot je bila ob njunem, rojstvu pred 230 leti, le nad hišnimi vrati sta v nekaj potezah narisana oba brata, a se pod apnenim bele- žem komaj opazita. Martin je stopil v Gradcu v avguštjnski red in tam končal študije. Leta 1775 je v svojem 40. letu izstopil iz reda in prešel med svetne duhovnike, da bi mogel pomagati staršem, ki so se zadolžili zaradi študija njegovega mlajšega brata Andreja. Nekaj časa je pomagal v dušnem pastirstvu v bližnji Radgoni, maja 1784 pa je prišel v svojem 50. letu za kaplana k Mali Nedelji, kjer je ostal kot kaplan do 13. novembra 1812, torej skoraj 29 let.^ Tu je bilo ob potokih Turji in Bukovnici tedaj precej močvirnega sveta, ki je bil leglo komarjev. Zelo je razsajala trešlika, kakor so tedaj imenovali malarijo, mnogo žrtev pa je zahtevala tudi tuberkuloza. Zaradi nehigien- skih razmer so bile bolezni zelo pogoste. Mar- tin Kavčič je poznal pomen higiene in zdra- vUno moč rastlin ter je z njimi in s svojo tolažilno besedo lajšal trpljenje bolnikom. Zdravljenje mu je bilo uspešno sredstvo, da si je utiral pot do src ljudi. S svojo dobroto si je pridobil veliko priljubljenost. Tako je mogel že eno leto po svojem prihodu nago- voriti Malonedeljčane, da so. zgradili leta 1785 prvo šolo. V ta namen so porabili polovico premoženja bratovščine sv. Sebastijana, ki jo je zatrl ukaz cesarja Jožefa II., a se država še ni polastila njenega premoženja.^ Kakor si je zamislil njegov brat Andrej kot mariborski gimnazijski direktor svojevrsten načrt o tem, da je s pomočjo slovenskih državnih štipendij dvignil v Mariboru število slovenskih gimnazijcev ter jim dal spodbudo za učenje in za slovensko narodno zavest,* tako je ustanovil tudi prav posebni štipendiji za slovenske mariborske gimnazijce. Z varč- nostjo je prištedil lepo vsoto denarja. Nato je kupil mariborskemu mestnemu župniku sa- dovnjak, njive in vinograd z obvezo, da daje stalno dvema gimnazijcema brezplačno hrano, stanovanje, primemo obleko in obuvalo. Prednost so imeli gimnazijci iz kapelske žup- nije, če pa teh ni bilo, pa drugi slovenski mar- riborski gimnazijci.' Prvi jo' je dobil Stanko Vraz leta 1827,^ zadnja štipendista pa sta bila leta 1914 poznejši živinozdravnik Franc Zoreč in univ. prof. dr. Vinko Močnik.'' Ko je Martin Kavčič ustanovil pri Mali Ne- delji osnovno šolo, je spoznal, da marsikdo ne pošilja otrok v šolo, ker je bilo treba pla^- čevati šolnino. Zato je kupil v neposredni bli- žini šole in cerkve 3791 m^ vinograda in sa- dovnjaka in ju izročil šolskemu upravitelju z obvezo, da brezplačno poučuje v osnovni šoli vsako leto šest najboljših učencev in da pri- pravlja brezplačno za vstop v gimnazijo po šolskem pouku tiste, ki jih nameravajo starši dati v latinske šole. S tem je dvignil obisk osnovne šole in spodbudil starše, da bi dali sinove v gimnazijo. Obenem je mogel učitelj uvajati učence praktično v napredno sadjar- stvo in vinogradništvo. Ko je trtna uš uničila ta vinograd, ga je dal tedanji šolski upravitelj Simon Cvahte le- ta 1906 zrigolati in zasaditi na njem na svoje stroške 1700 na ameriški podlagi cepljenih trsov, kar je stalo okrog 800 kron, a od šta- jerskega deželnega odbora, ki je dajal pod- pore in brezobrestna posojila za obnovo vir nogradov, je prejel le 200 kron.^ Ker je imel Cvahte gimnazijsko maturo, je pripravljal ves čas svojega službovanja pri Mali Nedelji za prehod v gimnazijo po rednem pouku vse ti- ste, ki so nameravali v srednje šole. Tega vinograda, ki je rodD. v dobrih letinah do 12 hI vina, ne uživa več šolski upravitelj, marveč malonedeljska šola.^ To Martinovo' ustanovO' je dopolnil njegov brat Andrej. Zavedal se je, da je bilo tedaj na deželi zelo težko za denar in da kmetski starši težko kupujejo svojim dijakom učbe- nike in druge šolske potrebščine. Zato je ustanovil na mariborski gimnaziji posebno štipendijo za nabavo šolskih potrebščin, ki so jo prejemali dijaki najnižjih razredov.^" V svojem 76. letu se je poslovU. Martin Kavčič leta 1812 od Male Nedelje in odšel v pokoj h Kapeli. Tam je imel blizu cerkve hišo, ki je bila med obema zadnjima vojnama salezijansko okrevališče, zdaj pa je učiteljska stanovanjska hiša. Podedoval jo je z vino- gradom od svojih staršev. Tu je še hotel ne- kaj storiti za svojo domačo župnijo, kakor je sam izjavil ob slovesu. Kot dober gospodar je najprej uredil in izboljšal vinograd, nato pa prezidal hišo, da bi mogel priti k njemu 183 K R o NI KA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V pokoj njegov brat Andrej. Z dobrim gospo- darstvom in z varčnostjo sta prihranila večjo vsoto denarja za svoj veliki načrt, da bi zgra- dili pri Kapeli namesto stare cerkvice novo prostorno cerkev. Dokler ni bilo dovolj de- narja,- škof dr. Zangerle ni dovolil podreti stare zgradbe. Ko je po smrti prejšnjega žup- nika v svojem 88. letu opravljal Martin Kav- čič vse cerkvene posle sam, se je lotil zidanja nove cerkve. Vedno je bil navzoč pri delu in je navduševal ljudi, da so brezplačno podrli staro cerkev in očistili še porabno gradivo. Z velikim veseljem so nato vozili brezplačno ka- menje in ruševine nekdanjega gradu v Koc- janu. Po dveh letih je bila cerkev dozidana. Martin se je radoval še eno leto uspehov svo- jega truda in nestrpno pričakoval, da bi prišel k njemu uživat pokoj njegov brat Andrej, ka- nonik v Gradcu. Toda ni ga dočakal. Umrl je pri Kapeli 8. januarja 1826 v 91. letu svo- jega življenja. Prej kot pol leta pozneje so pokopali v Gradcu tudi dr. Andreja Kavčiča, ki je zatisnil oči 30. junija istega leta. Oba s sestro Marijo, ki je umrla že leta 1803,ima- ta spominske granitne plošče na zunanji ste- ni kapelske cerkve. Na Martinovi je napis: Tii pozhivajo Visokovreidni Gospod Martin Kau- tschitsch Oni so bili Sazhetek Piivanja tote Zirkvi rojeni is^ Novembra 1735 toti Sveit sapustUi tiga Janera 1826 Bog nijim dai nebeški Lon. OPOMBE 1. Slov. biografski leksikon I., str. 436. — 2. F. Kovačič, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Maribor 1926, str. 322. — 3. Malonedeliska žup- nijska kronika. — F. Kovačič Ljutomer, str. 323. — 4. O slovenskih državnih mariborskih štipen- dijah glej Jezik in slovstvo IX (1963/4), str. 200 do 203 in 266—269. — 5. I. Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant. I. 1875, str. 23—24. — 6. Historia gjmnasii Marburgensis (rokopis) za 1. 1827. — 7. Lastni spomini. — 8. Malonedeljska šolska kronika. — 9. Lastni spomini. — 10. Iz- vestja (Programm des k. k. Gymnasiums in Mar- burg) mariborske gimnazije v Mariboru pred prvo svetovno vojno. — 11. Kapelska župnijska kronika. DR. LOVRO VOGRIN Dr Lovro Vogrin je edini Slovenec, ki mu je avstrijska oblast uradno priznala naziv na- rodnega buditelja. Rodil se je kmetskim staršem 6. avgusta IBOG'- v Senarski v župniji Sv. Trojice (Gra- dišče) v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Trojici in nato je stopil leta 1823 v prvi razred mariborske gimnazije. So- šolec mu je bil poznejši pesnik Jožef Hašnik (1811—1883), s katerim sta več let skupaj sta- novala.^ V gimnaziji je bil Vogrin dve leti za poznejšim mariborskim gimnazijskim pro- fesorjem Jurijem Matjašičem (1808—1892), eno leto pa pred Stankom Vrazom, Francem Miklošičem (1813—1891) in svojim tekme- cem Jakobom Košarjem (1814—1846), poznej- šim voditeljem slovenskih študentov v Grad- CU.3 Jezikoslovca Oroslav Caf (1814—1874) iz Ročice v isti župniji in Anton Murko iz Ci-mlenšaka v sosedni župniji Sv. Ruperta sta bUa tri leta za njim.* Na gimnaziji se sicer ni nikdar povzpel med nagrajence, vedno pa je bil med prav dobrimi dijaki. Ko je bil v tretjem razredu, je imel Id v latinščini oceno 1 (dobro), vse druge ocene pa so bile adem (ad eminenter) ali prav dobro.^ V njegovem razredu je bilo tedaj 30 učencev, vsa gimnazija pa jih je štela 264. Dijake so tedaj temelj ito' prereše- tavali. V drugem humanitetnem ali v šestem in tedaj najvišjem razredu se je skrčil Vo- grinov razred že na 7 dijakov. Število mari- borskih gimnazijcev je v tem letu (1829) pad- lo na 157, a prvošolcev je bilo 29, drugošolcev pa celo samo' 13.^ V višjih razredih je Vogrin privatno poučeval manj nadarjene mlajše di- jake. Njegova učenca Rudolf in Herman Goe- del sta dosegla pozneje visoke položaje v avstrijski uradniški lestvici. Gimnazija je imela tedaj šest razredov in tako je odšel v jeseni leta 1829 Vogrin v Gra- dec na dveletni lice j (poznejši VII. in VIII. gimnazijski razred). Tam se je družil s poz- nejšimi pomembnimi možmi kot s Stankom Vrazom, dr. Štefanom Kočevarjem, dr. Anto- nom Murkom, Oroslavom Cafom in Jožefom Muršcem in postal navdušen narodnjak.'' Ko je z odličnim uspehom končal licej, je vstopil leta 1831 v graško bogoslovje. Skof dr. Roman Sebastijan Zangerle ga je leta 1834 kot tretje- letnilca posvetil v duhovnika.^ Za vzorno ve- denje in izvrstni študij mu je dal naslednje leto škof priznanje s tem, da ga je leta 1835 imenoval za kaplana mariborske mestne žup- nije,9 čez tri leta pa ga je poklical za adjunk- ta bogoslovnih študij v Gradec. Po več ur dnevno je poglabljal in ponavljal z bogoslovci njihove učne predmete, obenem pa še oprav- ljal težavne ekonomske posle namesto starega in bolehnega podravnatelja. Skoraj eno šolsko leto je moral nadomeščati tudi profesorja na izpraznjeni stolici dogmatike na bogoslovni fakulteti. Slovenskim bogoslovcem je vlival ne samo ljubezen do poklica, marveč tudi do maternega jezika. A s tem se še ni zadovo- ljil. Skrbel je, da so se tudi vadili v sloven- skem jeziku. Kupoval je slovenske knjige^" in že leta 1841 si je naročU Vrazove Glase iz 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dubrave žerovinske.ii naslednje leto pa se je uvrstil tudi še med naročnike hrvatskega zbornika Kolo.i^ Knjige in časopise je posojal slovenskim bogoslovcem. Bil jim je v malem to, kar Slomšek celovškim. Pri vsem tem delu pa je še našel čas, da je nadaljeval svoje štu- dije in leta 1842 je promoviral na graški uni- verzi za doktorja bogoslovja. Ko je dr. Josip Muršec zvedel, da verjetno pride dr. Vogrin v Ptuj, je pisal Vrazu, da bo potem Vogrin v Ptuju središče vsega na- rodnega dela." In res ga je poslal škof dr. Zangerle 12. maja 1843 v Ptuj za vtkarja.^^ Zdi se, da se je v Ptuju predvsem priprav- ljal v začetku na profesuro dogmatike na gra- ški univerzi, ker ni bilo upanja na ozdravlje- nje tedanjega profesorja p. dr. Johanna Rot- terja. Skof dr. Roman Zangerle je bil dr. Vo- grinu naklonjen, toda salzburški nadškof je imel svojega kandidata, dr. Karla Wengerja iz Salzburga, in tako je dr. Vogrin propadel.^^ 2e naslednje leto so mu ponudili profesuro pastoralnega bogoslovja v Gradcu. Enkrat ra- zočaran ni hotel več prositi za to mesto-, am- pak je ponudbo odklonil iz ljubezni do' sloven- skega naroda, med katerim je hotel živeti in delovati, kakor sam pravi.i'' Ko pa je leta 1844 umrl njegov prijatelj Anton Krempl, malo- nedeljski župnik, ni bilo za to mesto primer- nejše osebnosti, kot je bil dr. Vogrin. Saj škof ni mogel poslati tja za župnika kake popreč- ne osebnosti, dokler je bil spomin na Krem- pla tako živ. Krempl je namreč užival pri ljudstvu izredno velik ugled in je veljal za slavnega pisca in nenavadnega govornika, ki so ga hodili ljudje poslušat iz sosednih žup- nij. Dr. Vogrin je prosil za to župnijo in jo tudi dobil. Nastopil jo je 23. marca 1845. Tu je ostal do leta 1853. Ob slovesu je zapisal v malonedeljsko župnijsko kroniko, da je bil pri Mali Nedelji srečen, zadovoljen in spošto- van pri Ijudstvu.i^ Krempl si je hotel z oporokoi zagotoviti, da po njegovi smrti njegova setev na narodnost- nem polju v njegovi župniji ne bi usahnila. Zato je sporočil, da zapušča vinograd in dva travnika svojemu nasledniku le s pogojem, da je ta slovenski domorodec, ker je v teda- njem jeziku pomenilo slovenskega narodnega buditelja. Sodnik, ki je izvrševal Kremplovo oporoko, je izročil dr. Vogrin vinograd in oba travnika. S tem ga je sodišče uradno pri- znalo za slovenskega narodnega buditelja, kar je edinstven primer v slovenski zgodovini. Komaj je prevzel malonedeljsko župnijo, mu je škof. dr. Zangerle naložil še novo dolž- nost, da pomaga opravljati dekanijske posle 75-letnemu bolehnemu ljutomerskemu deka- nu Mihaelu Jaklinu. Nadomeščal ga je tudi kot nadzornik in razširil med ljudstvo vsako leto več stotin slovenskih knjig, obenem pa odstranjeval iz osnovnih šol nemškutarski duh.2« Dr. Vogrin je imel v svoji knjižnici tudi znamenito Kollarjevo knjigo o slovanski vza- jemnosti. V dopisu z dne 23. marca 1838 spo- roča namreč dr. Muršec Stanku Vrazu, da je prejel to Kollarjevo delo od dr. Vogrina.^^ Ko so razpisali v Avstriji volitve za frank- furtski parlament, se je dr. Vogrin takoj zna- šel v političnem položaju in se opredelil proti tem volitvam. Proti njim so' bili tudi njegovi Malonedeljčani, ki jih je narodnostno prebu- dil že Krempl. V pismu z dne 12. maja 1848 javlja dr. Vogrin dr. Muršecu, da so poslali Nemci med ljudstvo agitatorje za frankfurt- ski parlament, toda ljudstvo je tako zavedno, da hoče pregnati vsakega, ki ni narodnjak. Dalje sporoča, da so nekateri prejšnji narodni nasprotniki pod vplivom novih razmer postali Slovencem naklonjeni. Tudi domavska in ne- govska graščina sta začeli dopisovati župni- kom slovensko. V škofijski upravi je navada, da se sedež dekanije sicer more prenašati, toda ne na majhno župnijo. Tako je dobil dr. Vogrin na- mig, naj zaprosi za izpraznjeno župnijo Sv. Jurija ob Sčavnici. Prevzel jo je leta 1853 in jo vodil do leta 1861. Istočasno ga je škof imenoval tudi za okrožnega dekana. S tem je postal tudi šolski nadzornik. Dr. Vogrin je vneto podpiral osnovne šole in skrbel, da vlada v njih slovenski narodni duh. V počit- nicah je zbiral dijake, jih gostil in jih vzgajal ne le v verski, marveč v slovenski narodni zavesti.^^ Ko je Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz St. Andraža na Koroškem v Mari- bor, je hotel zbrati okrog sebe močne kultur- ne osebnosti, da bi skupno delovali na korist slovenskega ljudstva. Tako je podelil mesto podravnatelja mariborskega bogoslovja in profesuro za dušno pastLrstvo Oroslavu Cafu. Ta predmet bi naj učil v slovenščini, a Caf ni pristal, ker se je bal, da ne bi zmogel najti in ustvariti za to stroko potrebnih znanstve- nih izrazov.^* Šele njegov rojak dr. Lovro Vogrin se je lotil te težavne naloge. Skof Slomšek je namreč poklical dr. Vogrina od Sv. Jurija ob Sčavnici v Maribor in ga ime- noval za lavantinskega stolnega kanonika Ln za profesorja katehetike in pastoralke na ma- riborskem bogoslovju. Vogrin je začel takoj predavati v slovenščini, četudi je moral znan- stvene izraze za svoja predavanja šele iskati in ustvarjati. Šesta vil je slovensko učno knji- go pastoralke in obširen slovenski katekizem, a oboje je ostalo v rokopisu.^ 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 2^vedal se je, da so nekateri starejši du- hovniki stali ob strani misleč, da narodnost nasprotuje veri. Ta predsodek jim je hotel razpršiti z razpravo Narodnost in vera, ki je izšla v Razlagovi Zori jugoslavenski.^s V njej pravi med drugim: »Ako ni vera vsejana v narodnem jeziku na osnovi narodne izobraz- be, ostane kot koren v suhi skali in hitro usahne, kajti vera brez narodnosti preide.«^'' Ob tisočletnici prihoda bratov Cirila in Meto- da v naše kraje je objavil leta 1863 »Tisočlet- no obhajilo v čast sv. Cirila in Metodija«.^ Papež je zaslužnega dr. Vogrina na pred- log škofa dr. Stepišnika imenoval leta 1868 za mariborskega stolnega prosta, a prav to leto je moral zaradi splošne oslabelosti pustiti profesuro. Umrl je že naslednje leto v Mari- boru 11. decembra 1869 v starosti 60 let.^s OPOMBE 1. Njegov živi jen jepisec Davorin Trstenjak omenja v Slovenskem narodu (dalje SN) z dne 1. januarja 1870 napačno 1810 za njegovo rojstno leto. Rodil se je 1. 1809 kakor sledi iz šematiz- mov lavantinske škofije in iz Nekrologija svet- nih in redovnih duhovnikov lavantinske škofije od 1. IX. 1859' do 1. I. 1959, Maribor 1959, str. 80, kjer ni napak. — 2. Davorin Trstenjak, Dr. Lovro 'Vogrin. SN 1. I. 1870. — 3. Juventus gym- nasii Marburgensis 1826. — 4. Juventus gymna- sii Marburgensis 1829. — 5. Tedanja ocena emi- nenter ustreza sedanjemu odlično, adem (= ad eminenter = skoraj odlično) prav dobro, 1 do- bro, 2 komaj zadostno, 3 nezadostno. — 6. Ju- ventus 1826 in 1829. — 7. SN 1. I. 1870. — 8. Per- sonalstand der Sekular- und Regular-Geistlich- keit des Bisthums Seckau in Steyermark in Jahre 1834. — 9. F. Kovačič, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Maribor 1926, str. 286. — 10. SN 1. L 1870. — 11. Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Josipa Muršca, Zbornik Matice Slovenske 1905, 142. — 12. Prav tam, str. 144. — 13. F. Kovačič, Ljuto- mer, str. 286. — 14. Kakor pod 11, str. 149. — 15. Kovačič, Ljutomer, str. 286. — 16. SN 1. I. 1870 in Personalstand der Sekular- und Regular- Geistlichkeit des Bisthums Secliau in Steyermark. 1842 str. 15 in 1844 str. 16. — 17. Kovačič, Ljuto- mer, str. 286. — 18. Kovačič, Ljutomer, str. 319. — 19. SN 6. I. 1870. — 20. Prav tam. — Mihael Jaklin (1770—1847) je spisal slovensld katekizem in ga predložil 1. 1819 škofijstvu v Gradcu. Re- cenzent Jurij Alič, župnik v 'Vidmu ob Savi, se je izjavil proti njemu, češ da je pisan v drugač- nem narečju kot je v celjskem oltrožju. Skofij- stvo je nato naročilo Jaklinu, naj napiše kateki- zem v takem jeziliu, da bo poraben tudi v celj- skem okrožju, (gl. Kovačič, Ljutomer, str. 55.) — 21. Kot pod 11. str. 134. — 22. Kot pod 11. str. 64. — 23. SN 6. I. 1870. — 24. Božidar Raič, Oro- slav Caf. Letopis Matice Sovenske 1878, III., str. 83. — 25. Kovačič, Ljutomer, str. 288—289. — 26. Leta 1853, str. 103—112. — 27. Prav tam, str. 103. — 28. Kovačič, Ljutomer, str. 288. — 29. Prav tam str. 289. TONČKA STUPCA Razen ravnatelja moškega učiteljišča Hen- rika Schreinerja in gimnazijskega profesorja dr. Antona Medveda pač ni bilo od leta 1905 v Mariboru in daleč naokrog uglednejše in v vseh krogih bolj upoštevane slovenske učne moči, kot je bila Tončka Stupca. Njena javna predavanja so bila prepričljiva, zanimiva in lepa obenem. V stari cesarski Avstriji bi za- man iskali po vseh slovenskih pokrajinah spretnejšo, delavnejšo in uspešnejšo boritelji- co za pravice tedaj zatiranega slovenskega ljudstva. Se bolj kot besede pa sta vplivala njen zgled in njena močna osebnost. Tudi v nevarnih in burnih trenutkih je ohranila do- stojanstven mir. Zato je ni nihče nikdar videl jezne ali sitne in če se je kak nahujskani nemški prenapetež ali šolski porednež še tako trudil, da bi jo razdražil, se mu to ni posre- čilo. Tako je dosegla marsikaj, kar je bilo drugim nemogoče. Rodila se je v nedeljo 4. januarja 1874 v Šempetru v Savinjski dolini Miciki Stupca, rojeni Kreft, od Sv. Jurija CVidma) ob Sčav- nici, in njenemu šest let mlajšemu možu An- tonu Stupca, ki je kot mlad učitelj umrl že po šestih letih srečnega zakona v Stoprcah pri Makolah. Enako kot njena starejša sestra Mi- cika, rojena tudi v nedeljo 5. januarja 1873, je imela dar za petje. Skupaj sta, hodili v osnovno šolo in ves čas sta v šolskih klopeh sedeli skupaj. Mati je dobila po pokojnem možu 40 goldinarjev odpravnine, kar bi za- doščalo le za nekaj mesecev. Preselila se je z otrokoma v Ptuj, kjer je pomagala teti v gostilni streči gostom. Tetina hči Poldika je večkrat igrala na citre, a Stupca jo je sprem- ljala s svojim čistim sopranom s takim ob- čutkom, da je bil napev vedno res umetniški izraz besedila. Glasba in petje sta pri- vabljali vedno nove goste. Ti so včasih pokli- cali še Stupčini hčerki, da sta jih razveselje- vali s pesmimi, ki sta se jih naučili kot majh- na otroka od svojega očeta. Prepevali sta ved- no. Začeli sta že zjutraj, ko sta se zbudili in našli na postelji kos kruha, ki ga jima je nastavila mati za zajtrk pred odhodom v služ- bo. Peli sta pri igri, pa tudi tedaj, ko sta se držali za roke in se sprehajali okrog hiše in kadar sta hodili po časopis in po Slomškove spise h kaplanu Mihaelu Lendovšku, ki jih je izdajal. Materina in njuna pesem je vzpodbu- dila p"rofesorja dr. Tomaža Romiha (1853 do 1935), učitelja Antona Porekarja in davkarja 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Knopa, po rodu Ceha, da so ustanoviU v Ptu- ju znamenito Pevsko društvo, ki je s svojimi nastopi po južnoštajerskih krajih budilo na- rodno zavest in kmalu zaslovelo po vseh slo- venskih pokrajinah. Ko je začel tetin mož ob vsaki priliki izražati svoje sovraštvo do Stupce in njenih hčera, je kaplan Lendovšek našel Stupci službo pri baronici Werner v ormoškem gradu, kjer je Stupca oskrbovala 30 sob in nadzirala molžo in prodajo mleka. V ormoškem gradu sta preživeli Micika in Tončka srečna otroška leta in končali osnovno šolo. Kakor mati sta tudi obe hčeri želeli po- stati učiteljici. To jima je omogočila botra Rezika Pešl, ki ju je vzela brezplačno na hra- no in stanovanje v Maribor, kjer sta z od- ličnim uspehom kot najboljši učenki končali meščansko šolo. Ko sta hoteli na učiteljišče v Gradcu, se je pojavila nepričakovana ovira. Zaradi velikega navala so tedaj sprejeli od dveh sester samo eno. Toda s priporočilom mariborskega kano- nika dr. Jožefa Pajka in njegovega prijatelja Franca Hauptmana, očeta univ. prof. dr. Ljud- mila Hauptmana, ki je bil tedaj profesor na tem učiteljišču, sta bili vendar obe spre- jeti na zavod. Po posredovanju matere neke součenke sta dobili obe štipendijo po 150 goldinarjev letno in sta bili na ta način dobro preskrbljeni. Mogli sta si še sposoditi klavir in se spopolnjevati pri tedanji najboljši graški učiteljici klavirja, pri Mini Wagner, sestri znanega komponista, ki je opravila vse izpite na dunajskem konservatoriju z odliko. Ustno maturo sta napravili obe 6. julija 1892 in sicer med vsemi najbolje. Ravnatelj graške meščan- ske šole ju je takoj povabil, da bi zaprosih na njegovo šolo. Za povabilo, ki je pomenilo za njih odlikovanje in visoko napredovanje v službi, sta se zahvalili, rekoč: >>Midve sva Slo- venki in hočeva delati med slovenskimi otro- ki.« Ob slovesnosti na koncu mature jima je posebej čestital za uspeh sam deželni šolski nadzornik. Po njegovem posredovanju sta obe dobili službo na osnovni šoli pri Sv. Marku (v Markovcih) niže Ptuja. Tu sta znali sestri Stupici igrati ne samo na klavir, marveč tudi na nežne strune mladih duš. Z novimi meto- dami sta brez šibe, ki je veljala tedaj za dobro vzgojno pomagalo, dosegali izredne uspehe. UstvariU sta tudi šolski pevski zbor in pripra- vili več mladinskih iger, ki so vzbudile po- zornost daleč naokrog. Ti uspehi so vzbudili nevoščljivost novega šolskega upravitelja. Na zvit način jima je skušal vzeti stanovanje. Nahujskal je nekaj ljudi, da so jima pobili šipe, češ da z gledali- škimi! igrami in vajami zavajata mladino k ponočnjaštvu. Pridobil je na svojo stran tudi novega kaplana, ki ju je napadel s prižnice. V očetovskem prijatelju, župniku Matiji Sle- kovcu, znanem zgodovinarju, nista mogli najti opore, ker je bil na smrt bolan. Edina rešitev je bila premestitev. Micika je dobila sredi poletja leta 1905 mesto na vadnici ljub- ljanskega ženskega učiteljišča. Prav tedaj pa je bilo razpisano tudi učiteljsko mesto v Kr- čevini, mariborskem predmestju. Krajevni šolski svet, ki je predlagal deželnemu šolske- mu svetu v Gradcu tri kandidate, je bil trd- no v nemških rokah in je skrajno sovražil in zatiral Slovence. Zvedelo se je, da je že vna- prej obljubil to mesto nekemu nemškutarske- mu šolskemu upravitelju z dežele. Zato se Slovenci sploh niso potegovali za Krčevino' — razen Tončke Stupce. Skoraj vedno je bil imenovan prvi v predlogu, redko drugi, tretji pa nikdar. Slovenskemu okrajnemu šolskemu nadzorniku prof. dr. Janku Bezjaku se je ko- maj posrečilo spraviti Tončko na brezpo- membno tretje mesto v predlogu, ker je imela med vsemi 18 prošnjiki edina izpit za meščan- ske šole in to z odliko. Dr. Bezjak je opozoril Tončko, naj si skuša poiskati kako priporoči- lo pri deželnem šolskem svetu v Gradcu. Spomnila se je vplivnega nemškega župnika Holzerja v Emovžu (Erenhausen), s katerim se je spoznala na obisku pri svoji prijateljici iz dijaških let, učiteljici Ganshofen. Holzer se je na njeno prošnjo' takoj odpravil v Gradec in je obiskal vse svoje vplivne znance in pri- jatelje, da je zagotovil Tončki priporočilo pri deželnem šolskem svetu.^ Kakor v razdraženem sršenovem gnezdu je završalo med mariborskimi nemškimi nacio- nalisti in nemškutarji, ko je dobila mesto v Krčevini — Tončka Stupca, kandidatkinja na tretjem mestu v predlogu. Takoj so spustili proti njej v nemški dnevnik Marburger Zei- tung strupen članek z zahtevo, da ne sme na- stopiti službe v Mariboru ta rusofUska, vin- dišarska učitelj ica.^ NatO' so poslali zoper njo odposlanstvo v Gradec k cesarskemu namest- niku grofu Claryju. Toda Stupca je bila že stalno nastavljena učiteljica in je ni bilo mo- goče premestiti, če ni storila nič kaznivega. Zato jo je poklical k sebi tedanji novi deželni šolski nadzornik Peter Končnik, bivši ravna- telj celjske gimnazije, ki se je zaradi višje službe pravkar prelevil iz koroškega Slovenca v nemškega nacionalista. Hotel jo je pregovo- riti, da bi se sama odrekla Krčevini. Pred Končnikom so trepetali celo gimnazijski rav- natelji, a kaj šele, da bi si upali nasprotovati njegovemu mnenju. Junaška Tončka mu je ugovarjala in odločno odklonila vse njegove predloge, a kljub temu si ga je znala spreme- niti iz sovražnika v zagovornika.^ 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sledili sta še dve odposlanstvi k cesarske- mu namestniku in skrajno surov in lažniv na- pad v uvodniku Marburger Zeitung pod de- belim naslovom »Stupčin šlcandal«. Se več! Vsi odborniki krajevnega šolskega sveta v Krčevini so zagrozili, da odstopijo, če Stupca ne izgine iz Maribora, toda Stupca se kljub vsem nevarnostim ni uklonila. Čeprav ji je sam okrajni glavar grof Attem.s osebno pre- povedal še dalje zahajati v Narodni dom, se ni zmenila za to prepoved. Kakor prej na vseh večjih slovenskih prireditvah je pela Tončka v duetu s sestro Miciko tudi še na^ prej v mariborskem Narodnem domu, v ptuj- ski in ormoški čitalnici in Tončka je še dalje sodelovala v godbenem kvartetu bratov Se- rajnikov, večkrat pa je tudi spremljala na klavirju znanega tedanjega virtuoza na violi- ni, učitelja Bena Serajnika.* Slovenskih šol tedaj v Mariboru ni bilo razen zasebne osnov- ne šole šolskih sester. Kolikor je znala in še zna starejša slovenska mariborslca generacija, ki je hodila v nemške šole, slovenskih pesmi, se jih je naučila od Tončke Stupce v Narod- nem domu.5 Razmere so postale po njenem prihodu v Maribor še tem težje, ker je tedaj prišel iz Nemčije za mariborskega protestantskega nemškega pastorja namesto prejšnjega zmer- nega in pravičnega Goschenhoferja, sicer iz- vrsten govornik, a divji sovražnik Slovencev dr. Ludvik Mahnert. Njemu je bilo krščanstvo samo krinka in sredstvo za ponemčevalne na- mene. Delal je na to, da bi se tedanja Avstri- ja združila z Nemčijo in da bi čim prej po- nemčila Slovane. Pritiskal je na mariborske Nemce in jim očital, da prepočasi napreduje gradnja nemškega narodnostnega mostu ob tedanji železnici od Dunaja do Jadrana. Karal jih je, da so kot Nemci premalo odločni, češ da so kot katoličani pod vplivom slovenske duhovščine in mariborske škofije, kjer ni niti enega nemškega duhovnika. Slovenska duhov- ščina je tako narodno zavedna in nevarna, da je prepojila s slovenskim duhom celo tista dva Nemca, ki sta študirala na mariborskem bogoslovju, a iz nemško mislečega maturanta Evalda Vračka je ustvarila tistega »šentilj- skega leva«, ki je s pomočjO' slovenskega žu- pana Thalerja varoval tako odločno in uspešno »slovenske Termopile«, kakor so na- zivali Šentilj, 14 km severno od Maribora, da tu ni mogel prodreti slovenske fronte ves 60 milijonski nemški narod. Kljub ogromnim de- narnim sredstvom Schulvereina, ki je skušal ponemčiti Slovence s šolami, slovenska trd- njava Šentilj ni padla, čeprav je drugo po- nemčevalno društvo Siidmark naseljevalo protestantske Nemce iz Nemčije. Zato je za- čel dr. Mahnert širokopotezno gibanje za od- pad od katoličanstva in za prestop v nemško lutrovsko vero.^ Najprej je žel dr. Mahnert uspehe na real- ki, kjer je poučeval evangeličanski verouk, in kjer so bili skoraj vsi profesorji in dijaki nemške narodnosti. Od prejšnjih 3 do 4 pro- testantskih dijakov se je dvignilo njih število po Mahnertovem prihodu na 35 do 40.'' Raz- meroma velike uspehe je imel med maribor- skim slovenskim proletariatom, ki je bil pod vplivom nemške socialne demokracije ali na- rodnostno nezaveden ali pa nemško čuteč. Ob sobotah in plačilnih dneh je pošiljal dr. Mah- nert svoje agente v zakotne gostilne, kjer so si le-ti zbrali omizje in velikodušno plačevali za žganje in vino. Ko je začel delovati alko- hol, je potegnil agent iz žepa že sestavljeno izjavo, da podpisani izstopajo iz katoliške cerkve in vstopajO' v protestantsko. Ce se je kdo preveč dolgo obotavljal s podpisom, so ga zasmehovali kot bojazljivca, farškega pod- repnika, vindišarja in nekulturneža. V trez- nem stanju si je nato le malokdo upal veljav- no preklicati ta svoj podpis. Kdor pa je bil protestantske vere, je seveda vpisal pri ljud- skem štetju svojo družino in v šoli svoje otroke za Nemce, četudi niso obvladali nem- škega jezika.^ V tej dobi tako imenovanega gibanja Proč od Rima (Los von Rom Bewegung) je presto- pilo leta 1904 v Mariboru iz katohške v Mah- nertovo nemško cerkev 173 oseb, v prvi po- lovici leta 1905 že 196, a v juhju istega leta še 53, v avgustu pa celo 87 oseb.^ Ko je magdalenski župnik Simon Gaberc plačal iz svojega 20 kron tistemu svojemu župljanu, ki je preklical svoj podpis, je povi- šal dr. Mahnert kupnino duš od prejšnjih 10 kron na 20 ali celo 30, pa tudi na vre- čo pšenične moke. Mahnertova cerkev se zaradi tega ni bolj polnila, ker novi verniki niso zahajali v njegovo cerkev kakor niso prej v katoliško. Mogel pa se je ponašati z več- jim številom Nemcev in vpisanih protestan- tov in nemško društvo za podpiranje prote- stantskih župnij med katoličani z imenom »Gustav Adolf« ga je bogato zalagalo z de- narjem.i" Pod Mahnertovim vplivom in pritiskom so skušali mariborski nemški nacionalisti popol- noma ponemčiti tedaj dvojezično krčevinsko šolo in jo spremeniti v ponemčevalnico. Schulverein je dal na voljo bogate denarne vire; z brezplačnimi šolskimi potrebščinami in z darili so skušali vplivati na tiste siro- mašne slovenske starše, ki jih niso dosegli Mahnertovi kupci duš. Trudili so se, da bi jih starši vpisovali kot Nemce v nemške od- 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA delke, da bi jih nemški nacionalistični učitelji vzgojili v strupene sovražnike Slovencev. To- da še več uspeha je imela Stupca s svojo ču- dovito privlačno silo in s svojo materinsko ljubeznijo. Iznašla je novo sredstvo za res pravO pomoč ubogim in lačnim viničarskim otrokom, ki je presegala enkratna ali več- kratna nemška darila. Vsem potrebnim slo- venskim šolarjem krčevinske šole — bilo jih je nad sto — je preskrbela brezplačno kosilo. Odkrila je dovolj blagih src in v vehki meri so ji pomagali celo pošteni Nemci, ki jim je presedal zagrizeni dr. Mahnert. Stupca je imela tedaj v svojem razredu 70 učencev. Ce bi jih bilo 80, bi se po zakonu morala od- preti slovenska vzporednica. Z vso silo se je vrgla na delo, da bi dosegla to število. Na- govarjala je otroke, naj privedejo' v njen raz- red svoje znane tovariše v okolici. V sep- tembru in oktobru skoraj ni minil dan, da ne bi koga privedli, včasih pa tudi po več. Pri prihodu vsakega so se vedno na novo šteli. »2e nas je 76, 80, 87, 90; mora nas biti 100!« Ko je stoti res prišel, so vriskali od veselja in radosti ni bilo ne konca ne kraja. Razred je bil za tako število premajhen. Učenci ob straneh so sedeli samo na pol v klopi in so morali paziti, da ne padejo na tla. Risali pa so nekateri na tleh. Stupca je hodila zdaj ta- ko dolgo nadlegovat krajevni šolski svet, da so se razblinili vsi njegovi zavlačevalni po- skusi in da je končno moral odpreti novo vzporednico.il Napačno bi bilo misliti, da so bili zavedni Slovenci v stari Avstriji proti učenju nemšči- ne, saj brez znanja nemškega jezika ni mogel dobiti službe v Mariboru noben Slovenec. Ho- teli so le, da se njihovi otroci nauče v šoli slovenskega materinega jezika, a nemščine jih naj uči na osnovi slovenskega jezika slo- venski učitelj, ki jim bo ohranil slovensko na- rodno zavest. V dobri slovenski šoli so se na- učili otroci razen slovenskega jezika tudi nemškega bolje kot v popolnoma nemški šoli. Na Stupičinem primeru se je to tudi javno dokazalo. V tej dobi je hotela pruska vlada popolno- ma ponemčiti poljske pokrajine. Kljub stolet- nemu prizadevanju se ji to namreč ni posre- čilo. Zato je poslala posebno komisijo opazo- vat v Avstrijo na slovensko obmejno ozem- lje, kako se slovenski otroci poučujejo v nem- ščini. Ravnatelj šole je bil še tedaj znani slo- venski pedagog Miha Nerat (1845—1922), ustanovitelj in prvi urednik slovenskega vzgojeslovnega časopisa Popotnik. Ta je pri- vedel prusko komisijo pod vodstvom pruskega deželnega svetnika Wojna, v spremstvu okraj- nega glavarja grofa Attemsa in predsednika krajevnega šolskega sveta Pressla v Stupičin razred. Dala je prinesti sliko in po Schreiner- Bezjakovi Nemški vadnici so otroci gladko in živahno opisovali v nemščini. Po pouku je počakal Stupco na hodniku slovenski šolski nadzornik Schmoranzer in ji dejal:; »Morali bi videti, kako je bil zelen od jeze tisti Pressl, ki je hodil v Gradec zaradi vaše od- stranitve, ko je pruski komisar izjavU pred vsemi v zbornici: »Čestitam šoli in vam vsem za tako učiteljico! Ta dela prave čudeže. Kaj takega še nisem doživel v šoli!« Nadzornik Schmoranzer je našel priložnost, da je po- jasnil v odsotnosti okrajnega glavarja in Pressla, da ima take uspehe zato, ker poučuje na osnovi materinega jezika in ker goji otro- kom njihovo slovensko narodno zavest. Tudi po Neratovi upokojitvi, ko^ je prevzel vodstvo šole zagrizen nemškutar Thomas Wernitznig, so neustrašeno vzgajali otroke v slovenskem duhu učitelji Matija Lichtenwal- ner-Senkovič in njegova žena Viktorija, Mir- ko Pučelnik in Stupca. Tu so pričakali tudi razpad Avstro-Ogrske leta 1918.1^ Po nastanku Jugoslavije v oktobru 1918 se v mariborskih osnovnih in meščanskih šolah ni mnogo spremenilo. Prejšnji nemški učitelji so ostali na svojih mestih, dasi so se nekateri s svojimi razredi udeležili pred zavezniško komisijo demonstracije 27. januarja 1919, da bi Maribor pripadel Nemški Avstriji. Dne 2. februarja 1919 pa so vse šole zaprli zaradi pomanjkanja kuriva za mesec dni. Ta odmor je porabilo prosvetno poverjeništvo v Ljub- ljani, zlasti pa dr. Leopold Poljanec, da je iz- delal načrt za popolno preosnovo mariborske- ga in sploh obmejnega šolstva. Najprej je 13. februarja zamenjal dotedanjega maribor- skega nemškega šolskega nadzornika Karla Kochla s priznanim vzgojiteljem Matijo Sen- kovičem, tedaj učiteljem v Rušah. Ker pa je Senkovič že opravljal nadzorniške posle v mariborskem okoliškem okraju in je bil pre- obremenjen, je prevzel nadzorstvo maribor- skih mestnih osnovnih šol profesor moškega učiteljišča Miroslav Sijanec. Ob koncu mar- ca je dobila cela vrsta preizkušenih šolnikov iz bivše Štajerske in tudi Kranjske brzojavne pozive, naj nastopijo 1. aprila 1919 službo v Mariboru. Nekateri so prevzeli posle učiteljev in učiteljic, drugi šolskih upraviteljev ali ravnateljev in ravnateljic meščanskih šol. Vsi so se odzvali brez obotavljanja. Z najnujnejšo prtljago je zaradi neurejenih prometnih raz- mer pač zamudil ta ali oni dan ali dva.^^ Dr. Poljanec se je zavedal, da je Maribor v šolstvu najvažnejša in najobčutljivejša pa tudi najnevarnejša točka v vsej Jugoslaviji. Tu je najvažnejši vhod v Jugoslavijo in po , 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prvem vtisu se kaj rado presoja ves narod in vsa država. Tu je imela germanizacija razme- roma zelo veUk uspeh, nemška in nemškutar- ska zagrizenost pa je dosegla v teh krajih vrhunec. Zato je bila potreba po res dobrih učiteljih brez ozira na politično in svetovno- nazorno pripadnost največja in se je dobro vzgojno in šolsko delo tu obrestovalo pač najbolje. Zato je premestil v Maribor na os- novne in meščanske šole res najsposobnejše slovenske učne moči. Nobeno mesto v Jugo- slaviji ni imelo ne prej in ne pozneje toliko izvrstnih šolnikov in ne tako velikih uspehov v vzgoji in pouku kot Maribor v prvi dobi po letu 1919." Prevzemanje šol in poučevanje je bilo v začetku tako težavno^ in jei zahtevalo toliko poznavanja razmer, da so mu bili kos le najpreudarnejši in najspretnejši učitelji. Nemci so namreč neradi izročali šolski in- ventar, misleč, da bo Maribor pripadel Nem- ški Avstriji. Ko so na Koroškem pokali to- povi in puške za slovensko severno mejo, je nemško učiteljstvo upalo, da bodo morali Slo- venci kmalu zapustiti Maribor.^^ krčevin- ski osnovni šoli so nemški in nemškutarski starši in učitelji nahujskali svoje prejšnje ■ večje nemške in nemškutarske učence, da so v nedeljo vdrli v razrede in odnesli vse, kar se je dalo, češ da bodo slovenski učitelji po- žgali vse, kar je nemškega.^^ V začetku so nahujskani šolarji nagajali slovenskim učiteljem na vse mogoče načine. Pri obveznem pouku slovenščine ponekod ni- so hoteli odgovarjati in tudi ne ponavljati slo- venskih besed in stavkov in vedno so se iz- govarjali: »Ne razumem!« Bih. so kar iznajd- ljivi v tem, kako bi čim bolj jezili učitelje in onemogočali pouk. V nemščini so na primer zahtevali stalno drug za drugim na stranišče z najsurovejšimi izrazi. Ko jih je učitelj po- učil, kako se spodobno prosi na stran, so se mu režali v obraz in na Pobrežju mu je eden zabrusil: »Ne splača se. Naša nemška učitelji- ca nam je rekla, da se za mesec dni vrne in tedaj bodo morali bindišarji (psovka za Slo- vence) bežati.« Ko so večji nemškutarski šo- larji videli, da prihaja njihov šolski upra^ vitelj Josip Klemenčič, so govorili pred raz- redom v mariborskem nemškem narečju tako glasno, da jih je moral slišati: »Veš kaj? Bin- dišarski nadučitelj, ta prokleti pes, je že tu!«" V začetku šolskega leta 1919/20 so ločili v Mariboru otroke po narodnosti. V nemške razrede so vpisali le otroke nemških staršev, v slovenske pa tudi tiste slovenskega pokole- nja, ki niso več znali dobro slovensko. Prve dni pouka je mnogo staršev kar oblegalo pi- sarne šolskih upraviteljev in tudi nekateri starši slovenskega rodu so želeli, da bi nji- hove otroke vpisali v nemške razrede. Marsi- koga je prevzel strah, da mu otroci ne bodo uspevali v slovenskih razredih, nekatere je prešinjala mržnja do Slovencev, nekaj pa jih je mislilo, da bo Maribor pripadel nemški avstrijski republiki. V enem letu so si znali pridobiti tedanji mariborski slovenski učitelji- naklonjenost učencev in njihovih staršev brez ozira na na- rodnost. V šoli je zavladala disciplina in šol- sko delo je potekalo vzorno. Tako lep in ne- pričakovan uspeh je najbrž edinstven v vsej zgodovini vzgoje in pouka v Jugoslaviji. V takih razmerah je poslal nadzornik dr. Leopold Poljanec v aprilu 1919 Tončko Stup- co za ravnateljico nove mariborske slovenske dekliške meščanske šole, ki je imela še nem- ške vzporednice. Naletela je na še tem večje ovire in težave, ker so bile med njenimi učenkami tudi napol odrasle hčere najvpliv- nejših mariborskih nemških meščanov. Razen tega je bil njen prednik zelo dober pedagog Bienenstein, nemški pisatelj, ki je bil izredno priljubljen v šoli in pri starših. Kmalu si je s svojo pravičnostjo in ljubeznivostjo prido- bila tudi učiteljstvo nemške narodnosti, ki je še ostalo prvo leto na šoli. Vendar ji je uči- teljica Thusnelda Weitholz izjavila pred na- rodnim praznikom: »Gospa ravnateljica, rajši se ustrelim kot da prisostvujem jutri prosla- vi.« Tudi več učenk je bilo pripravljenih raje na izključitev kot bi se udeležile proslave Vi- dovega dne, čeprav so se tedaj spominjali predvsem poraza srbske vojske na Kosovu leta 1389. Stupca je spoštovala in gojila na- rodnostna čustva nemških učenk in jim je dovolila v šoli na prireditvah slaviti velike nemške pesnike in pisatelje v njihovem je- ziku, obenem pa jim je vcepljala tudi spo- štovanje do naših kulturnih vrednot in do na- ših duševnih velikanov.^^ Pri vsem svojem napornem vzgojnem delu je še imela Tončka Stupca dovolj moči, volje in časa, da se je nadstrankarsko tudi pohtično udejstvovala in se posvetila delu za treznost. V začetku našega stoletja sta pretili iz Ptu- ja slovenskemu ljudstvu dve nevarnosti. Po- nemčeni pek in ptujski župan Josef Ornig iz Hrastovca (1859—1925) je izdajal v Ptuju v slabi slovenščini časnik Štajerc, ki je sramotil in zaničeval vse, kar je bilo slovensko in za- vajal v nemško miselnost tudi take zavedne Slovence, ki niti niso znali nemško. Zavedni Slovenci so imenovali ta časnik »giftna krota« in so napenjali vse sUe, da bi mu se število naročnikov in čitateljev čim bolj znižalo.^" Tončka Stupca se je borila med ljudstvom vsepovsod proti Štajercu in pisala v Sloven- 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skega gospodarja nepodpisane sarkastične krajše prispevke, ki so marsikoga tako zadeli, da je Štajerca opustU.^i Ko je ob koncu preteklega stoletja pero- nospora uničila stare vinograde, je izkoristil pomanjkanje vina zagrizen nemški ptujski tovarnar Simon Hutter. Zastrupljal je naše ljudi z žganjem in špiritom. Prodajalo se je po vseh podeželskih trgovinah tudi ob ne- deljah in praznikih predpoldne. Mnogo kme- tov je na tem žganju zapravilo posestvo; če je bilo blizu nemških vinogradov, mest ali ob narodnostni meji, so ga skušali kupiti Nemci, a nezadovoljneži so' se kaj radi pri- družili štajercijancem.22 Nevarnost pijančevanja je zlasti spoznal mariborski zgodovinar prof. dr. Franc Kova- čič, ki je po prvi svetovni vojni na mirovni konferenci branil našoi severno mejo. Izvrstno pomočnico je našel v Tončki Stupci. Borba za treznost je bila tem težja, ker so' ji tedanje ' slovenske politične stranke zaprle svoje časo- pisje. Vino se je tedaj težko prodajalo in no- bena se ni upala zameriti svojim volivcem med vinogradniki z borbo za treznost, ki se je zavzemala za popolno vzdržnost od vsakega alkohola, tudi od vina. Mladi politik dr. An- ton Korošec je na stalno prigovarjanje oblju- bil svojemu prijatelju dr. Kovačiču objavlja- nje v Slovenskem gospodarju, čq spreobrne zakrknjenega pijančka v .uredništvu tega li- sta. To se je dr. Kovačiču s pomočjo Stupce res posrečilo. Ze dva meseca ni okusil ta prejšnji pijanec nobenega alkohola. Tako ga je dr. Kovačič določil za tajnika pripravljal- nega odbora treznostnega društva v Maribo- ru. Ko bi se moral vršiti ustanovni občni zbor, je ta tajnik pripravil dvorano in se nato vse- del in čakal zborovalce. Na prigovarjanje dr. Korošca je pa urednik Januš Goleč zapeljal tajnika, da je zopet začel piti. Zjutraj ga je napojil z žganjem in vinom. Ko. je dr. Ko- vačič odprl ustanovni občni zbor, je omenil, da je samo s popolno vzdržnostjo mogoče ozdraviti zakrknjene pivce in da je najboljši, dokaz za to prav tajnik pripravljanega odbo- ra. Ko je ta slišal svoje ime iz ust nič hudega slutečega dr. Kovačiča, je skušal vstati, toda zaužiti alkohol je že deloval tako močno, da ga noge niso. več nesle in pijan kot top se je zvalil pod mizo. Vse je buknilo v gromki smeh^^ in dr. Korošec ni bil dolžan dati na voljo svojega časopisa za treznostno gibanje. Dr. Kovačiča je ta dogodek potrl, ne pa Stup- ce. Se bolj se je lotila dela in opogumila tudi dr. Kovačiča. Kmalu je bilo- zlasti ob podpori gimnazijskega ravnatelja, dr. Josipa Tomin- ška med mariborskim, dijaštvom mnogO' absti- nentov, ki so zanesli z velikim navdušenjem protialkoholno gibanje med vse slovensko di- jaštvo in še celo na Hrvatsko. Učeni dr. Ko- vačič je pogosto' predaval, toda mnogo več je dosegla Stupca. Študentje na univerzi so tedaj mnogo popivali. Da so se odpravile med štu- denti pivske navade in da celo štajersko di- jaštvo kljub vinogradništvu sedaj razmeroma malo pije, je to v veliki meri zasluga tudi ravnateljice Stupce. Kot sveča je ugasnila 13. decembra 1962, ko bi za tri tedne vstopila v svoje 90. leto. , OPOMBE 1. Rokopisni koncept spominov Tončke Stupce, dopolnjeni s pripovedovanji dne 10. in 11. ja- nuarja 1961. — 2. Marburger Zeitung 5. avgusta 1905. — 3. Kot pod 1. — 4. Kot pod 1 in Mar- burger Zeitung 26. avgusta 1905 ter izjava Bena Serajnika 14. marca 1957. — 5. Poizvedova- nja pri najstarejših mariborsldh slovenskih meščanih. — 6. Januš Goleč, novinar, Maribor, Spomini (v rokopisu). — 7. Izvestja mariborske gimnazije (Jahresbericht oziroma Programm des k. k. Gymnasiums in Marburg) za leto 1890 do 1909 in 1910 do 1914. — 8. Kot pod 6. — 9. Mar- burger Zeitung 1. 8. in 2. 9. 1905. — 10. Kot pod 6. in izjava učiteljice v p. Ane Cernetič v Mari- boru. 26. 5. 1967. — 11. Kot pod 1. — 12. Kot pod 1. — 13. Slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru 1919—1929, str. 8—9. — 14. Last- ni spomini in opažanja. — 15. Prav tam str. 8 do 13, 43. — 16. Prav tam str. 11—13, 43, 45. — 17. Prav tam str. 45. — 18. Prav tam str. 21 do 23. — 19. Kot pod 1. — 20. Lastni spomini in opažanja. — 21. Izjava Tončke Stupce 14. ja- nuarja 1961. — 22. Lastni spomini. — 23. Izjava Januša Golca 15. _LJ;961. ^^4.^I^tni^pomini. 191